Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol lela 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. IMača in toži se v Ljubljani. Izhaia vsak torek in petek TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Te). 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tei. 83-03. Rokopisov ne vračamo. —• Račun pri poStni hranilnici v Ljubljani št. 11.9S3. Ljubljana, torek 18. iuliia 1944 Prijava avtomobilov in avtomobilskih nadomestnih delov Prijavni rok: 25. julij Da se zagotovi za vojevanjo potrebna prevozna sredstva in se 'istočasno zagotovi možnost aprovi-zacije, odrejam na podlagi poverjene mi oblasti: Clen I. 1. Vsi avtomobili, avto-kari in njih priklopni vozovi, nadomestni sestavni deli, gumijasti obroči in zračne cevi, ki so se dne 1. junija nahajale v Jadranskem področju, ali katerih lastnik se je tega dne naselil v operacijski zoni Jadranskega Primorja, morajo biti prijavljeni do 25. julija 1944. 2. Dolžni prijaviti so: imetniki in posestniki sl vari, ki tvorijo predmet prijave, gospodarji ali upravitelji nepremičnin, v katerih se nahajajo prijavi dolžne stvari, osebe, ki jih imajo v zalogi za svoj ali na račun tretjih, tudi' ako so te stvari dobili v shrambo po 1. juniju t. 1. 3. Prijava pravilno za promet dovoljenih avtomobilov in avtoka-rov se naslovi na prefekta pokrajine, za katero ima vozno dovoljenje; ■/.a Ljubljansko pokrajino se vozila prijavijo šefu pokrajinske uprave. Avtomobili in avtokari, n jih priklopni vozovi in. sestavni d(-'% ki počivajo, kakor tudi tozadevni gumijasti obroči in pnevmatike, se morajo prijaviti prefektu pokrajine, v kateri se nahajajo od dne 1. junija; v Ljubljanski pokrajini šefu pokrajinske uprave. Za prijavo treba uporabljati tozadevne tiskovine. 4. Izjemni primeri z ozirom na prijavo bodo določeni administrativnim potom. Člen 11. Dovoljena je — s takojšnjo veljavo — prodaja avtomobilov, avlokarov, priklopnih vozov, sestavnih delov, pneumatik, kakor tudi kale ra si lx>di drugačna usmerjenost teli objektov in nadaljnja uporaba istih le, ako so potrjena od prefekta, kateremu je bila naslovljena prijava: v Ljubljanski pokrajini od šefa pokrajinske uprave. Prepovedane prodaje, I udi ako postavno utemeljene, so neveljavne. Clen 111. Avtomobili, avtokari, priklopniki, sestavni deli, pnevmatike, ki ne bodo prijavljeni v določenem roku ali ki bodo v uporabi navzlic prepovedi, se takoj zaplenijo in lastnik nima nikake pravice do odškodnine. Člen IV. Prestopki proti tej na redbi se bodo kaznovali z denarno globo v jieoinejeni višini in. z najmanj <3 meseci zapora ali pa z eno navedenih kazni. Člen VI. Ta naredba stopa v veljavo z retroaktivnim efektom od 1. jun. 1944. 'IVst, 24. junija 1944. Vrhovni komisar: Rainer Z ozirom na naredbo Vrhovnega komisarja, ki se tiče prijave avtomobilov, avtokarov in priklopnikov, nadomestnih sestavnih delov, gumijevih obročev in pnevmatik, ki se kakorsibodi nahajajo v Jadranskem Primorju, se javlja, da je bil rok 15. julija podaljšan do I. m., da se da zavezanim možnost natančne izvršitve predpisane prijave. Dr. Anton Urbanc: Zavarovalnice v Ljubljanski pokrajini V pokrajini deluje po uredbi o j Prevzeta Zedinjena zavarovalni-koncentraciji zavarovalnega pošlo-|'‘a kot Assicurazioni Gene- rali oddelek B. Vse kaže, da je mednarodni zavarovalni kapital vanja v celoti sedem, sedaj osem zavarovalnic: 1. »Slavija«, zavarovalna banka, ki je organizirana v Ljubljani kot samostojna delniška družba iz leta 1922. in je prevzela portfej praške »Sla vije«, ki je pri ljubljanski Slavij i<< večinsko udeležena in s katero je tudi ozko poslovno povezana; nekaj je tudi domačega kapitala (Ljubljanska kreditna banka in nekaj zasebnikov). 