Razne stvari. Iz domaČih krajev. Mil. knez in škof so se preteklo soboto vrnili z zadnje letoSnje birme. Bolani in slabi so Sli na vizitacijo in so se vsled velikega in napornega truda Se bolj slabi in bolani vrnili. Daj ljubi Bog, da se neutrudljivemu nadpastirju ljubo zdravje kmalu zopet vrne! Razpisan je kanonikat do 7. septembra in stolna dekanija do 14. septembra. Kat. pol. drustvo nSavau zboruje v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne v Sevnici v prostorih g. Simončiča. Dnevni red sledeči: Pozdrav predsednika; razlaganje pravil; govor o nemSkem šolstvu na Spod. Štajarskem; govor o socijalizmu; poro6anje g. J. Ži6karja o delovanju deželnega in državnega zbora; prosti nasveti in sprejem novih udov. Odbor »Save«. Glavna skupščina drnžbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Veselo so plapolale dne 8. avgusta s ponosnega Narodnega doma zastave ter oznanjale, da se v njegovih prostorih zbirajo danes k nenavadnemu sestanku slovenske rodoliubkinje in slovenski rodoljubi. Družba sv. Cirila in Metoda je obhajala 16. redni občni zbor. Okoli 300 skupSčinarjev se je seSlo. Zunanji gostje so bili na kolodvoru sicer ne slovesno, a sr6no pozdravljeni. Potem je bila sv. maSa v frančiškanski cerkvi. Maševal je župnik velikonedeljski 6. g. Menhart, popeval je jako lepo cerkveni pevski zbor šenttomaževski, ki je prihitel isti dan z romarji iz velikonedeljske dekanije v Maribor. Po sv. maši so šli skupSčinarji v Narodni dom. Dražestne slovenske gospice so z oken Narodnega doma obsipavale goste s cvetkami ter jim ob prihodu v dvorano izročevale lepodišeče Sopke. Najve6 skrbi je imela s cvetličjem blaga gospa dr. Glaserjeva v zvezi z drugimi cenjenimi gospami in gospieami. V krasni veži Narodnega doma je pozdravila družbino vodstvo predsednica tukajšnje ženske poddružnice dr. Glaserjeva. V veliki dvorani se je vršila glavna skupščina, ki jo je otvoril predsednik mons. Tomo Zupan. Družbo je Se pozdravil v imenu možke podružnice prof. dr. Medved, mlada gospica Ela Marinova jo je pozdravila s pesmico, katero \e že naš list zadnji6 priobčil na uvodnem mestu, dr. F i r b a s je izro6il družbi pozdrav mariborskih Slovencev. Sr6no se je zahvalil za pozdrave družbin predsednik. Na to se je začelo poročevanje. 0 stremljenju družbe in o uspehih je splošno poro6al g. predsednik Tomo Zupan. Iz tajnikovega poročila 6. g. Žlogarja posnemamo, da družba šteje podružnic 78 mešanih, 30 moških in 36 ženskih podružnic s približno 10.000 6lani. V preteklem letu je družba napredovala za pet podružnic. Šolskih zavodov ob slovenskih mejah vzdi'žuje, oziroma podpira 25. Kakor kaže sedanji položaj, treba bo Se tu in tam seči vmes — kajti nova železnica pripeljala bo skozi svoje predore v slovensko osr6je tudi dokaj takih osrečevalcev, ki zavedno zidajo most do Adrije — gotovo ne v korist naSe mile Avstrije. Poseben vir dohodkov za družbo so si že pred leti omislili vrli slovenski trgovci s tem, da so zalagali razne potrebSčine, tako da imamo sedaj v korist družbe sv. Cirila in Metoda: vžigalice, kavo, svinčnike, platno, milo, cilindre svetilnic, voS6ilo, razglednice in cigaretne ovitke. V svojih 25 zavodih brani družba potujčevanja okoli 2500 slovenskih otrok. Iz poročila blagajnika g. prof. P e t e 1 i n a pa posnemamo, da je družba imela v 15. družbenem letu 1900 dohodkov 33.133 K 63 h, stroškov 35 243 K 79 h, torej da je nedostatka 2110 K 15 h. - Z dnem 81. decembra \e imela družba 2721 K 87 h porabnega premoženja, ker je znašal saldo koncem leta 1899. 