m. / A/vM. \ mm! GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE Petnajst let je dolga doba Med sodelavci, ki letos praznujejo petnajstletnico dela v podjetju Beti je tudi Jože Simonič. Ob tej priložnosti sem ga zaprosil, naj mi odgovori na nekaj vprašanj. - Vi ste v podjetju Beti zaposleni že 15 let. To je že dolga doba. Kako se počutite po tolikih letih dela v istem podjetju? „V glavnem dobro. V začetku je bilo teže, ker sem vse delo moral opravljati sam. Vozil, nakladal in razkladal sem vozičke, voditi pa sem moral tudi kartote-ko.“ - Kakšne se vam zdijo spremembe, ki so v tem času nastale v Beti? „Skladišč še sedaj nimamo urejenih. V skladišču gotovega pletiva, kjer delam, je še slabše kot je bilo. Včasih smo vsaj imeli skladišče, sedaj pa je blago na štirih različnih mestih." - Kako gledate na uspehe delavskega samoupravljanja v podjetju in kaj bi se moralo po vašem mnenju na tem področju še spremeniti oziroma dopolniti? „Občutek imam, da smo stari delavci odrinjeni od de- Sovražnik dela Alkoholik ne škoduje le sebi, ampak vsej delovni organizaciji Ugotovljeno je, da alkoholizem bistveno skrajšuje življenje, saj alkoholik poprečno živi le 52 let. To pomeni, da je življenje zaradi alkohola skrajšano za deset ali celo dvajset let. Alkoholiki često postanejo tudi nesposobni za delo v najproduktivnejši življenjski dobi, to je med tridesetim in petdesetim letom starosti. Razne raziskave še navajajo, da alkoholik izostane z dela poprečno dva meseca v letu in da v življenju izgubi okrog 10 let delovne dobe. Nesreče na delu, ki jih povzroči alkohol, se dogajajo največkrat zaradi tega, ker alkohol zmanjšuje možnost reagiranja, to pa je zelo fomembno za varno delo. ijanstvo povzroča v delovni organizaciji še vrsto problemov: zmanjšuje delovno sposobnost v količinskem in kakovostnem smislu in zmanjšuje delovno sposobnost celotne skupine, v kateri alkoholik dela. S svojim vedenjem moti druge, ne dosega norme in zahtevane kvalitete, to pa se pozna pri uspehu vse delovne organizacije. Razen tega se slabšajo medsebojni odnosi v delovni skupini alkoholika in ne nazadnje: delovna organizacija izgublja ugled pri poslovnih partnerjih. Preprečevanje alkoholizma, zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov bi bilo potrebno urediti v vsaki delovni organizaciji z internim aktom. S takim načinom bi dosegli večje uspehe pri izboljšanju varnosti dela in v produktivnosti. BOJAN CIMERMAN lavskega samoupravljanja. Včasih sem tudi jaz sodeloval v omenjenih organih. Bil sem tudi predsednik DS, član UO in član raznih komisij. Menim, da bi tudi danes izkušnje nas starih delavcev prišle prav. Skoraj edini način informiranja o delu podjetja pa mi je Vezilo." - Ali ste z delom, ki ga opravljate in s plačilom za to delo zadovoljni? ,,Z delom sem zadovoljen, saj ga opravljam že petnajst let. S plačilom pa nikakor ne. Življenjski stroški stalno naraščajo, prejemki pa so manjši od lanskoletnih". - Kaj bi svetovali mlajšim sodelavcem, če bi vas vprašali, kako naj delajo, da bodo zadovoljni v istem podjetju in še celo na istem delovnem mestu, tako kot ste vi? „Posebnega recepta za to ni. Delati je treba vestno in gledati, da s svojim delom pomagamo k napredku celotnega podjetja." Pogovarjal seje: JOŽE NOVAK Strožje za bolniške Po sklepu 7. seje SOZD BETI v Mimi peči z dne 26. oktobra 1973 bodo na oglasni deski vsak mesec obešeni seznami tistih članov kolektiva, ki so bili v bolniški. Bolniške liste je treba prinašati prvi dan nastopa dela po končanem dopustu in jih je treba izročiti mojstru, da