Stev. 17.
(C. C. con la Posta)
f9Ja^viZoA )
Male novice
Revolucija na Bolgarskem.
Vojaški krogi in veleposestniki v bolgarski so z oboroženo močjo strli Stambolijskega vlado. Nova vlada, kateri je na čelu nasprotnik Jugoslavije, profesor Gankov, se skuša utrdi-ti; z novo vlado so generali, veleposestniki in advokati,- ki so smrtni sovražniki Stanibolijskega, ki je bil Piavi demokrat, zahteval vlado ljudstva, povzdignil kmečki stan in je bil
združitev z Jugoslavijo. Nova vlada pošilja v svet vesti, ki so jih vsi fesniki polini, a jim ne smemo dati vere. Gotovo je, da se je Stambolijski umaknil v notranjost države, kjer' se zbira kmečka armada. Zelja je na-^ega ljudstva le ena : da'bi kmečka Vojska zopet vzpostavila demokratično ljudsko vlado.
Mussolini napovedal vojno.
Minister Mussolini je govoril tu-ffi v Benetkah. Iz govora navede-fo te značilne besede : «...naši mornar j i,_ki čakajo trombo, da iznova da znamenje za pohod, zakaj/ ako je bila zmaga na Alpah popolha* je bila •krnjena — iia morju.« Kakor je Mussolini v marsičem originalen, tako je bil tudi topot presenetljivo odkrit, ker je kot glavar vlade pred vsem svetom napovedal vojno Jugoslaviji. Topot pojde za Dalmacijo, za morje.
»Gliha vkup štriha«.
Dva slovenska bankirska narodnjaka, sta vničila v dveh t oba karmah vTrstu 40 iztisov Malega lista. Živio! Iste dni go fašisti zaplenili naš list v Izoli. Eja, alala ! Pravzaprav treba reči: živo — alala ! Kako tudi ne, ko »tia na isti dan napadli naš list faši-stovska »Nova doba« in »Edinost«, pri kateri je solastnica neka laška banka ! Vse smeš na svetu govoriti, samo resnice ne, zakaj potem so vsi gad^e Pokonci.
Neizmenjane krone
‘majo še: nekdo v PiUigarjah 2300 in ®°0, v Gorici 7750, v Šmihelu 24.000, v Proseški okolici 10.200, v št. peterski
•količi 15.700, kmetijska družba v Podragi 2438.60, nekatere osebo v Šempasu 32.740.42 K, nekdo v Kobjeglavi 42.660 K. In kdo ve, koliko je še teh nesrečnikov. Mi zopet opozarjajo poslance na njihovo dolžnost. Za.-sledujemo njih delo. Te dni smo culi, da niso storili še 'nobenega skupnega korakia o priliki trgovskih pogajanj; k se to nadaljuje, potem, bomo pia te narodu svojo povedali. Medtem pa ji opazujemo.
Poslanec Dudan,
k* je bil izvoljen sicer v Rimu, a je Dalmatinec in zna prav dobro hrvat-*ki, j© imel govor v Trentu, kjer je določil, dia bo treba Dalmacijo, ki da i« seveda čisto laška, priklopiti Ita-kiji, ni pa še naznanil dneva.
Proti preklinjevanjn
'V> začeli veliko vojsko v severni Italiji. Tudi pri nas bi bila na mestu, slasti med našo mladino, ki je ponekod precej posuroviela.
Precejšen hotel
j® hotel Leons v Londonu. Ima de-Vet nadstropij in prostorov za 4500 Sostov, torej še več ko vsak goriški Itotel. Zanimive so te številko. Hotel tiha 100 tisoč skled in krožnikov, .24 tisoč kozarcev, 28 tisoč moževim vilic.
V Trstu, petek 15. junija 1923.	Leto	I.
LIST
Tednik za novice in pouk.
Stane: ena itevilka 20 »totink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan ffervatin
Ognjeniki v južni Italiji.
izbruh Vezuva leta 1906.
Lep pogled uživa človek z openskega vrha na Trst, na sinje morje, v ozadju na levi pa vidiš istrske hribe. Tak in ge lepši razgled uživaš z vrhov neapeljskega mesta. Tam na levi v ozadju vidiš goro, iz katere se neprestano vali dim. To goro imenujejo Vezuv.
Kaj kuhajo v gori ?
Včasi so pmjmoverni ljudje mislili,, da se tam, notri hudiči grejejo. A tudi za spake bi bilo ondi pretoplo, saj znaša temperatura vrele lave nad 1200 stopinj, Vezuv je včasi miren, popolnoma miren. Stopi na vrh gore (1186 m visoka), pa boš videl, da je vrh enalc kotlu. Po robu kotla hodiš pol ure; od roba do dna je kakih 40 — 60 metrov. Če pa začne vreti, se raztopi kamen in ruda in se premetava kakor močnik. Od 1919. dalje Vezuv neprenehoma deluje in ravno te dni so poročali časniki, da se je vlilo čez vi*,’h. navzdol nekaj lave, t. j. raztopljenega kamenja in rude, v kateri je precej žvepla. Kadar Vezuv količkaj deluje, tedaj se va-
lijo proti pebu cele gore dima, ki človeka kar dušijo. Valovanje lave pa povzroča strašno bobnenje in tuljenje, da obhiaja človeka strah in groza.
Iz prejšnjih časov.
Vezuv bljuje vsako toliko.let. Iz zgodovine je najbolj znan izbruh 24. avgusta 79. po Kristusu, torej pred 1844 leti. Več dini je Vezuv bljuval. Vlile so se cele reke' lave, ki jo poplavila vsa ingsta in vasi v okolici, ‘med temi prelepo mesto Pompej. Ži va duša ni ubežala strašni poplavi. Lava se je pohladila, postala je ko nekak trd pepel, ki je presegal do 1; metrov tudi najvišjo hišo. 1500 let je bilo' mesto pokopano in nihče ni vedel več zanj. Leta 1748. so kopali za vodjnak in so prišli na sled krasnim palačam. Učenjaki so v teku sto let izkopali ves pepel in danes se Lahko sprehajaš po pompejskem mestu. Pri kopanju so naleteli na pretresljive prizore. Neka mati je bila ravno pri dojenju, ko jo je pepel pokril. Našli so v sobi strohnjeno mater, katere so se ovijali trije otročiči v smrtnem strahu pred groznim prizorom.