4832 K 02 h. Dolga ima družba Se 32.000 K in sicer na kupnini za trž. šolo 14.000 K in posojilnici v Marenbergu. Vrednost družbinih poslopij in inventarja pa znaša 128.826 K. Skupščina se je vrSila v lepi slogi, v kateri edini je prospeh družbe svetega Cirila in Metoda. Po glavni skupSčini Je bil banket v veži Narodnega doma. Cesarju je nazdravil prvomestnik monsig. T. Z u p a n, vodstvu družbe g. dr. Medved, narodnemu ženstvu gospa dr. Glaserjeva, beli Ljubljani dr. PipuS, štajerski slogi dr. J. VoSnjak, koroškim Slovencem g. K o r o S e c, na kar je odzdravil koroSki Slovenec g. R e 8, Solskim sestram g. prof. K a v č i č, tržaškim Slovencem in posebej navzočemu dr. Gregorinu gosp. K a m u š 6 i 6. Na večer je bil koncert na vrtu Narodnega doma, pri katerem je pel čitalniški pevski zbor pod spretnim vodstvom g. F. Stegnarja in svirala raariborska veteranska godba. O narodnem navduSenju so pričali Se nekateri iskreni nagovori. Zabava je bila živa. Potres se je 6util dne 12. t, m. v Rajhenburgu ob pol 8. uri zvečer. Sunek je imel smer od vzhoda proti zahodu. V Št. Lovrencu nad Mariborom je izvoljen županom c. kr. poštar in posestnik J. Mihelitsch. Umrla je v Kranju gospa Katinka Šlambergerjeva, soproga notarja Anton Šlambergerja, ki je bil, predno se je preselil v Kranj, notar v Ljutomeru. V Vuzenici je umrl zdravnik Anton Lauko, v 65 letu svoje starosti. Strossmayerjeva slavnost v Rogački Slatini. Dne 5. avg. so priredili svetokrižki Hlovenci na vrtu g. Fr. Ogrizeka koncert v čast Skofu Strossmaverju, ki si krepi sedaj zdravje v Roga6ki Šlatini. Čeprav se je v javnosti le ma!o raz.al-^iia ta veselica, vendar je bila povoljno obiskana. Slavljenec sam jo je po6astil. Razven njega snao videli Se tudi na veselici nadškofa barskega Milinovi6a, škofa Krapaca, opata Ogradija, kanonika bmetiSko, predsednika jugoslav. akademije, slav. starinoslovca dr. Buli6, mons. Pivčevič, mons. Cipelič, nadžupnika Korošec, odvetnika dr. Šubari6 in mnogo drugih odličnih Hrvatov in Slovencev. Peli so svetokrižki cerkveni zbor in pa slu6ajno sestavljen možki zbor v ob6no zadovoljnost. Dražestna Slovenka }e prednašala pesem, zloženo za to priliko po g. M. Zemljiču. Škof Strossmayer se je velesr6no zahvalil Slovencem za prireditev. Za udeležitev se je škofu Strossmayeru ginjeno zahvalil g. Dadžupnik Fr. Korošec. Premeten stric. Clovek bi mislil, da ni mogo6e — pa je mogo6e, toda samo tistemu — kteri zna. V Celju imamo namre6 toliko kroja6ev in prodajalcev oblek, da je vsakdo bil mnenja, da nobeden daljni ne more shajati. Tam-le spomladi pa pride še eden založnik obleke — in dela najboljšo kup6ijo. Zakaj? On pa6 zna! Pol leta ni nobeden vedel, ali je Slovenec, ali Nemec, ali Lah, ali Mažar, kajti niti svojega imena ni zapisal nad prodajalno. Sedaj so se ga Slovenci že popolnoma privadili in razobesil je naš neznanec napise — v blagi nemš6ini. Bržkone je že slovenskega denarja sit in ga bo jemal samo *še od Nemcev. Dobje pri Planini. V nedeljo 18. t. m. daroval bo g. novomašnik Anton Novak prvo sv. mašo. Ob enem obhajajo njegovi stariši Jakob in Terezija Novak zlato poroko. Pridigoval bo č. g. Ivan Zalokar, doma6i rojak, kaplan v Moš6enicah pri Opatiji v Istriji. Slivnica pri Celju. Dne 