lahko v listo navzočih vpiše bolniško po datumu. Ob koncu meseca mora mojster bolniško listo izročiti knjigovodji osebnih dohodkov. V primeru, da je kdo na bolniškem dopustu in ne dostavi pravočasno bolniškega lista, se mu ne obračuna nadomestilo osebnega dohodka, temveč se mu vpiše neopravičen izostanek. Komisija za nadzor bolniške bo morala aktivno delati in pri javljati tiste, ki niso v bolni škem staležu zaradi zdravlje nja. Na seji so še sklenili, da bodo centralnemu delavskemu svetu BETI Metlika predlagali, naj odobri sredstva za adaptacijo menze v obratu Mirna peč v znesku 9 milijonov in sredstva za gradnjo stene, ki bi ločevala skladišče gotovih izdelkov od proizvodne hale. OB NOVEM LETU ŽELIMO SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV! Iskrena hvala in čestitka vsem! Deset let je dolga doba. Petnajst še daljša. Vsak dan je treba vstati, vsak dan delati osem ur. To niso mačje solze. Vsak dan: v mrazu, soncu, vročini in dežju. Vsak dan. Dnevi so si podobni kot jajce jajcu. Le včasih kaj zaniha enoličnost. Za trenutek, begoten, nepozabljiv, boleč trenutek. Deset let je desetletje. Petnajst let je desetletje in pol. Zdi se nam, da dnevi švigajo, toda veriga dni je dolga. Veliko Nagrade za požrtvovalnost Ob otvoritvi obrata v Dobovi, ki je bila 27. oktobra letos, je po slavnostnih govorih Jože Pirkovič, predsednik ODS, podelil knjižne nagrade najbolj zaslužnim sodelavcem za izgradnjo novega obrata. Take nagrade so dobili tovariši in tovarišice: Vogler, Jankovič, Oletič, Došen, Zajčeva, Glasova, Rada-novičeva, Blažinčeva, Starove-ški in mladinski aktiv obrata. se naredi v teh letih. Ustvari. Veliko se izgubi v teh letih. Energije, mladostne, neuničljive, izmozga se telo, izsuši kri, naguba obraz in roke so težje. Koraki tudi. Utrujenost se nas poloti. Smo izpolnili nalogo? Se je splačalo vstajati tako zgodaj? Smo kaj prispevali k drugemu? Če smo samo delček, se nam gube raztegnejo v smehljaj. Iskrena hvala in čestitka vsem! Deset let so v podjetju: Marija Bucik, Ljudmila Česar, Marija Gimpelj, Marija Gašperič, Ljudmila Jakofčič, Ivanka Matkovič, Marija Mihaljevič, Angela Selič, Romana Srečkovič, Marija Smrekar, Duša Simonič, Darinka Špelič, Danica Šuštarič, Rozalija Šonc, Nada Šilar, Slavko Šilar, Martina Šterk, Ana Vidovič, Vanjica Volf, Jožefa Vlašič, Amalija Žugelj, Anka Pečarič; Jožefa Konček, Rozalija Pust, Majda Tomšič, Marija Zajc, Elizabeta Gerjevič, Jožefa Jakovina, Helena Jurkas, Marija Kolman, Ana Kržan, Anica Miler, Ana Preskar, Ana Šepec, Marija Urek, Anica Vogrinc, Ana Vahčič, Martin Fir, Jože Jurajevčič, Stane Mrvar, Jože Pečarič; Martin Plesec, Jože Plesec, Ivan Režek, Martina Škabar. Martin Malešič, Nemanič Toni, Danica Badovinac, Vitim Ribarič, Branko Brine, Jože Nemanič, Stjepan Spudič, Marija Horvat, Elizabeta Cekuta, Milka Mirič, Danica Mestnik, Bariča Maršič, Danica Pezdirc, Ivanka Pečarič, Marija Režek, Ivanka Sušanj, Zorka Stipanovič, Dren-ka Dojčinovič, Marija Zvonar-čič in Ana Bradica. Petnajst let so v podjetju: Mato Mihaljevič, Jože Simonič, Pavla Pavlinič, Marija Zupančič, Jožefa Jugovič, Antonija Polič in Francka Papež. Zahvala Ob izgubi moje drage mame Katarine Kokalj se toplo zahvaljujem sindikatu Beti za podarjene vence. Zahvala gre tudi sodelavkam za venec, sveče, tolažilne besede, obisk in spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČA HČERKA ANGELCA KAPUŠIN Z DRUŽINO Drenka Dojčinovič je med tistimi, ki so v podjetju deset let. Za dan republike je bila obdarovana za zvestobo kolektivu, s katerim je ves čas delila