Novpjši izbruhi. .
V zadnjih stoletjih je naredil ogromno škodo izbruh 1^22. Naša slika kaže začetek izbruha leta 1906, ko je lava razdejala zobno železnico, ki je peljala iz zadnjega selišča do vrha. (Glej tramvajski voz tik jjod vrlioin). Neki Anglež Cook je pred vojno zopet zgradil zobno železnico, ki vozi na Vezuv tujce in ki nese in bo nesla do — novega izbruha.
Ohlajena lava se razmrvi in je izvrstna zemlja za trte, ki dajejo vino z imenom »Lacrimae Christi« —-Kristusovo solze. Vino je zlato rumenkasto, meri 16 stopinj in je naravnost nebeško dobro.
Ob vznožju prebivajo kmetje in obdelujejo vinograde. Hiše so nizke, močno zidane; strehe dvakrat obokane; pred malo reko lave še vztrajajo, a pod močnim nalivom ine bodo vzdržale.
MIHEC
JAKiC
Minrn. Naš škorenj ima dva ognjena velikana: IVIIhlUi Vezuv in Etna laška sta vulkana.
, Kaj še ! Saj vidiš dan na dan,
■ Da vsa država je en sam vulkan!
JAKEC
Nančni minister
Centi le, ki je znan po svojih učenih knjigah, je te dni slekel svojo liberalno belo srajco in je oblekel črno. Vpisal so je mrd fašiste. Potem je povedal, da sc bo uvedel v vse laške šole verouk kot obvezen predmet, ker da je Italija krščanska država. Na vprašanje pa, kdo bo poučeval verouk, ali duhovniki, je odgovoril: »Ne, učitelji.« Pa učitelji, ki so dinge vare, pa framiasoni, pa svobodomiselci, pa tisti, ki veronauka ne znajo, ki nimajo skušenj iz verouka ? so ga vprašali. Minister je odgovoril, da bodo vseeno vsi učitelji poučevali verstvo. Imenitno, kaj ne ? Učitelji bodo učili verstvo, duhovniki telovadbo, zdravniki kmetijstvo, župani kuhanje ...
Poslanec Giunta
je napisal v »Popohi« važen članek o fašizmu. Pravi, da je množica naroda tiha, delavna in se strinja z vlado; pravi, da je ideja fašizma prodrla že meje in da ga posnemajo drugod. Žalostno pa je, tako piše, da se podvo-ditelji prepirajo, da se borijo za korita, za poslanska mesta, se silijo v ospredje na »sejmu nečimumosti«,
vršijo ekspedicije in ukazujejo na deželi kakor abesinski trinogi. Naša stranka oči tu j e znake ■propadanja, tako, da je ni moči, ki nas spravi, k resnici, izven Mussolinija. Povrniti se moramo v tiste čase, ko nas je bilo malo število, pregledati moramo svoje vrste, potolči vse kanal je, izkoreniniti vse nasilneže in vzpostaviti zakon«.
Kako so hoteli do neveste priti.
V neki banatski vasi sta živela dva bratovska para. Vsi štirje so snubili dve vaški deklici. Kdo dobi deklici, brata Kristič ali brata Ba-loš ? Ker se niso mogli pogoditi mirnim potom, so sklenili, naj odloči kosa. Zbrali so se na travniku in pri prvem spopadu sta se brata Baloš zgrudila z močno rano na glavalh. Oba Baloša so peljali v bolnišnico, Krstiča pa v zapor.
Najnovejša poročila
pravijo, da se naihaja v Sibiriji še vedno do 200 vojakov, ki so pripadniki današnje Italije. Torej še vedno nekaj upanja za marsikatero našo mamico in ženo, ki je že dala za čr ne svete maše
Gospod Jože Abram
je ime župniku, ki je silno nevaren za državo. Župnikuje pri Sv. Luciji pri Tolminu. Je izvrsten duhovnik in izboren delavec na socialnem polju. Ker ima črne, bliskajoče oči in črn, širok klobuk ter govori v basu, je v^ada slutila, da hoče državo pri tolminskem koncu podminirati. Ker je planinec, ljubitelj narave in lepe knjige, jo udari rad po gorah, včasi tudi preko meje do Ljubljane, kjer si ogleda nove knjige in si to ali ono kupi. Minoli teden je zaprosil za potni list in tedaj so dan in noč pazili, kdaj se vrne. Bili so prepričani, da prinese S sabo — anti v aržetih — par kanonov, vsaj tri strojne puške in nekaj kvintalov dinamita. Nekaj dni kasneje prisopiha vlak iz tunela in v njem-gospod Jože. «IIop»! Takoj so ga imeli, aretirali in pregledali. Niso našli pri njemu ne kanona, ne dinamita, niti strojnic; najbrže jih je v pravem času kam skril. Pač ra so mu našli v žepu dve povesti. Sumljivo! Zato se bržkone sestavi odbor, da preštudira obe knjižici; V kolikor smo informirani, v tem odboru ne bo gospoda spisatelja Bandlja. O uspehu te znamenito borbe proti nevarnemu minerju bomo poročali, čim bo oblastvo kaj na svitlo dalo.
Moskva
ima nič manj ko 1600 cerkva. Ena tramvajska vožnja stane od majnika naprej tri milijone rubljev.
Se ne dajo porezijaniti.
Štirideset tisoč družinskih očetov, torej skoro vsi družinski glavarji na Trenitinskom, je poslalo Mussoliniju resolucijo, v kateri pravijo med drugim: »Namen vlade, skrajšati šolski pouk od 14. na 11. leto, bi vrgel ljudstvo na stopinjo, na kateri se je nahajalo pred 50 leti. Zato zahtevamo, da ostane v odrešenih deželah obveznost šolskega obiska do 14. leta.«
Usodni dnevi.
Včasi smo upravičeno vpili nad vlado, da nam je zaprla srednje šole. Sedaj pa smo v trenutku, ko je odvisen obstoj slovenske gimnazije v Italiji ne od vlade, ampak od nas. Gre zato: ako prispevamo več tisočakov za vzdrževanje srednje šole, ostaine gimnazija odprta, sicer- se k letu ukine. Ko bi imeli Narodni svet, bi takoj zadevo rešili: preštudirati bi bilo treba, ali ne bi kazalo vzeti iz zaklada, iz katerega vzdržujemo svoje privatne šole, zahtevano svoto v prid gimnazije. Ker pa smo brez Nar., sveta, se nihče ne bavi s tem nujnim vprašanjem.