2. Vzajemna zavarovalnica, sedež v Ljubljani, ki deluje, kakor pove že ime na vzajemni osnovi; vsak zavarovanec je obenem polnovreden član družbe, to se pravi zavarovatelj. Zavarovalnica je bila ustanovljena leta 1900; ima poseben oddelek Caritas za ljudska zavarovanja. Nato imamo dve veliki nemški zavarovalnici, ki imata sedež na Dunaju: 3. »Dunav-Coiuordia« (ust. leta 1867.), ki spada v tkzv. Magd e -burski zavarovalni koncern in 4. »Elementar« (ust. leta 1897), večina delnic je v posesti koncerna (Jolonia (Kol"). Družba se bavi zgolj z elementarnim zavarovanjem. Končno štiri italijanske zavarovalnice: 5. Assicurazioni Generali, ust. leta 1832. (i. Iti it n ione Adriatica di Sfour- lem začasnega delnega nedohoda premij iz določenih predelov pokrajine v sporazumu z merodajnimi činitelji zadovoljivo rešili, ne da bi bila zavarovalna zaščita okrnjena, ki načeloma mora ostati neprikrajšana. V zadnjem času je v mednarodnem zavarovalnem svetu vzbudilo veliko zanimanje predavanje prof. dr Rohrbecka iz Kolna: »Bistvo nemškega privatnega zavarovanja in njegova dinamika«. Nemškj znanstvenik v zavarovalni vedi je poudaril, da bi bilo napačno mnenje, če bi se videle v nemški delniški zavarovalni družbi zgolj kapitalistične prvine, ki bi samokorist stavile pred splošno korist. Vprav nemško zasebno zavarovalstvo je pokazalo visok smisel za odgovornost in ,se odlikuje po tem, da morilo sodeluje z zavarovancem, kar je za nemško zavarovalno gospodarstvo značilno. (Kotni sc h e« z dne 22. maja 1944.) Po teh načelih se bo moral ravnati naš zakonodavec, da pravilno in pravično reši vprašanje glede za v a rova 1 ne zaščite. Uporaba novih tvarin v švicarski industriji Preis - Ccm L 0'80 Nova telefonska številka uprave »Trgovskega lista« je sedaj 33-03. kratkem času z velikim uspehom prilagodila uporabi novih tvarin ter si tako zagotovila svoje važno mesto tudi v bodočnosti, ker j_> gotovo, da bodo znanstveno pridobljene tvarine potrebne in važne tudi potem, ko bo razdelitev naravnih surovin boljša in pravilnejša. Nove cene za sladkor in semensko olje Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je na podlagi določil naredb o cenah in o kontroli cen ter na prošnjo Prevoda določil naslednje najvišje cene za sladkor: V prodaji na debelo po Prevodu: za uvoženi sladkor sipa za 100 kilogramov 1573.45 lir, za uvoženo jedilno semensko olje za 100 kg 1691.60 lir, vse franko skladišče in vključno vše javne dajatve. Pri trgovcu na drobno: za uvoženi sladkor sipa za 1 kg 16.60 lir, za uvoženo jedilno semensko olje za Ikg 17 lir, franko prodajalna, pri olju brez ambalaže,- Zahvala Šolski odbor Trgovske strokovne »adaljevalne šole se zahvaljuje yse,m p. n. darovalcem za darila |h denarne prispevke ob zaključku šolskega leta. Italijanske zavarovalnice so po uredbi o koncentraciji prevzele vse zavarovalnice, ki so po tej uredbi morale prenehati š poslovanjem v pokrajini, namreč »Jugoslavijo«, »Savo«, »Croatio«, Zedinjeno zavarovalnico, »Anker«, Kosija Fonsier, International Un-fall, Royal Excliangc Assurance Corporation in Nationale — požar — življenje. Vprašanje prevzema »Feniksa«, ki novih zavarovanj ne sklepa, je še vedno nerešeno, ker se baje INA brani to zavarovalnico sprejeti. Neljubi spor je nastal tudi glede prevzema »Union-a« (Življenje), ko se brani Assicurazioni Generali prevzeti o z. vsaj začasno voditi skromni portfej. Naloga odbora za nadzorstvo nad zavarovalnimi podjetji bo, da vsa ta sporna vprašanja čimprej zadovoljivo reši v korist zavarovancev. * S tem je zaključen članek »Ali naj preneha zavarovalna zaščita ob začasni naknadni nemožnosti plačati premije?