dobre in hude čase, veselje in žalost. (Foto: P. Riznič) Gasilska desetina ponosno stoji ob novem kombiju. Dekleta in fantje pridno vadijp, sodelujejo z občinskim gasilskim društvom in se udeležujejo raznih prireditev in tekmovanj. Povsod zbujajo pozornost zaradi dobre pripravljenosti. (Foto: R. Hrastar) Bariča Maršič deset let posluša drdranje strojev, deset let je že ob petih na nogah. Čez njene roke so šli kilometri sukanca, kilometri blaga, na tisoče zank, a prav toliko skrbi in misli. (Foto: P. Riznič) luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 27. oktobra je bila redna 20. seja poslovnega odbora, ki je sklenil: ... 1. decembra je prosta sobota, namesto tega pa bo v soboto, 15. decembra, delovni dan. . . . Sodelavcem, ki so pri- iiiiiinii največ tri leta. ... Za predstavnika v poslovnem združenju za tekstilno industrijo imenuje poslovni odbor glavnega direktorja Vladimira Gošnika. 3. novembra pa je poslovni odbor sprejel še naslednje vlivanje igel, vodja izmene v mokri apreturi. ... Za opremo nove pisarne v obratu Mirna peč se nabavi pisalna miza (1.831 dinj, vrtljivi fotelj (950 din J, omara (1.900 din) in garde- j To so odločitve j Lepa razstava Za nedavni občinski praznik in dan republike so učenci poklicne šole BETI priredili razstavo z naslovom 30-LET AVNOJ. Gradivo so zbirali učenci dalj časa, tako so se tudi na neposreden način seznanili z našo revolucijo. pravljeni sodelovati pri reševanju stanovanjskih problemov v svojih zasebnih hišah, bo naša vzdrževalna skupina opravila najnujnejša dela. Stroški za ta dela, ki ne smejo presegati 20.000 dinarjev, se odobrijo kot posojilo za sklepe: .. . Delovna mesta s težkimi pogoji dela, za katera se izplačuje posebni dodatek 100 din, so: barvar I, pomožni barvar, barvar na JRT stroju, tehnik na HT aparatu, barvar na HT aparatu, robna stena (600 din). . . . Poslovni odbor predlaga občinski konferenci SZDL, naj za porotnika na okrožnem sodišču v Novem mestu imenuje Maksa Koležnika. Prijazni Karlovčani llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIinillim Učenci v operi Od 9. do 15. decembra sta organizirala temeljna kulturna skupnost in uprava kino podjetja Metlika teden slovenskega filma. Najbolj uspele slovenske filme so si lahko ogledali tudi učenci naše poklicne šole. V sredo, 5. decembra, pa so bili naši učenci v Ljubljanski operi, kjer so si ogledali „Seviljskega brivca“. Tako kino predstave, kot obisk opere, sodijo k splošnemu izobraževanju. ( Knjige čakajo Tudi Ljudska knjižnica je že | odprta. Prostori so v metliškem | gradu, prva vrata levo. Na raz- | polago je okrog tri tisoč knjig | za vsak okus. V knjižnici so = tudi sedežne garniture, tako da | bralci lahko v miru prelistajo knjigo, preden se zanjo odločijo. V soboto, 17. 11. 1973, so metliški mladinci vrnili obisk Karlovčanom. Čez sto mladih se je zbralo ob osmi uri na Trgu svobode in trije avtobusi so odbrzeli proti Karlovcu. Nekaj metrov pred mestom so Metličane pričakali vodilni člani Zveze mladine iz Karlovca. Skupno so se odpeljali na Stros-smayerjev trg, kjer so že čakali predstavniki JLA. Skupno so položili venec pred spomenik padlih borcev. Karavana mladih, tako se namreč imenuje medsebojno obiskovanje, je krenila nato v dom JLA, kjer smo si najprej ogledali razstavo z naslovom Leto 1941. Ob enajsti uri smo sedeli v veliki dvorani: domačini so pripravili lep in pester kulturni program, v katerem so sodelovali tudi Metličani. Katica Žibert je povedala Pavčkovo pesem, Silvester Mihelčič pa je z elektronsko harmoniko navdušil vse, tako