25. avgusta obhajal bo g. Mihael Kuder, veleposestnik na Slivnici, pri podružnici sv. Urbana svojo zlato poroko. G. Kuder si je pridobil tekom 53 let, kar živi v srečnem zakonu v naši fari, obilnih zaslug za tukajšnje cerkve in za ob6ino. Bil je mnogo let cerkveni klju6ar, ob6inski odbornik in šolski ogleda. Gcspoda jubilanta je izvolil občinski svet zaradi obilnih zaslug častnim občanom. Bog ga Se ohrani mnoga leta krepkega in zdravega! Požar v Št Juriju ob Taboru. Dne 12. avgusta smo imeli letos že tretji požar. Tokrat so Dr6u v Kaplji hlevi do tal zgoreli. Popolnoma mirni zrak in nagla pomo6 domače požarne brambe z dvema brizgalnicama je obvarovala bližnja poslopja. Prihitele so tudi požarne brambe iz Vranskega in Gomilske. Vas in cerkev sta bile pri tej suSi v veliki nevarnosti. Zborovanje v Pisecah. Bila je srečna misel katol. polit. društva »Save«, zborovati enkrat v lepih, vinorodnih PiSecah. Ljudstvo se tukaj ne spomni, da bi bil kedaj tu kak večji političen shod, zato pa je tudi bila udeležba ogromna in le mogo6a pod milim nebom. Gospod predsednik »Save« je z vidnim veseliem pozdravil množice, na kar je otvoril zborovanje in dal besedo društvenemu tajniku, da razloži posluSalcem pojem in potrebo političnih družtev v obče, posebno pa društva »Sava« posebej za okraja Brežice in Sevnica. Z zanimanjem je ljudstvo poslušalo doti6na izvajanja in ražlago pravil, osoljeno z umestnimi opazkami, na kar je zanimanje prikipelo do vrhunca, ko je nastopil težko pričakovani in ob6e priljubljeni deželni in državni poslanec Zičkar, ter v jedrnatih besedah poro6al o naSem deželnem in državnem zboru. Lahko rečem, da si je velika večina posluSalcev dobila Sele sedaj jasno podobo o delovanju v deželnem in državnem zboru, in pojem, kako se »kujejo« postave. Zato so pa tudi taki shodi neizmerne koristi za ukaželjno ljudstvo in gospodje poslanci se pregrešijo nad ljudstvom, ako ne hodijo več ko mogoče obilokrat med volilce. Ko slišijo volilci iz ust poslan6evih gole številke in suha dejstva, kako se nam godi krivica v Gradcu v vsakem oziru in kako gospodarijo z našimi davčnimi novci, potem se tudi najpriprostejšemu poslušalcu usili Iogi6en sklep, da tako ne more in ne sme dalje iti, da toora priti do Io6itve od Gradca. Taktika deželnih poslajicev se je popolnoma odobravala. Srčna zahvala in zaupanje se je izreklo gospodu poslancu za njegovo delovanje v deželnem zboru. Navdušena zahvala presvitl. nadvojvodu Franc Ferdinandu. Resolucije, sli6ne onim na Murskem polju, so bile enoglasno sprejete in odobravane. Lepo je bilo, Bog daj uspeha! Iz slovenjegraškega okraja. Nebeško lepi dnevi so bili za slovengraški okraj dnevi od 3. do 10. avgusta, ko so naš ljubljeni viSji pastir bivali pri nas po birmovanju To je bil misijon za ves okraj, to so bili dnevi svetega veselja, prijetni časi milosti in zveličanja. Posebno lepo je bilo v petek 6. avg. pri Mariji na Homcu v nadžupniji šmartinski, ko so prišli milostivi gospod knezoškof obiskat to romarsko cerkev Matere Marije; tukaj so blagoslovili nove slike po cerkvi, služili sveto daritev, gore6e oznanovali čast in slavo Marijino. Na tiso6e dobrega ljudstva je spremljalo škofa iz nadžupnišča v Šmartnu gor na Homec, je kle6alo pred tronom Marije pomočnice, se na novo vnelo za njeno 6ast, in prosilo za zdravje silno slabotnega prečastitega nadpastiria, kakor so to en dan poprej