Odvetnikova žena: Dragi mož, pro--sim te, kupi mi nov klobuk; ta je že dva meseca star in ne morem v njem več na ulico.
Mož: No, hvala Bogu, boš vsaj enkrat doma kaj delala!
Raznarodovalno društvo
Dante Aligjhiori je zborovalo v Trstu. Sklenilo je nadaljevati svoje delo »poredno s šolskim društvom »Lega nazionale«. Glede Slovencev so izdelali zelo obširen načrt. Pri nas pa se je ob trmi ene užaljene buče razbila misel za Narodni svet, vse ostale buče pa pridno rešujejo narodno vprašanje pri trešetu v kavarnah in ]>a v grand-hotelu pri Deklevi. Pri prihodnjih volitvah pa naj se učitelji in duhovniki do smrti pehajo, da bodo spet lenuhi izvoljeni, ljudstvo naj se pripravi, da bo kri prelivalo, celo. vasi pa naj se dajo upepeliti zastran teh buč. Istrani pravijo: Samo jedan put bili smo m agar c i !
Dvaindvajset novel je zbral naš pisatelj France Bevk in jili je priobčil v Čedni knjigi «Rablji», ki šteje 100 strani. Prav lepi sta noveli «Tancaj, Marko» in «Štirje vinarji.« Naročite knjižico v Narodni knjigarni v ■Gorici!
MLEKARNA V HRUŠICI.
Revizija poslovanja mlekarne, poverjena od podprefekture v Volovskem gosp. obe. živinogradvniku Dr. Blasevich-u v Podgradu, ki je opravičeno vzbudila med elani zadruge in tudi drugod veliko razburjenje, je končana in sicer povsem častno za mlekarno in nje načelstvo. G. revizor se je prepričal, da je knjigovodstvo zadruge v popolnem redu in da tudi poslovanje v mlekarni odgovarja vsem zdravstvenim predpisom. Konstatiral je tudi, da je na
splošno mleko prvovrstno, ker ima povprečno 3.7° do 4° tolščobe. Načelstvo mlekarne je za izvršeno revizijo hvaležno, ker so se na ta,način vse pristoj-ne oblasti lahko prepričale o poštenem in vestnem poslovanju zadruge. ’ Konstatirati moramo, da trditev v « Edinosti« — češ, da se je g. Dr. Blase-vich hotel na obč. zboru mlekarne dne 22. aprila t. 1. polastiti predsedništva mlekarne, nikakor ni odgovarjala resnici, ker je on kot od vlade pooblaščeni revizor moral biti pri obe. zboru navzoč in da vsa zadeva ni imela nobenega političnega ozadja.
MED BANKIRJI.
Ob bankrotu zav. »Ban. ca di Sconto.«
Commissione i>arlamentaie dollp in-chieste, stran 245). Ilva je podpirala 8 velikih dnevnikov! In zdaj naj kdo reče, da ni tak časnik največja... pustimo besedo, dasiravno m bila na mestu!
Kakor dela IIva, tako delajo vse velike industrijske družbe in mnoge banke.
Ali razumele sedaj, zakaj želijo mnogi rodoljubi, da se mora lastništvo «Edinosti» popolnoma o-svoboditi od delnic, ki jih ima Jadranska banka pri tiskarni? Ali razumete sedaj vse boje med banko in
zadrugami za izmenjavo denarja? Ali razumete sedaj, da je dva dni p* velikem obrambnem članku v prilog Jadranski banki imel dotično »Edinost« minister Ninčič v Belgradu i? jo kazial drugim v zagovor.,..? Ali razumete, zakaj ni maral Ninčič niti sprejeti zastopnikov zadrug-, k* so prišli prosit pomoči?
Ne kaka animoznost do kogarkoli, ampak čista ljubezen do resnice in gorka želja za pravico nam je na-rekovala te besede. Naj bi ne padl^ ne trdo skalo, marveč na rodovitno ] zemljo!
Kaj nam z dežele pišejo
Barettov zbor - Posurovela mladina - Pismo tržaškemu prefektu - žena ^ padla z veje - Strahovlada v Istrskem bregu.
V	senatu so bili imenovali odbor, ki je preiskal znano čedno zadevo e-skomptne banke. Obtoženi so bili upravni svetniki, nadzorniki in ravnatelj bankei. Preiskava je zaključila s tem, da izroči sodniji sedem uprav-ni|hi svetnikov, med temi je eden senator, ker so v letu 1920 delili dobičke. Upravna svetnika Marconi in kom/emdator Perrone (!) in ves izvršilni odbor se naznanijo sodišču, ker so si nepostavno razdelili 300 tisoč lir. Nadzorniki in nekj drugih imenitnikov je oproščenih.
Kako se vara In zapeljuje ljudstvo.
(Mali človek, kdorkoli si: krnet ali učitelj, obrtnik ali duhovnik, mali trgovec ali delavec, uradnik ali hlapec, beri te poučne vrstce !)
Te dni smo brali v vseh dnevnih listih, da se je vršila v rimskem parlamentu debata v uvoznih tarifah. Mnogi so šli preko teh dolgočasnih govorov, v katerih se govori o davku na uvoz na steklo, na kavo, nežakije-vino in drugo. Mnogi so sicer brali, pa niso globje razmišljali, niso se zavedli in se ne zavedajo izredne važnosti teh razprav. Zato bo Mali list odkril pomen uvoznih tarif.
Brez premoga se ne vzdržujejo to~ varne železa, se ne delajo avtomobili, kanoni in druge več ali manje železne naprave. Naša država nima premoga, nima železa. In vendar imamo cvetočo želeano industrijo, alasti sta imenitni dve družbi: Ilva in Perrone. Ker naša država nima lastnega železa, se mora železo uvažati, nakar se tu izdelujejo železni izdelki.
Kako se zavarujejo pred tujo konkurenco.