daje moral program podaljšati. Popoldne smo se odpeljali v Mekušje, kjer smo si ogledali filma: Tito, vrhovni komandant in film o življenju v vojaških akademijah. Po tem so bila na vrsti športna tekmovanja. Košarka je privabila največ pozornosti in gledalcev. Metličani so zasedli prvo mesto in prikazali najlepšo in najatraktivnejšo ko- šarko. V finalni tekmi so se srečali z ekipo vojakov in jo premagali z 49:40. Metličani so premagali Karlovčane še v namiznem tenisu in šahu, v kegljanju pa so bili drugi. Sicer pa mesta niso toliko pomembna kot samo srečanje. Pozno popoldne in večer sta bila namenjena plesu. Igral je vojaški ansambel, pel pa Edvin Fliser. Čas je neusmiljeno tekel in približala se je 21. ura. Žarometi avtobusa so parali temo proti Metliki. .. Mladi so si ob slovesu obljubili tesnejše sodelovanje na vseh področjih. STEVICA MEDEK Vabimo v klub Mladinski klub v stari metliški šoli je odprt. Ker je v BETI veliko mladih, priporočamo, naj namesto v hotel ali v gostišče „Na Dragah41 zavijejo v mladinske prostore. Tisti, ki nimajo doma televizije, bodo lahko gledali zanimive oddaje v eni izmed sob mladinskega kluba. Ljubitelji šaha bodo lahko šahirali; na razpolago so tudi razne revije in časopisi. Odžejali se boste lahko s sokovi in pivom, ob sobotah in praznikih pa bo ples. Prostori so ogrevani s centralno kurjavo. % Sestanki, sestanki... Brez njih ne gre, še posebno v sedanjem razgibanem času, ko ustanavljamo TOZD. Ure in ure razpravljamo, misli se krešejo in iščemo najboljšo pot. (Foto: P. Riznič) Oddih - potreba ali luksuz? Glede organiziranega dopustovanja sa doslej na moramo pohvaliti, zato kaže razmisliti o novem no* činu - 2o nekaj predlogov v premisleki Običaj je, da narede turistične organizacije ob koncu sezone obračun za preteklo obdobje. Tudi mi bomo skušali pregledati našo aktivnost na področju organiziranega dopustovanja. Rezultat naj bo izhodišče za bodoče delo in ukrepe. Najprej kaže omeniti določbe zakona o delovnih razmerjih, kjer je jasno povedano, da ima vsak zaposleni pravico do najmanj 18-dnevnega dopusta. Letni dopust se lahko koristi samo v dveh delih, in sicer tako, da to ne ovira proizvodnega procesa. To pomeni, da mora biti vnaprej določeno, kdaj bo posameznik lahko odšel na dopust. En dan lahko delavec koristi dopust brez predhodnega dogovora po lastni želji. Omeniti moramo še finančna sredstva, ki jih daje delovna organizacija namensko za obnavljanje človekovih delovnih sposobnosti. Sem sodita regres za letni oddih in doplačilo za stroške bivanja v počitniških domovih. Zavedati se moramo, da ne gre za majhna sredstva, saj bi za ta denar lahko plačali vsakemu zaposlenemu 10 dni bivanja ob morju! Če dodamo še, da imamo lastni počitniški dom, smo navedli v glavnem vse, kar govori v prid množičenmu in organiziranemu letovanju zaposlenih. Dejstvo je, da mnogi delavci NOVA MOŽNOST Za ureditev stanovanjskih razmer za tiste, ki bodo sprejti v delovno razmerje, je potrebno najti nekaj družinskih stanovanj. Če se ponudi možnost, da bi kateri izmed naših graditeljev odstopil v začasno uporabo družinsko stanovanje, se s takim graditeljem lahko sklene pogodba, po kateri bi vzdrževalna skupina podjetja pomagala pri gradnji. Vrednost tako opravljenih del pa se smatra kot kredit, ki ga lastnik odplača. Popravek V prejšnji številki se nam je vrinilo nekaj neljubih napak. Slavo Ivičič je dal kri 13-krat in ne enkrat, kot je pisalo. Do napake je prišlo tudi pri Mariji Lebar, ki je darovala kri 8-krat in ne samo enkrat. Prosimo za opravičilo! iz leta v leto