storili romarji iz velikonedeljske dekanije pri Materi Milosti v Mariboru in drugi pri Mariji Pomagaj na Gorenjskem. Za slikanje homške cerkve je sporo6il 1000 gld. saraski Gregor Popiial, ki je umrl pred tremi leti; on je ta6as tudi sam kupil nove orglje na Homec za 1200 gld. Cerkev na Homci je prelepo slikal g. Gornik iz Št. Petra pri Mariboru; le pridi pogledat, boš občudoval lepoto slik, in se prepričal, da imamo v doma6ih rojakih prave mojstre, da tedaj ni treba tujcev iskati in drago plaCevati. Slovensko ljudstvo bo zdaj Se veliko rajši hodilo na Homec, kjer Marija Pomo6nica tako rada vsliSi proSnje stiskanega kristjana. V Artičah se je obhajal sv. misijon od 28. julija do 4. avgusta pod vodstvom čč. gg. oo. od Sv. Jožefa pri Celji. Vdeležba \e bila velika. V hvaležnem spominu ostane ta sv. čas celi župniji. Iz Ljntomera. Namesto venca na grob pokojne Katinke Šlamberger, soproge notarja v Kranju so darovale za Giril in Metodovo društvo sledeče gospodi6ine in gospe v Ljutomeru: Razlag Erna 4 K, Wessner Jozefina 4 K, Ivan6i6 Nina 4 K, Verši6 Terezija 1 K 30 v, Repi6 Marija 1 K, Cagran Fricika 1 K. Dijaška knhinja v Mariboru. Mla¦dinoljube prosimo, da se že sedaj za6nejo spominjati naše mariborske dijaške kuhinje. Ob za6etku šolskega leta je naval ubožaih dijakov največji, za to je treba dijaško kuhinjo že sedaj podpirati. Vsi darovi dijaški kuhinji naj se pošiljajo na naslov njenega iun<igoletnega požrtvovalnega blagajnika preč. g. dr. Ivana Mlakarja, kanonika v Mariboru. Zaupni shod v Mariborn. Ker nas A-prašujeju, ali bo dne 22. avg. ali ne, odgovarjamo, da nam ni znano. Razvidelo se bo iz vabila. — Glede zaupnega shoda bi izrazili še željo, naj se nameravani sklepi vpošIjejo že z vabilom, ali pa se drugitn potom že prej razglase. Taki sklepi se morajo dobro premisliti in na vse strani prevdariti, to pa na shodu ni več mogoče. Poročil se je dne 12. t. m. g. Rudolf Volovšek, c. kr. davčni pristav v Celju, z gospodično Rožico Oblak, sestro znanega slavista dr. V. Oblaka. Politični shod pri Sv. Tomaži blizu Ormoža je bil innogoštevilno obiskan, približno smo cenili okoli 800 vdeležencev. Nasprotnikov ni bilo. Shod je izrekel dr. Ploju in drvR.osini zaupanje. Prihonji6 obširneje. V Št. Jurju ob jnžni železnici slavi te dni sedemdesetletnico rojstva g. c. svetnik <dr. Gustav Ipavic, znan po slovenski domovini kot izboren skladatelj. Še mnoga leta! Ljubezen do nadpastirja. Dne 8. avgusta je prišlo v novo Marijino cerkev v Maribor 2500 romarjev s 13 gg. duhovniki iz velikonedeljske dekanije. V slovesni pri<iigi je g. govornik priporočal / raolitev tudi bolanega mil. gospoda kneza in škofa, česar ljudje niso mogli pozabiti. Duhovniki in romarji so potem brzojavno izrazili sr6no udanost svojemu nadpastirju, ki so vkljub bolezni birmovali v starotrSki dekaniji. V petek so mil. knez in škoi blagoslovili podobe v prijazni cerkvici Matere Božje na Homcu, v župniji Sv. Martina pri Slov. Gradcu, kjer so imeli velikansko, navdušeno pridigo. V tej pridigi so se spominjali — kakor čujemo — tudi dobrih velikonedeljskih roinarjev in so dobesedno povedali zvestim poslušalcem krasen in Ijubeznjiv telegram, ki so ga dobili od njih iz Maribora in ki se glasi: «2500 romarjev in 13 duhovnikov dekanije velikonedeljske moli danes pri Materi railosti za svojega ljubljenega nadpastirja in izraža neomahljivo udanost in