Druge države imajo vse surovine doma in zato je naravno, da so njih tovarniški izdelki cenejši od našiih'. Vzemimo primer. V neki tuji deželi izdelujejo klešče; tam imajo doma železo. Koliko stanejo ondi klešče? Nakup železa, predelanje železa v klešče. To so troški. Pri nas pa pride še v poštev prevoznina železa iz tujine v našo deželo. Umljivo je, da mora naš tovarnar zahtevati za klešče več kakor tuji tovarnar. Ako bi obstojala prosta konkurenca, bi vsi mi rajši kupovali pri tujemu tovarnarju, ki je .cenejši; naš tovarnar bi faliral. Kako si pomaga tovarnar? On vpliva na vlado, da določi visok uvozni davek na klešče, tako v(isok, da tuji tovarnar absolutno ne more konkurirati z našim domačim.
V	čigavo korist in čigavo škodo ?
Take vrste carino imenujemo zaščitno carino, ker se ščiti domači produkt pred tujim. To pa se godi v korist par fabrikantov na škodo naroda. Narod, ki rabi silno mnogo
železnim, mora izdati tako mnogo milijonov več, kq če bi jih sicer kupoval pri tuji tvrdki. Pravo narodno gospodarstvo bi takole reklo: te vrste industrija pri nas ne uspeva, dajmo življienjie rajši tisti industriji, ki ima pri nas dane pogoje za uspeh, v Italiji postavimo agrarne industrijo. Železni kapitalist je pa proti temu, ker mu zaščitne carine koristijo in
njegova volja zmaga nad potrebami ljudstva.
Kako? Železni kapitalist vpliva na vlado, zlasti pa na časopise, ki delajo javno mnenje. Kakor časopisje hoče, tako misli masa. To je vedno bilo, je danes in bo v bodoče.
Črno na belem.
Parlamentarna komisija, sestavljena iz poslancev vseh strank, je kontrolirala knjige vseh velikih tvrdk, o katerih se je vedelo, da so med vojno goljufale in si naredile milijone in milijarde. Preiskava je prinesla strašne reči na dan. Velika italijanska industrija je podkupila med vojno večino časopisov, da so pisali tako, kakor je godilo industrijalcem. Navedimo samo en dokaz iz knjige, ki jo bila razdeljena poslancem. Družba za težko industrijo in kanone Ilva, ki je dobavljala vojski skozi vsa leta med vojsko in. po vojski, je imela za podkupovanje časopisov poseben oddelek. Voditelj tega oddelka je bil inženir Pietro Lani.no. Po vojski je šlo ?ato, ali naj vlada določi za uvoz tuje železnine carino ali ne. Ilva je bila seveda za visoko carino. Da bi to svojo željo uveljavila, da hi javno mnenje pridobila zase, je Ilva potom imenovanega oddelka samo v letu 1920 izdala za članke v časopisih nad en milijon lir! In. ta milijon j© rodil uspele. Tuji veliki železnini se je postavila taka carina, da ne more konkurirati z izdelki II vie.
Samo še ena številka.
Ali veste, dragi bralci, koliko je Ilva izdala za podkupovanje Časopisja v letih 1918 do 1920? Nič inanje kakor 10,012.128 lir, torej nad 10 in pol milijonov lir. (Relazione della
. Gorenja 2ranica (Zakasnelo).
Prejšno nedeljo nas je obiskal vrli pevski zbor od Sv. Ivana pri Trstu. Prepeval j,e krasno v cerkvi in tudi zunaj. Vsa kodreška vas je prisluškovala kakor očarana. Malokdaj imamo slišati kaj tako nebeško lepega. Vrlim pevcem in njihovemu pevovodji naj toplejša zahvala za obisk. Bog plačaj! Na svidenj© še kedaj. F. S. š. Pripomba uredništva: Veseli nas, da so Brani čar ji imeli priliko slišati Barettov zbor, da bodo vedeli, kako se pri nas pojo!
Prem. Pri nas imamo nekaj fantov rogoviležev, ki hočejo vso vas spraviti ob dobro ime. Vsako priložnost porabijo, da razsajajo in nadlegujejo mirne vaščane. Prišlo je že tako daleč, da celo v hiši nisi ponoči več varen pred njiho-
o	surovosto, kakor kaže slučaj, ki se je prigodil pred kratkim. Fantje, ali se ne sramujete svojega .obnašanja? Vedite, da se vaše početje vsakemu dostojnemu človeku studi in da si na ta način ne boste pridobili ugleda in spoštovanja. Čudimo se le, da varnostni organi o tem nič no vedo ali pa če jim jo vse to znano, mirno trpč te razmere.
BRJE pri Komno.
K zadnjemu poročilu dodamo še, da so orožniki peljali zločinsko mater detomorilko v zapore, da si kri ohladi, on pa je še vedno na dopustu, na sprehodu čez mejo. — Nekaj mesecev sem imamo novega učitelja. Mlad sicer, a mož na svojem mestu, v šoli in zunaj. Zato ga vsi močno spoštujemo.
SV. ANTON pri KOPRU.
Dne 11. junija je šla vdova Marija Ra-potec s svojo nevesto Češnje brat. Nesreča je hotela, da je vdova padla s pet metrov visoke veje in se je smrtno poškodovala. Prepeljali so jo domov in po prejemu poslednjega olja je med 12. in 13. uro umrla. Rahla ji bodi zemljica! M. T.
BARKA.
Pri na« smo imeli poroko, ka-koršna se malokdaj kje vrši. To poročilo je zato neie novica o novici za vse. novice, ampak tudi za vse, ki se zanimajo za novice. Ženin jo po stari navadi šel zjutraj po novico (nevesto). A glej! Oče se je bil sprl zaradi godca in je bil tako hud, da ni hotel izročiti neveste1. Da bi hčerka ne ušla ali da bi jo ne ukradli, jo jo oče lepo v sobico zaprl in jo povrhu vrata zaklenil. No, oče se je kmalu potolažil in je odprl kamrico, iz katere se je prikazala nevestica. «Einzelabfal-len» so šli k poroki in ajnclapfaln od poroke v gostilno, kjer so se po običaju mudili do kosila. Opolde je prišel oče in je povabil ohcetarje h kosilu, a brez godca. To ni bilo nekaterim Všeč in družba se je razdelila: eni so šli na kosilo k ženinu, drugi na nevestin dom. Tudi pri plesu so ste vrteli vsak zase, eni polko, drugi bolcer. Potem se je pa slednjič vse mirno izvršilo. Novemu paru želimo vse najbolje An da bi se spor, ki je nastal zastran šmentanega godca, prelil v najlepšo slogo.