ne morejo v celoti izkoristiti dopusta. Tudi letos, ko je bil kolektivni dopust, razen tega pa še cela vrsta zastojev, imajo delavci ob koncu leta še precej neizkoriščenega dopusta. Vseh znanih oblik oddiha je koristilo pri nas 10 do 12 odstotkov moških delavcev, počitniški dom pa je vsa leta obratoval le s polovično zmogljivostjo. Če pod navedena dejstva potegnemo črto, je rezultat počitnikovanja prej negativen kot pozitiven. Tako stanje ugotavljamo že nekaj let, zato je vznikla zamisel, da bi morah glede oddiha narediti korenite spremembe. Ko je delavski svet analiziral dejavnost počitniškega doma, je bilo ugotovljeno, da ta samo v manjši meri izpolnjuje poslanstvo. Prav v tem pa je treba iskati vzrok, da je bil sprožen predlog za prodajo doma. Da je predlog utemeljen, kaže tudi nedavna anketa, ki jo je napravil izvršni odbor sindikalne podružnice. Od 1200 anketiranih je tako ali drugače odgovorilo skoro 800 zaposlenih. Tisti, ki so svojo voljo jasno izrazili, so se opredelili tako: a) 70 odst. delavcev je za to, da bi dom prodali; b) 27 odst. delavcev je mnenja, da počitniškega doma ne bi prodali; c) 3 odst. zaposlenih pa je dalo razne predloge. Med predlogi je nekaj določenih in koristnih, še več pa nesramnih, neresnih in celo žaljivih, ki kažejo na skrajno pomanjkanje čuta odgovornosti. Tak izid glasovanja je v veliki meri posledica tega, da je bivanje v domu koristilo samo 5 do 10 odstotkov zaposlenih. Drugi, prav tako tehtni vzrok za izid ankete, pa je najbrž v tem, da lokacija našega počitniškega doma ni najbolj primerna. To velja posebno za zaposlene brez lastnega prevoznega sredstva. Velik delež za tako odločitev imajo tudi življenjske navade, saj le manjši del naših ljudi meni, da je dva ali tri tedne počitka v enoletnem delu koristnih za zdravje. Da pa je zdravje članov našega kolektiva šibko, kaže analiza, iz katere je razvidno, da je poprečni dnevni izostanek zaradi bolezni približno 80 zaposlenih! To je približno toliko kot se jih vsako leto odloči za dopust na morju. Kot smo že zapisali, naj te ugotovitve pokažejo pot za odpravo pomanjkljivosti. Nekaj predlogov za razmišljanje: 1. če hočemo upoštevati določila zakona glede koriščenja letnega dopusta, moramo planirati dopust že v začetku leta. V primeru, da se odločimo za kolektivni dopust, mora biti to znano vsaj tri mesece pred počitniško sezono. Vsem, ki bi želeli kakorkoli preživeti nekaj dni ob morju ali v planinah, mora biti to omogočeno. 2. Sredstva, namenjena za oddih, bi morali koristiti namensko. Pri tem bi kazalo spodbujati predvsem take oblike oddiha, ki bi bile za zdravje zaposlenih koristne. 3. Skrb za dobro počutje delavcev bi morala zajemati tudi zdravstveno zaščito. S tem v zvezi je potrebno razmišljati o tovarniški ambulanti in sistematičnem zdravljenju, ki bi vključevalo tudi zdravljenje v toplicah. 4. Namesto počitniškega doma bi kazalo ustanoviti stalno službo, ki bi skrbela za to, da bodo imeli vsi zainteresirani možnost koristiti dopust na morju ah pa kje drugje. 5. Razmisliti je treba o tem, da se zakonsko določilo glede dveh delov dopusta sistematično spodbuja. Pri tem upoštevajmo, da je dvakratni oddih v letu vsekakor koristnejši od daljšega letovanja v največji vročini. MAKS KOLEŽNIK PribUžno dvakrat toliko zaposlenih je vsak dan na bolniški. Prav toliko - okrog 80 - jih vsako leto preživi dopust ob moiju. Mar imajo Dolenjci in Belokranjci morje za luksuz? (Foto: Sandi Mikulan) Rast iz skromnih začetkov Tega je že nekaj let, toda grenak spomin ostane. Več mesecev smo se učili Borove