globoko spoštovanie*. Utonil je 10. t. m. popoludne kakor poroča »So6a«, pri kopanju v Reki pri Vremskem Britofu na goriško-kranjski meji gosp. Vinko fircnce, uradniški aspirant pri južni železinci v Diva6i. Prišel je s svojimi tovariši iz DraSe k Reki in dočim so šli ostali v 6oln •»->• sc vozili po vodi, šel se je Brence kopat. N.ijbiže ga je prijel v vodi kr6, tovariši so jih) ftihiteli sicer na njegovo vpitje na po•ruiif;. a bilo je prepozno. Brence se je potaplj:ii že v vodi in k malu zginil pod vodo. Proti ve6eru so potegnili truplo iz vode. Pokojnik je bil Sele v 26. letu svoje starosti, doma iz Velenja v Savinjski dolini na Štajarskem, kjer je njegov o6e nadu6itelj. Dokončavši u6iteljišče v Mariboru je bil Brence za učitelja v Laškem trgu, potem je služil kot iednoletni prostovoljec pri voiakih in je po vojaš6ini vstopil k južni železnici v Diva6i. Zamrli bil je mirnega zna6aja in vsakemu prav priliubljen tovariš. Bodi mu zemljica lahka! —  Iz drugih krajev. Salezijanci nam iz Turina p >ro6ajo sledeče: Med tem ko potrjujemo vest, da bodo kmalu prišli Salezijanci na Rakovnik pri Ljubljani, se naznanja, da se bodo na Laškem, posebno po zavodih, ki se nahajajo v Piemontu, še naprej vsprejemali oni mladeni6i, ki žel6 postati salezijanski duhovni. Ze ve6 Iet je od tega, kar prihajajo semkaj slovenski mladeniči; med temi je postalo že več klerikov in tudi že kak duhoven. Na ta na6in bode mogo6e odpreti sčasoma še več slovensko-salezijanskih zavodov. In kdo ve, nekteri teh mladeničev bi postali še celo gore6i misjonarji, ter Sli v oddaljene dele sveta. Tukaj v Pieraontu, ne dale6 od Turina, se vsprejemajo najrajše gimnazijci, ali pa vsaj taki mladeniči, ki so z dobrim vspehom izvršili ljudske šole. Kar se pla6e tiče, ta je zelo znižana; tako, da stariši teh dijakov, ali pa njihovi dobrotniki in dobrotnice, to svoto lahko pla6ajo. Mese6niaa bode okrog 14ih kron. Bolj natan6no se bode odgovarjalo na prošnje, ktere naj se vlož6 do konca meseca septembra. Prošnja naj se odpoSlje na slede6i naslov: Pre6astiti gospod D. Mihael Rua. Via Cottolengo, 32, Turin-Italia. Hvaležnost živali. NemSki listi pripovedujejo slede6o dogodbico: Neka strasburška dama je našla na strehi svoje hiše neko štorkljo, ki je imela ranjeno perutnico. Gospa je vzela štorkljo k sebi in jej je z veliko potrpežljivostjo ozdravila rano. Štorklja je bila dami za ta čin tako hvaležna, da se ni hotela Io6iti od nje. Povsod, kamor je šla gospa, spremljala jo je verno hvaležna štorklja, na cesti, po stopnicah, na stanovanju, vedno je korakala s svojiina dolgima krakoma poleg nje. Zastonj je skuSala dama, da bi hvaležno tico spustila zopet na svobodo. Ko jo je izpustila iz okna, pa je prišla zopet pri vratih nazaj. Beda v Italiji. Mej kmetskim delavskim ljudstvom na mnogih krajih Italije se pojavljaio čedalje nevarniše stvari. Ljudstvo je nezadovolino, ker strada, ub polnih loncih velikašev. Ljudje požigajo in izgredi so na dnevnem redu. Jeli so naskakovati poslopja bogatašev, dne 8. t. m. je več U*u6 ljudi navalilo na grajš6ino vojvode Visconti in oprostilo vse v grajskih ječah zaprte udeležence zadnjih izgredov. Vojastvo je no6 in dan na straži. Nenavadno veliko svinjo je pripeljal Nikola Mati6, trgovec iz Srbskega, na budimpeStanski sejem. Tehtala je 360 kil. Najhitrejši vlak. Človeški um ziniraj napreduje. Sedaj se poro6a, da je neki