BORŠT.
Minoli teden v torek sta začela na vse zgodaj frkoleti od hiše do hiš* postajni načelnik in učitelj Pranda. Na vse kriplje sta delala. Ali sta morebiti nabirala milodare' za nesrečneže v Messini, mogoče za revne ‘ otroke naše občine? Kaj še! Silila sta starše, ha bi vpisali svoje otroke v laško šolo, ki da se bo drugo leto ustanovila, ako se priglasi 20-25 otrok. V resnici pa je po kraljevi postavi dovolj 15 otrok za ustanovite* samolaške šole na slovenskem oziem-
1	ju. Kajpada sta pojasnjevala na dolgo in široko «korist» te novosti, za*-kaj potem da bi se občina razbremenila dveh učiteljev, dočim jifli, ima sedaj štiri. Pri mnogih starših sta dobila odgovore, ki se sicer pri nas ču-jejo samo o pustu. Naše ljudstvo ni hodilo na visoke šole ne na Dunaj nfi
v	Rim, toliko pa že zna misliti, da j,e sklepalo: Če res želi gospod Prandi razbremeniti občino, saj jo lahko : sam naj pobere šila in kopita in naj gre. Kdor gre kaline lovit, ima s sabo limanice. Tudi ta dva apostola sta imela pri sebi nekaj, pa ne limanic^ ampak kos papirja, ka katerem so bili kalini napisani; prvi seveda Luka Sedmak (vbogi Groga Kozoi s« lahko skrije pred njim!), ki je znan, predobro znan iz avstrijskih časoT. Sedmak Luka ali Luka Sedmak, kakor hočete, pa je član okrajnega šolskega sveta dolinskega! Bravo! Čast, komur čast! Sicer je naš Luka vnet za šolstvo, zelo vnet. Znano je, kako se je nekoč v neki gostilni postavil ter udrihal po našemu delavnemu šolskemu voditelju, češ, da je sedaj prišel čas, ko ga bo on, Luka, iz vasi pregnal. Naš Luka je znan kot hud nasprotnik vsake prave vzgoje, zato je Luka že večkrat delal proti vzgojiteljem mladine, toliko proti učiteljem kolikor proti dušnemu pastirju. Naš Luka je dober mešetar. Nagovoril je več staršev, da so se vpisali v gori omenjen papir. Ja, tak še« je naš Luka, naš dobri Sedmak Luka.
Kaj smo res manj vredni?
Vse, kar jo pri pošti, vse nosi izrecno znak italijanstva: poštne dopisnice, poštne nakaznice, pošto« spremnice, z eno besedo: o slovenskem jeziku, ki ga govori sedaj čez 500 tisoč italijanskih državljanoT, pri pošti ni duha ne sluha !
Pa poglejte, možje pravičnosti ! Koliko je pa Nemcev v Tirolalhi, ki so naši sodržavljani ? Samo 215 tisoč jih je ! In vendar imajo ti svoje poštne spremnice in drugo vse dvojezično.
Povej nam poštno ravnateljstvo ■
1. Ali smo državljani manjše vT ste ko Nemci ?
2. Ali oni plačujejo več davkov ko mi ?
3. Ali je trpela vsled vojne več Tirolska ali Primorska ?
Če imajo Tirolci dvojezičnost 'n* pošti, jo zahtevamo tudi mi. — Sta* uradnik.
Oržka iz Ospa in Jucka iz Gabrovice
se vračata iz mesta domov.
URŠKA: Kaku je nardila tista komešjon iz Kuupra, ke je bla une dan u Gabrovce zarade tiste peščice trave ?
JUCKA: Kej jest znam! Samo tu sm slišala,, da sta muerala tista dva pričkarja Vlačct 500 lir naanlcret, bres drugeh struiiš-ko. Kaka mataste so'ledje, ke Inča jo pruač dnarje zarade oslovske sence !
URŠKA: Ja, ja, kukr tista dva pr nes, ke sta špendala že taužente zarade anoa star-oa uza. Namesto da be se pogliliale in tiste dnarje rajše zapile u oštarije. Tuile,u Dolino je šla tista kx)mešjon pojest 500 lir; taku me je učire praula Pepa z Ilrc, sej jo Poznaš !
JUCKA: Zakaj so pa murve use oskublene ko po zime ?
URŠKA: Kaj ne znaš, da čepavajo pirje za kavalete od Žide, ke jo delajo u Frlani-ie ? Plačajo duabro, od 45 do 50 lir za
kvental.
JUCKA: Ančka Strokova iz Doline pej me ie praula, da pr njeh plačajo samo po 8 lir ta an kvental. Buege Dolinčane, ke se penijo laku odiret !
URŠKA: Cuj, Jucka, bo treba uzet kšnega otru&ka ud šule pr svetne Jakobe za poči-trive; nimajo kej jest, ke očdve neč ne delajo.
JUCKA: Jest jeh bm uziela dva. Bojo kej Povarvalc, kej pomAOotle, maaare na paše. Zarade tega ne bomo umrle od lakote, bo zč Buh povemo.
URŠKA: Kaj smo že na muaste ? Čikole, ■(akole, pej pasd cajt. Če videš kej Tuinco, rdčje, nej se ogldse u nedelo po maše pr ns.
JUCKA: Ben, zbugm Urška. Zdej ne bm imela po ceste s kum gouart, bn pej zmolila an ruežen hrane za duše, ke se vicajo u Mišje peče.
Pismo z Brega.
(Na naslov gospoda prefekta v Trstu) Mi Brežani, to je prebivalci v vaseh od Ricmanj do Doline se obračalno do gospoda prefekta s prošnjo, *iaj nam pomaga iz stiske. Ob koncu Umskega leta so prihajali k nam fantje iz Trsta, ki so z orožjem pobirali po hišah denar. No, to je pre. neihalo, ker so se orožniki interesira-ii. Hvala jim ! A vendar nas je to Pobiranje dosti sijalo. Zadnje čas© se 'dogajajo pri nas niasilstva, ki jih pred vojsko nismo bili vajeni, in ker se »imamo kam drugam obrniti, se drznemo prositi g. prefekta za pomoč.