Raztrgance, zmrzovali v nezakurjenih prostorih, zbirali denar za kulise, šminke in podobno. Predstava je bila nared in ob osmem marcu se je odprla zavesa. Neka dama nas je v imenu organizatorjev zaprosila, naj zaigramo igro za žene, matere in dekleta. Zakaj ne bi? „Malo je še takih, ki delamo zastonj!" je še zagostolela. Aplavz nas je pospremil z odra. Odšli smo v hotel in si na lastne stroške naročili nekaj kislih vod pa nekaj decilitrov vina. Bili smo zadovoljni, saj smo le nekaj malega naredili za razcvit kulturnega življenja v tem našem gnezdu. Pri drugi mizi so sedeli organizatorji proslave ob ženskem prazniku in na njiho- spomin vih, z belimi prti pogrnjenih mizah, je duhtelo rumeno meso, v kozarcih so se penila peneča vina in po zraku se je valil duh od kenta. Glasen smeh se je razlegal in z obrazov jim je bilo razbrati zadovoljstvo, ker so ta dan tako dobro izpeljali. Ko so se nabasali, so podpisali naročilnico in se zvalili v pernice. V nas pa je ostalo nekaj grenkega. Vse tiste, ki so sedeli za našo mizo s kislo vodo, ne bi spravil več nihče na oder. Drži me, da bi to povedal tistim, ki se čudijo, kako to, da noče več nihče ničesar narediti zastonj. Morda bi jim bilo potem kaj bolj jasno. Meni namreč je. Od tistega trenutka dalje. TONI GASPERIČ Iz govora Marije Glas, predsednice delavskega sveta obrata Dobova Pletilnica Dobova je bila ustanovljena leta 1937 kot obrtniško podjetje v zasebni lasti in je zaposlovalo le 10 de lavk. Po vojni je pletilnica pre šla v splošno ljudsko premože nje in se je postopoma razvijala Bile so težave z vodstvom pod jetja, z nabavo surovin, vendar je bd mali kolektiv tako trden, da se je s pridnim delom lahko obdržal. i Veliko udarniških ur je bilo vloženih v rast podjetja, osebni dohodki pa so bili zelo nizki. Toda kljub temu so delavci upali, da bo kriza prešla. Takrat je bilo zaposlenih okrog 30 ljudi. Porabili smo približno 9.000 kg surovin na leto, predvsem za izdelke iz volne in bombaža. Položaj podjetja se je polagoma izboljševal, toda zaželenih uspehov ni bilo, ker stroji in delovni prostori niso bili primerni. Delovni prostori so bili zasebna last in leta 1956 je bila odpovedana najemna pogodba. Delavci so bili postavljeni pred odločitev: ali graditi lastno poslopje ali kupiti trgovsko hišo in jo preurediti za proizvodnjo. Ker ni bilo sredstev za novogradnjo, so se delovni ljudje odločili za drugo možnost. Stavbo so kupili deloma z lastnimi sredstvi, deloma s pomočjo enoletnega kratkoročnega posojila občine Brežice. Po selitvi leta 1961 je podjetje nabavilo še nove pletilne stroje in zaposlenost se je povečala za 15 delovnih mest. Ker pa stari stroji niso mogli več služiti svojemu namenu, smo kupili tudi nove šivalne stroje. Podjet- je je spremenilo del proizvodnje in začelo izdelovati ženske nedrčke. Spremenili smo tudi ime v DOKO Dobova. Tudi s tem pa se nismo mogli prebiti na tržišče, zato so delavci razmišljali o priključitvi k podjetju BETI Metlika. Kmalu so se začeli pogovori o tem in leta 1964 smo postali obrat podjetja BETI. Proizvodnja seje odtlej počasi spreminjala. Prišlo je do zamenjave strojev, nastajale pa so težave, ker delavke niso bile vajene šivanja na hitrejših strojih. Osemindvajset pletilj se je takrat prekvalificiralo v šivilje. S trdim delom in z dobro voljo smo prebrodili vse te nevšečnosti. Izdelovali smo razne vrste spodnjega perila: pižame, spalne srajce, puloverje, kopalke in ženske bluze. V tem času so bili prostori preurejeni, hkrati pa se le število zaposlenih povečalo .ia 100. Kasneje se je to število