ameriški zemljemerec namenjen zidati železnico, ki bo šla 400 kilometrov za eno uro. Pot iz Novega Jorka v San Francisco bo bojda trajala samo 24 ur. Kaj razni ljudje jed6. Posebnosti jedi so odvisne od podnebja in od 6loveškega zna6aja. Narodi mrzlih krajev jedo več mastnih in toplih jedi. Eskimak potrebuje na dan 10 kil mastnega ribjega mesa; ruski Tatar ima zelo dober želodec in pojč na dan ve6 govejega mesa, kakor pri nas cela družina na teden. Lah je zadovoljen z grozdjem, kruhom in koruzo ali pa z makaroni; Jud celo z nekoliko žlicami riža. Posebno priljubljene jedi pri raznih narodih so: Eskimak nad vse rad j6 loj, Kitaiec mačke, pse, zlasti pa pndgane • pasja pečenka je najljubša jed prebivalcev v Avstraliii in na otokih v južnem morju. Miši se jedo ne le na Kitajskem, ampak tudi med Eskimaki, kateri jih privežejo za rep, in tako jih imajo včasih za zimo vjetih do 300. Razun mišij Ijubi Kitajec velike gosenice, iz katerih si kuha izvrstno juho. Ka6 se najve6 sn6 v Avstraliji. Zamorci v Surinamu jedo krote, Arabci kobilice. 50 kur da več dobička, nego ena krava. Pred nedavnim je neki strokovni list v Araeriki vspodbujal svoje bravce k premišljevanju, ali ni boljše rediti 50 kur kakor eno kravo. Časnik «Dispatch. of Pitsburg* je navedel slučaj, da je nekerau kmetu dala ena krava za 144 dolarjev mleka; od 50 kur je pa sprejel za jajca 150 dolarjev. Krmljenie krave je veljalo 52 dolarjev, 50 kur pa samo 20 dol.; cena gnoja je bila v obeh slučajih enaka, ali stroški za postrežbo krav so bili veliko vedji kakor za postrežbo kur, tako, da se je bolje izplačalo rediti kure nego krave. Božja sodba. Prebivalci mesta Herbiers v Franciji so praznovali 1. 1891 prav slovesno svojega župnega priprošnjika sv. Lavrencija. Pouli6na svojat se je norčevala iz cerkvenih obredov in zani6evala ljudi, ki so se pobožno vdeležili slovesnosti. Še isti ve6er jih doleti silna kazen. Ob devetih pokličejo g. župnika: «Hitro, hitro, tega in tega je zadel mrtvoud*. Župnik pride in najde doti6nika v nezavesti. V malo trenutkih na to umrje. Bil je izmed zjutranjih razgrednikov. Ob pol jednajstih hiti župnik k drugemu bolniku. Umrl je kakor prvi. Kmalu na to ga zopet pokličejo. Ob eni umrje že ta tretji zani6evalec zadet istotako od mrtvouda. Ob petih zjutraj hiti gospod zopet k bolniku. Vlila se mu je kri. Bil je še pri zavesti in po posebni božji milosti se je spravil z Bogom. Bil }e ta 4. nesrečnež boljši od svojih tovarišev in nor6eval se je le bolj iz prešernosti in da se je pokazal! — nego iz zlobnosti, za to mu je bil Bog milostljiv. StraSna zgodba, ki se je izvrSila 10. avgusta 1. 1890 v imenovanem kraju, potrjuje dovolj jasno besede sv. Pavla: Nikar se ne motite! Bog se ne pusti zaničevati! Znnanjost Evina, V šoli so čitali zgodbe sv. pisma. Katehet pokli6e Radovan6ka. Ko ta pro6ita stavek: «Cloveku ni dobro samemu biti, usvariti ti hočem tovaršieo*, po nesre6i obrne in zgrabi več listov in 6ita v pripovesti o Noetovi ladiji dalje: «ki bo 300 čevljev dolga, 50 široka 30 pa visoka. Namažifjo zunaj in znotraj s smolo>. Društvene zadeve. Pri glavni sknpščini dražbe sv. Cirila in Metoda so čez 100 gld. nabrale gospice po razglednicah. V prvi vrsti so se trudile gospice od društva Maribor in sicer Pepca Mahori6,JulikaRožman, Til6ikaVidovi6, Dita Zdolšek, Micika Poseb, Micika Stern, Gabrijel6ka Pliberšek, Micika Pliberšek. t-eljska