V	naše hiše hodijo gospodje in pod •Vožnjami zahtevajo, da s© naročimo na dnevni list »II Popolo«. Pravijo, da ne odgovarjajo za morebitne pripetljaje, ki se znajo zgoditi, ako se *ie vpišejo za naročnike. In mnogi «e ne morejo odtegniti, ker se boje za 'tiiSo. Pred obiskom raztresejo vest, da pridie ta in ta dan v te kraje toliko in toliko sto fašistov in ljudje se uda jo. In veste, koliko zahtevajo ? Za en *Qesec za »Popolo« zahtevajo po šest lir, a mi smo videli napisano na listu, da stane samo L. 4.50. Teh strahot ne moremo dalje prenašati, ^i ne moremo imeti dnevnikov, drugič pa, •če bi si že želeli dnevnik, bi naročili po svojem okusu. Ker smo brali govor gospoda Giuntie, ki je rekel, da se fašizem danes sramoti zato, ker da so ponekod majhni trinogi, ki ne delajo fašizma, ampak svoje Eospodstvo, Vam naznanjamo, gospod Prefekt, da je strahovalec naših krajev gospod postajeniačelnik v Borštu. Pri nas trpi ugled vlade in fašizma samo zastran njegovega tiranstva. Mi
*
smo miroljubni ljudje, ki ne želiano ko to, dia v miru živimo in delamo v prospeh nas samifh in države. Obrnili smo se do Vas, gospod prefekt, v polnem zaupanju, da nas rešite lokalne strahovlade.«
(To pismo je spisal neuk človek; popravili smo je le slovniški in ga objavljamo potem, ko smo se informirali o resničnosti vsebine).
■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■)■■■■■■■■■■■«
V odločilnem trenutku.
Doanali smo, da je imel ‘fiirši odbor goriškega pol. društva »Edinost« važno sejo. Sklenili so resolucijo, da se Narodni^ svet moria ustanoviti. V ta namen se poda v Trst širša delegacija, ki stavi na tržaško društvo zahtevo, da se takoj ustanovi Narodni svet im sicer nad poslanci. Obenem bo ta karale nekak ultimatum. Sklep je dlale-kosežne važnosti, tembolj, če pomislimo, da so \ odboafa goriškega društva zastopane vse1 tri bivše stranke, da so v odboru legitimni zastopniki goriških gor od Triglava do Kanala, Brd, goriške okolice, vipavske doline, Notranjske, Krasa, in Koroške, ki spada v Italijo. Goriško društvo govori v imenu 50.000 volivcev, ki so izvolili štiri poslance; vrhu tega so v goriškem odboru zastopani vsi stano-
vi	: kmet, duhovnik, odvetnik, trgovec, učitelj, delavec, zasebni uradnik. Poleg tega pa govori goriško društvo v imenu najbolj naprednega dela Slovencev, tistega dela, ki je dal vse majboljše pisatelje', pesnike, učenjake na vseh poljih, dočim ne pomeni Trst v tem oziru nič ali pa zelo malo. Kar je res, je res, in je zastonj resnico tajiti.
Temu nasproti pa zastopa tržaško društvo prav malo: volilce, ki niso izvolili niti enega poslanca; zastopa le Trst; v odboru so v relativni večini odvokatje; drugi stanovi, n. pr. kmet, delavec, učitelj, duhovnik nimajo besede.
Zato je želeti, da bodo naši tržaški gospodje sprejeli zahteve goriške dežele. Ako jih sprejmejo, je dana možnost -skupnega dela v miru in blagoslovu v prid našega trpečega ljudstva, ako pa jih odklonijo — česar pa Bog ne daj ! — imamo v deželi polom za polomom; skupne: vo litve bi bile onemogočene, narod, bi bil oropfcn tudi deželnih poslancev.
Živo upamo, da bodo naši tržaški gospodje odvetniki, ki imajo zdaj precejšen dol usode našega naroda v rokah, uvideli resnost trenutka in da bodo sprejeli predloge društva, ki govori v imenu ogromne večine slovenskega naroda in ki so — koncem konca — prav pametni. Bog daj, da bi mi v svojem upanju ne bili prevarani !
Pred zaroko.
Za Mali list poslovenila Ivanka Leban
Ko sta se vračala pozno v noči domov, je dejal Lord Havisham:
— Dragi Burnham ! Uslišite še to mojo željo. Sporočite mi, kako ste se pogodili z očetom svoje zaročenke ! —
Burnham je obljubil.
SUMNIČENJE.
Naslednjega jutra se je odpeljal notar Wilson na policijo k staremu inšpektorju.
Prihajam k vam v zelo delikatni zadevi. Jaz sem notar umrlega Whita. —
— Tako ? Tistega, ki je umrl nenadoma, zadet od srčne kapi ? —
— Prav tistega. Ravno radi te zadeve prihajam k vam. —
— Ali sumite kakšen zločin T —
Notar je stisnil rameni:
— Zdravnik je izjavil, da je White umrl pri kapi. Toda... Stvar je taka. "VVhite napravi pri meni testament, v katerem proglasi svojo zaročenko kot svojo edino dedinjo v slučaju smrti. Meni naroči, naj pošljem prepis oporoke svoji zaročenki in
Gospodarske razmere na Notranjskem.
(Iz reške doline).
Naše gospodarske razmere niso ravno najboljše.
Dokler je vsled visoke, jugosloven-ske valute e vel a lesna trgovina, ko si vsako jutro srečaval cele karavane težko obloženih voz in so bile na postajah cele gore lesa, so bili lepi časi: denarce smo šteli, dobro smo jedli, še boljše zalivali in se prefino oblačili za pogoste plese. Brezskrbnost nas jtei objela in nismo mislili na bodočnost: nosili smo denar v hranilnice gostilničarjev in trgovcev.
Drva so bila takrat po 13.— Lit. kvintal. 1
Tudi slivovko, ki smo jo pred dvema letoma precej pridelali, smo prodali hitro in ugodno, po 12—13 Lir, ker konsument je zaslužil pri drvih in drugod in si je lahko tudi privoščil marsikak frakcij č odveč.
Letine so nas takrat tudi zadovoljile.
Vsega je bilo dovolj, le treznosti in varčnosti premalo^ In danes ? Vsled tujezemske konkurence je cena lesu padla in danes stane s trudom pripravljen voz drvi 70—80 Lir. Tako majhen zaslužek, ki si ga lahko privošči, kdor ima gozd in lastne, domače delavce in vrhu tega še malenkostno povpraševanje. In vendar je dobro tudi tako: visoka cena in gosto povpraševanje po lesu bi povzročilo počasi smrt našim gozdom.