včasih zmanjšalo, včasih spet večalo. Priznati moramo, da so bile in so še vedno težave glede dela, toda moramo jih premagovati, kajti pregovor pravi: „Ce več znaš, več veljaš." Zdaj, ko smo dobili nove prostore, bomo laže organizirali proizvodnjo. Potrebno bi bilo še izboljšati strojni park, kajti ta dostikrat ne ustreza tehnološkemu postopku. Naša največja naloga naj bi bila specializacija obrata, da bi s poenotenimi izdelki lahko pridobivali prakso in zmanjšali izdelavni čas na raven evropskih norm. Trenutno je zaposlenih že 130 ljudi, 22 pa jih je na pri-učevanju. Ko bo uveden še dru- Obveščamo vas, da je državni sekretariat za narodno obrambo uprave za civilno zaščito predpisal nove in za vse ozemlje SFRJ veljavne alarmne znake za nevarnost zračnega napada, nevarnost naravne ali druge nesreče, prenehanje nevarnosti in za preizkušnjo siren. 2. Ob naravni nesreči, to je ob poplavi, potresu, obsežnem požaru, nesreči v rudniku ali drugi hudi nesreči: 3 x 20 sekund trajajoči enakomerni zvočni znak z vmesnimi 20 sekundnimi presledki (20 sekund enakomerni zvočni znak, 20 sek. presledka, 20 sek. enako- 5. Za preizkušnjo siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12. uri, velja znak, ki je enak znaku ob prenehanju nevarnosti, torej enominutni enakomerni zvočni znak. Znak za prenehanje nevarnosti se daje ob prenehanju nevarnosti zračnega napada, Novi alarmni znaki V skladu s tem bodo alarmne znake dajali z električnimi, parnimi, pnevmatičnimi in ročnimi sirenami, in sicer v naslednjih primerih: memi zvočni znak, 20 sek. presledka itd) 1. Ob neposredni nevar- 3. Ob požaru manjšega obsega: 3 minutni enakomerni zvočni znak (velja samo za SRS Slovenijo). nosti zračnega napada: enominutni zavijajoči zvočni znak. 4. Za prenehanje nevarnosti: enominutni enakomerni zvočni znak. če potreba narekuje, pa tudi po naravni ali drugi hudi nesreči. V krajih, kjer ni siren, se uporabljajo cerkveni zvonovi ali druge zvočne naprave, vendar je pri tem treba upoštevati dolžine znakov, kf so navedeni zgoraj. gi tekoči trak, računamo na 200 zaposlenih. K zgodovini našega obrata naj povem še to, da je bila pogosta zamenjava upravnikov, največ zato, ker obrat ni imel lastnih stanovanj. Nujno potrebno bi bilo razmišljati o gradnji stanovanjskega bloka. Delavci sicer dobivajo posojila za gradnjo zasebnih hiš, toda vsi nimajo možnosti graditi svojo hišo, zato bi nekaterim stanovanje v bloku rešilo življenjski problem. Kmalu bo gotova še adaptacija stare stavbe, v kateri urejamo kuhinjo, jedilnico, garderobe in skladišča ter druge prostore. Vse to bo pripomoglo k boljšemu počutju nas vseh in k boljši organizaciji dela. V obratu imamo delavski svet, sindikalno podružnico in mladinski aktiv, ki sodelujejo pri reševanju problemov, dajejo predloge ODS, zdaj pa skupno razmišljamo o organiziranju v TOZD. Vemo, da bo s to novo obliko organiziranosti veliko dela, toda nalogo bomo opravili tako, da bodo delavci sami odločali o sadovih svojega dela, o pravicah in dolžnostih. Želela bi se zahvaliti še našim upokojencem in tistim, ki so z obratom živeli vse od začetka. Gre jim priznanje za trud, za vse, kar so si odtrgali od ust, da smo sedaj prišli do tega, kar imamo. Za razumevanje pri gradnji se moramo zahvaliti vsem delavcem v matičnem podjetju in občinski skupščini Brežice. Posebna zahvala pa gre v imenu kolektiva tovarišu Vogleiju, Jožetu Jankoviču, inž. Oletiču in Jožetu Došnu. Mraz jih je pregnal Prve dni po praznikih je bilo v vseh prostorih tovarne precej hladno. Ker je nagajala še elektrika, so šli