narodna godba priredi v nedeljo, 18. avgusta 1901 ob 8. uri zvečer drugi letošnji javni ljudski koncert pri ugodnem vremenu na dvorišnu, pri neugodnem vremenu pa v veliki dvorani »Narodnega Doma«. Vstopnina za osebo 30 novcev ali 60 vinarjev. Ker je bilo ob6instvo z zadnjim koncertom zelo zadovoljno in je godba takrat res izvrstno igrala, se na občno željo priredi Se ta drugi koncert in 6e bo ta tudi tako dobro vspel, kakor prvi, ie gotovo, da bo ob6instvo godbo še bolj kakor dosedaj podpiralo in se zanimalo za njo. Rnše. Veteranci v Rušah in okolici in njih cenjeni prijatelji se uljudno vabijo na veteransko slavnost, ki se priredi v nedeljo 18. avgusta v gostilni g. Alojzija Mule-ja (po doma6e Fuchs) v Rušah. Podravska podrnžnica slov planin. društva. Prvi občni zbor tega druStva se bode vršil v nedeljo, 18. dne avgusta meseca v gostilni g. Jožefa Muleju v RuSah, na kar opozarjamo vse njegove ude in prijatelje. Zborovanje se prične ob 2. uri popoldne. Celjska narodna društva sestavila so s-a letošnje izlete poseben odbor, kateri je že naslednje izlete določil: 25vt. m. v Ljube6no pri Celju, 1. septembra v Št. Pavl v Savin. dol., 8. septembra pa v Šmarje pri Jelšah. Ti izleti obetajo mnogo zabave, ker bode udeleženo ve6 društev. Nastopala bode pri istih med drugim tudi pomlajena in pomnožena četa telovadcev »Celjskega Sokola«. Ferijalni nčiteljski tečaj v Wolfsbergu na Koroškem, katerega so priredili letos vseučiliš6ni profesorji iz Dunaia, se je dne 5. avg. pri6el. Predava sedem profesoriev v raznih strokah. Slušateljev oz. slušateljic je 120, naive6 iz Ceškega. Slovencev je prav raalo, iz Štajerskega edini učitelj g. A. Kosi iz Središ6a. Prva jngoslovanska tovarna za kavine surogate, figovo in sladno kavo v Ljubljani se je otvorila. To važno narodno podjetje gospoda Ivana Jebačina, trgovca, tovarnarja in zalagatelja kavinih primesi v prid družbe sv. Cirila in Metoda je blagoslovil družbin prvomestnik, preč. gosp. mons. Tomo Zupan. Vsak Slovenec mora najiskreneje pozdravljati to novo tovarno, ker je zadelala precejšno vrzel na polju narodne obrtnosti in bo dajala zaslužek le doma6inora. če pripomnimo, da se samo na Kranjskem vsako leto porabi 300 vagonov kavine primesi (cikorije), ki dohaja večinoma iz druzih dežel, kjer ostaja dobiček in kamor se plačuje delo izdelovanja, bo vsakateremu jasno, da gre mnogo našega denarja v žep tujemu podjetniku mimo domačih, dela pogrešajočih rok. Z domačim podjetjem pa se koristi tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Ta bi dobivala od zgoraj navedene letne množine po 30.000 gld. ali 60.000 kron letne podpore samo s Kranjskega; približne dohodke pa bi dajale ostale slovenske dežele. Tu in v drugih predmetih, ki se izdavajo v družbin prid, je skrit velik naroden zaklad. Slovensko rodoljubje! Sezaj po njera, polagaj ga na domovinski altar! In s takimi sredstvi razvilo bi se naše šolstvo ob jezikovnih mejah tako, kakor si je najrodoljubneje slovensko srce le želeti more. Ko še omenjamo, da je g. I v. J e b a č i n povodom blagoslovljenja svoje tovarne d a r o v a 1 družbi sv. Cirila inMetoda 400 kron, izrekamo ob enem domoljubno prošnjo: Slovenke in Slovenci! Rabite, zahtevajte, priporočajte vselej in povsod le te izborne izdelke doma6e industrije v čast in ponos slovenskemu imenu, v korist slovenskega dela in v prospeh vseslovenske Solske družbe.