Vse nade smo stavili jeseni še v češplje in jabolka, ki so se izborno obnesla; pa kako bi se ne od teh nadejali bolj ega, ko nas je udarila lanska košnja s pičlim senom, in njive niso dale povprečno več krompirja, kot zadostuje do božiča.
Nova, itežka davčna bremena so padla o sv. Martinu in ob novem letu na pleča naših žganjekuharjev. (ca. 5.— L. na liter.)
Kupci so redki, ker konkurenca ni prevelika radi brezposelnosti, ki kraljuje po okolici in tako leži tu okrog, vštevši Brkine, po izjavah mož, krog 2000—2500 lil slivovke.
Ne bi kazalo Tolmincem namesto špiritnega italijanskega 40% žganja po 7.50 do 8.- L. — kupovati slivov, ko, ki imia 38 do 42 stopinj in bi stala ravno toliko in je vrhu tega pristno domač pridelek ?
Pred vojno so potovala naša jabolka na Dunaj, na češko in drugam, sedaj stiskamo mošt. Nekateri ga imajo po 20—30 hi. Kdo bode kupoval ?
Kupuj kmet seno po 80.— L. kvintal, če hočeš rediti živino, če ne, pa prodaj jo in izplačaj s tem del dolga in malo si boš s tem pomagal.
Bistričani upajo np. boljše čase', ker pripravlja se zidanje velikanske ka-
nato — en dan nato zdrav človek umre. —
Policijski nadzornik pogleda ostreje z očmi:
— čudno vsekakor. Toda, če je zdravnik dognal srčno kap, tedaj, ne moremo dvomiti.
• — Vidite, jaz pa vendar dvomim. Pred svojo smrtjo je govoril s Sweetom — Kdo je ta Sweet ? Ali ni morda on usmrtil Whita ? —
— Že, če bi zdravnik ne bil dognal srčne kapi. —
— Ali strupov je mnogo, strupov, ki ne pustijo sledu. —
Policijski ravnatelj je pomislil.
— Pomisliti moramo, ali je imel Sweet kak dobiček od Whifeve smrti. —
— Morda je Sweet ljubimec gospodične Mary; morda.... —
Nadzornik je ukazal telefonično:
— Poizvedite, ali zahaja Sweet v hišo gospodične Mary N. ! Takoj I
Minila je komaj ura, ko je dospel odgovor:
— Sweet ne zahaja k gospodični. On je bil pred smrtjo pri Whitu. Je prijatelj Bumhama. —
sarne in sodišča, ki bo obsegalo menda 64 vasi; toda kmeta, ki bo moral 6—7 ur peš do uradov, ne bo zadovoljil tak drag sprehod.
Mrtva kupčija z drvmi, živino, za-ostala slivovka, ki je visoko obdače-na, drago seno, nič krompirja in naraščajoči dolgovi: to so skrbi, ki tarejo našega kmeta in pred očmi mu mrgoli le vprašanje: kaj bo ?
Splošne cene v državi.
Železo v Milanu: za kose itd. 2.50 lir kilo; karbonirano 3.25, jeklo tungsten 13-16. Žito v Rovigu 108-112, koruza 106-110 za kvintal. Seno v splošnem: 35-40-45, slama 29-40-45 na kvintal. Cene vina se polagoma dvigajo v vsej državi.
Po čem je lira?
Dno 6. junija si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 23.50 — 23.70 1. za 100 avstr, kron — 2-95 — 3’20 st. za 100 mark — 2'40 stot. za 100 č. kron — 64.50 1. za 100 Sv. frankov — 388'— 1. za 100 fr. frankov 138.25 1. za 1 dolar — 21.50 1. za 1 funt — 99.40 1.
NAŠA POŠTA.
Poročilo o shodu na Premu smo, žal, prepozno prejeli.
TRDI OREHI.
Urejuje Domen. Štev. 23. UGANKA.
Jaz hčerkica mala sem jasne noči
—	ob rojstvu mi svetile zvezdice so — in v jutranjem solncu bliščim se krasno. Da večne lepote na zemlji še ni, vam v jutrih poletnih oznanjam lepo : pod solnca poljubi izginjam v nebo.
Štev. 24.
VIZITKA.
ANA vd. JOSIČ
Rešitev oreha št. 20.
Vije, vije, Kraševce brije, Trst pometa, ladje premeta.	(Barja).
J. Grilanc - Miren, M. Zega - Kobdilj, A. in I. Vodopivec - Koludrovica, Z. Ukmar - Senožeče, Babič - Rodik, D. Rusija - Dobravlje, M. Fakin - Škrbina, E. Guštin - Vel. Repen, I. Leban - Št. Vid pri Vipavi, V. Rust - Šturje, Š. Doljak -Samatorca, A. Kofol - Boljunec, A. Ba-
— Vidite, gospod nadzornik! Prijatelj Burnhaina! Morda ga je ta najel, naj usmrti Whita ? —
Nadzornik se je nasmehnil.
— Vse mogoče, celo izvrstna misel 1 Ljubosumni Burnham da si je želel smrti svojega tekmeca. Ta misel je zelo vabljiva. Govorila bova še, poizvedovala bova ! Gotovo pa ni. —
Ravno v tistem času je govoril Burnham z Lordom Havishamom:
— Obljubili ste mi, Burnham, da me obvestite o svojih sklepih. Kaj hoče oče vaše zaročenke ? —
— Njen oče hoče, naj napravim oporoko pred zaroko. Oporoko, kjer zagotavljam nevesti vse imetje v slučaju svoje smrti. Potem razglasiva zaroko. —
— Ali boste tako storili ? —
— Seveda, zakaj ne ? Zakaj bi moja nevesta ne bila lastnica mojega imetja 1 —
— Hm, hm, kdaj napravite oporoko T —
— Jutri, takoj jutri. —
Segla sta si v roki in se poslovila. Lord Lister je bil napeto radoveden na izid ta zaroke.
Kje. na Goriškem je rojstni kraj te gospe? Za oba oreha skupaj nagrada 8 lir.
Štev. 25.
TELEGRAM.