domov skoro vsi zaposleni v pisarnah, pa še tisti iz konfekcije. Tako so bili nepla-nirano podaljšani prazniki. BOJAN CIMERMAN Sodelujte v našem listu VEZILO! Modni kotiček Kolena pokrita, mehke linije, veliko pletenin Značilnosti novega modnega obdobja, ki je pred nami, so: navdih ob modi tridesetih let, voljnost linije in blaga. — Boom so krila! Še bolj nova je dvodelna obleka. — Dolžina se dokončno uveljavi ob pokritih kolenih. Do kolen segajoče obleke so še dovoljene, do srede meč segajo elegantne obleke, namenjene popoldanskemu času in do gležnjev obleke za zvečer ali za počitniško garderobo. — Zelo malo ženskih hlač ali hlačnih kostimov. Hlačna krila pa zopet zasledimo in tudi ber-muda hlače. — Veliko pletenih modelov! Pri pleteninah prevladujejo luknjičasti vzorci. — Barve: bela, bež, jabolčno zelena, mornarsko modra. Najbolj pomembni so odtenki na-ravnih nebarvanih vlaken. — Zelo majhni vzorci, največ geometrijski ali nejasno risani cvetovi. Barve potiskanega blaga so medle, prevladujejo odtenki ene same barve. OBLEKE: linija je spet ženska, poudarja mehkobo tako z izbiro blaga kot s krojem. Obleke srajčnega kroja so iz lahkih tkanin, med katerimi je pogosto potiskan ali enobarvni crepe de chine. Na srajčni stil spominja samo še rokav z manšeto. Ovratniki so dostikrat zavezani v pentljo, krilo je krojeno zvončasto ali pa nabrano v gube, ki so do konca bokov zašite. Najdemo samo nekaj zaporedno položenih gub. Letošnja novost pa so dvodelne obleke. Sestavljajo jih ozka, v nekaj gub nabrana ali zvončasto nabrana krila, ter jopice, ki mehko drsijo ob telesu. Italijanska moda pogosto dopolnjuje krilo s pleteno jopo, ki ima dosledno luknjičast vzorec. HLAČE: so skoro popolnoma izginile z modne liste. V kolikor jih še krojijo, spadajo zlasti v počitniške dni in za šport. Hlačnice so manj široke kot doslej (za čez dan) in zelo široke za večer (dolga hlačna krila). V poletne dni sodijo predvsem kratke hlače (angleški shorts), ki se včasih spremenijo tudi v hlačno krilo. PLAŠČI: v liniji so obdržali več smeri. Dobro znan cardigan je vedno enovrstno zapet in se dokaj tesno prilega telesu. Stil srajčnega kroja s sedelcem, manšetami in mehko privezanim pasom še velja, prav tako kot linija trench plašča. Zelo široki in zvončasto krojeni plašči so izginili. Pri vseh modelih so rokavi spet ozki (večinoma všiti), v pasu je vedno pas, največkrat iz istega blaga in mehko zavezan. Ovratniki so bolj široki kot ozki, gumbi ne igrajo nobene večje vloge, žepi pa so še vedno predvsem našiti. KOPALNE OBLEKE: so obdržale priljubljene dvodelne modele — bikini —, pri čemer je nedrček velikokrat spremenjen v raven trak ali pa je globoko izrezan, tako da odkriva precej prsi. Pri enodelnih kopalnih oblekah so modeli spredaj precej zaprti, medtem ko je hrbtni izrez tako globok, kolikor je mogoče. Hlačnice so najnovejše tiste, ki razgaljajo vse bedro in v najbolj drznih primerkih še del bokov. Hlačni izrezi so torej koničasti. Po informacijah Centra za sodobno oblačenje v Ljubljani m / m Jasminka je sicer še majhna, a že ve, kaj je lepo in praktično. Oblekla se je v hlačke in puli ter jo mahnila pred objektiv. Še posebno je bila deklica navdušena nad medvedkom na hlačah. (Foto: Riznič) Zima bo še nekaj časa stresala naše kosti, nato pa se bo pokazalo toplo sonce, ki bo z naših hrbtov potegnilo debele plašče in jope. Takrat bo prišla prav bluzica Anka, narejena iz polsatena ter hlače Stela iz diolen lofta. Manekenka Slavica je nad modelom navdušena. Tudi cena se ji zdi primerna. (Foto: P. Riznič) v W2A