Za nameček. Gospod Kalc iz bazovske okolice nad Trstom je poslal sinu r Povir tole brzojavko:
Kalc, Povir :
Ni še čas.
Oče.
Kateri poklic vrši oče? Ugani ga iz črk!
kič - Rodik 17, P. Knap - Idrija, A. Metlika - Klanec, J. Premru - Razdrto, M. Surina - Pasjak, A. Caharija - Nabrežina, P. Maslo - Pasjak, M. Tavčar -Komen, K. Udovič - Jelšane, J. Hrabar -Jelšane, J. Trkman - Podkraj, M. Mevlja
-	Rodik, F. Cetin - Barka, R. Markon -Soča, I. Guštin - Opčine, A. Skupak -Orehovica. Izžreban:	D.	Rustja	-	Do-
ttravlje.
Skladišče
octove kisline, žvepla in modre galice.
ANTON GAMBEL
TRST, VIA CORONEO št. I.
Dragotin Kefševani
Goriea, Via S. Ghiara 4-1.
Oblastveno koncesijonirana trgovska in gospodarska pisarna za nakupovanje in prodajo posestev, zemljišč. Posreduje pri raznih trgovskih in gospodarskih posojilih kakor tudi pri vojnih odškodninah.
PREKLIC.
Podpisani obžalujem in preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril dne 13. maja 1923. v gostilni g. Vičič v Podgradu proti načelstvu «Mlekarne v Hrušici®, ker sem se prepričal, da so iste popolnoma neutemeljene.
Odolina, dne 31. maja 1923.
RIHARD baron MARENZI.
Dr. Ettore D’Osvaldo
Gorica —
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 11-12 in od 3-4.
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora.
'/T-i • V> A Ai.0 G jTi. [Jilil, xJ 'iljp * 1-
natih vrečic. Uvoz i.n izvoz. na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po. lonio 5.
DIDAKTIČNA t>GI*A (ulica Gaiteri 10. L vogal Acquedotto). Vzgojeval-aa, resna, moralna metoda. Pospe..
gen pouk malih skupin: za 2—i učen. ce. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah i. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, sli. kanju, risanju. Pomoč pri predelo-vanju šolskih predmetov. Veronauk Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
jjliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHnnnimiiimiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
Zobazdravniški amkniatorii
Egidii Schiffflin
zobotehnik
Trst - Via Settelontane šl. 6.1.
sprejema od 9-13 in od 15-18
Zakaj Vam stoji denar doma brez obresti?!
Posojilnica in hranilnica
v Podgradu
obrestuje hranilne vloge po
5°|.
Rentni davek plačuje za svoje . vložnike sama.
Garancija za vloge:
606 članov s celim premoženjem Reserva: 15.000 L. Promet I. 1922 čez 2 milijona. Stanje vlog 670. tisoč lir Točna postrežba.
FRANC NAROBE
Trst, Via Commerciale 18
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro založeno
trgovino z Jestvinami
in s kolonijalnim blagom. Konkurenčne cene. Točna postrežba. Na
željo se pošilja blago tržaškim odjemalcem franko na dom.
IVAN M! CHE U CICH
Trst via S. Francesco 10.
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse pla-Suje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
Cene oglasov: 'za en eentmioltu- vi šine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 1.0 kratm 10 od sto, pri 26 kratili 20 od sto, pri 52 kratni. 30 od sto popusta
Tisk. S. Spazzal t Trstu.
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. 7,a besedo. Pri u kratni 10%, pri 26 kratni J5%, pri 52 kratni objavi 20°/o popusta.
Bar . tfuLdet ox JVLai-a, iuva. o rumu-, la 2, tik jugoslov- konzulata, priporoča svoja najboljša vina, Dreherjevo pivo in mrzla jedila.
A"* O i* 4vi)	—— O ČL ti A V C -
dero 1, priporoča svojo staroznano žganj ari j o. Ima na razpolago najboljše likerje.
priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.
| Mor enkrat pri nas kepi. tsteu naš stalni odjemalsc. j
^ninniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiF
M. KRAINER
najcenejša manufakturna trgovina v Gorici - Via Rastello 31
-v
Blago : bombažasto in volneno vsake barve za moške in za ženske.
Hlačevlna iz prvih tovarn.
Novice« pozor! Oglejte si velikansko zalogo kotenine za perilo, rjuhe, blazine, vzmeti in kovtre, brisače in prte. Trli2 za žimnice.
Dobite pa tudi: safir za obleke in predpasnike, knninsko blago za srajce.
•	*	----r>" “
\ Vstop v trgovino je vsakomur prost, ne da bi bil prisiljen kupiti.
RaStalj 31. ■
MILO FENDERL
ie najboljše
Tovarna v Trstu, via Gfitirlandalo it. 1 Tel. 430
KUPUJTE
ZfltlKL’ m te. lato in topiče
pri tej dobro znani tvrdki
T rst-Via T rento št. 8 -T rst
Brzojavni naslov; Zanklfigli
Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben.
Slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice se toplo priporoča
Prva pralnica in likalnica
v Postojni (Kazarje, poslopje gospe Bajc), katera izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor pranje, likanje zapestnic in ovratnikov na svetlo in čiščenje oblek.
Delo zajamčeno.	Cene	zmerne..
iiiniiiiniiiiiiimiiiiimitiuiiiiiiiiiiiiiKiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiif Vino pristno.	Cene	ugodne*
Gostilničarjem!
Zadruge v Dobravljah, v Eornbergu, v Selu in Hranilnica ter posojilnica v Rihenbergu, ki so se združile v VINARSKO ZVEZO, se priporočajo gostilničarjem in vsem cenjenim odjemalcem zn blagohotna naročila domačih vin v svojih lastnih kleteh in v SKUPKI KLETI V GORICI, VIA MAMELI, ŠTEV. 8. Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se je pričela s 1. junijem 1923. Razprodaja se od 56 litrov naprej v vsaki množini.
Cene ugodne•
Vino pristno.
Al’Iščete čevljičo Za dekliče In fantiče ?
Kakšne imajo radi Ta stari In ta mladi? Eleganca, trajnost, nizka cena, To troje je največjega pomena. Največji magaein Ima Foroeosin
V	nllol Oaprln.
Trst, via Caprin 5 pri Sv. Jakobu
cAlzAture - force/7i n