« »Das Reich« naglasa, da je baselski velesejem, ki je peti v sedanji vojni dobi, posebno zanimiv zaradi tega, ker se na njem vidi, kako dobro se je švicarska industrija oprijela novih tvarin. Mnoge lo preseneča, kajti Švicarji so znani kol zelo konservativni potrošniki, ki so polni nezaupanja do vsake tehnične preureditve, še bolj pa do uvedbe in uporabe kake nove, surovine aii tvarine v industriji. Pri svojem visokem socialnem standardu pa dajejo Švicarji tudi že od nekdaj prednost dražjemu blagu ter cenijo solidne izdelke bolj ko vso modno blago. Pri takem naziranju |u razpoloženju pač ni bilo lahko v industriji uveljavili nove tvarine, ki jih je javnost » predsodkom smatrala za malovredna nadomestila. Predsodkov, ki jih ima večina švicarskih potrošnikov, pa nima švicarska industrija, ki je bila že pred vojno zavzeta za vse novosti in napredke, ki so se kazali v drugih deželah. V tej svoji zavzetosti je razne nove tvarine uporabljala že pred stisko in pomanjkanjem vojne dobe, teh svojih poskusov in uvedb pa ni obešala na veliki zvon, da ne bi zbujala starih in znanih predsodkov domačih potrošnikov. Že nekaj let pred vojno je švicarska industrija uporabljala nove tvarine: staničnino, umetno svilo, umetni kavčuk, umetno smolo itd., razni iijeni izdelki iz novih tvarin so se že dobro uveljavili na tujih tržiščih, domačim potrošnikom pa je šele med pomanjkanjem vojuei dobe postalo očitno, da so že precej časa navajeni n. pr. pri domačem tekstilnem blagu in izdelkih tudi na umetna vlakna. Ob izbruhu vojne so bile v Švici še znatne zaloge starih surovin, predvsem volne, bombaža, svile in usnja ter tudi živil iz čezmorskih dežel. Velike take zaloge je imela industrija, ki doma sploh nima potrebnih surovin, zaloge pa so imeli tudi zasebniki po svoji stari navadi in po opozorilu, ki so ga dale oblasti ob začetku vojne. Ko je bila naposled tudi Švica prizadeta od zavezniške blokade iu je bil uvoz zelo omejen, je prišla naprednost švicarske mdustrijie, do prave veljave. Ker je že prej v vseli svojih panogah uveljavljala nove tvarine ter izdelke iz njih že previdno in obzirno precej uuoma-čiia, niso bile na eni strani potrebni« velike preureditve, na drugi strani pa so se kar sami od sebe umirili stari predsodki švicarskih potrošnikov. Prizadevanja zvezne vlade z izkoriščanjem novih ležišč premoga, lignita in šote ter železnih rud, z večjo izrabo vodnih sil in povečano proizvodnjo aluminija ne bi imela pravega pomena iu uspeha 6fc se industrija v vseh svojih panogah ne bi bila tako energično oprijela uporabe in izrabe novih tvarin. Kemična in tekstilna industrija sta pri tem na prvem mestu. Pri materialnem preobratu in vsem gos poda rek e m življenju Švice po močno skrčenih dobavah vseli starih surovin imajo pač naj večji pomen in zaslugo umetna tekstilna vlakna, nova tekoča goriva in razne tvarine, ki jih ustvarja kemija. V uradu, ki skrbi za dobavo in razdelitev novih tvarin ter zalaga s potrebnim materialom vse obrate od industrije in obrta do gospodinjstva, imajo glavno besedo kemiki in strokovnjaki vseli industrijskih panog. Proizvodnja stanične volne, ki je lani dosegla nad 18.000 ton in je bila vsa predelana doma, se^je v treh letih početverila in velika ve. čina okrog 100.000 motornih vozil, ki jih je v deželi, je že dobro preurejenih na metan, karbid in oglje, aluminij nadomešča baker, pri izolacijah so se uveljavili izdelki iz umetne smole in tako za celo vrsto novih tvarin ne pride več do veljave omalovažujoči izraz »nadomestek«. Tako se je švicarska industrija ne samo zaradi vojne stiske in pomanjkanja, temveč tudi po svoji naprednosti in iniciativnosti v Cena drv Uradno so bile določene sledeče naj višje cene za mešana drva v razmerju 580 kg za 1 m3: franko vagon vsaka nakladalna postaja v Ljubljanski pokrajini 100 kg = 65.— lir, franko skladišče trgovca detajli-sta v Ljubljani trikrat žagana 100 kg = 97.- lir. Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Povečana proizvodnja testenin v Romuniji V romunskem tisku se pojavljajo predlogi in nasveti, naj bi se od letošnjega žitnega pridelka, ki obeta zelo dobro, porabile večje količine za proizvodnjo raznih testenin. Romunija ima močno razvito industrijo za proizvodnjo testenim in ta proizvodnja je baš v vojni dobi zielo priporočljiva, ker ni težav pri vskladiščenju in transportih. Predlogi tudi naglašajo, da bi bil s povečano proizvodnjo testenin najbolje in najhitreje uporabljen večji del žitnega pridelka. Izmenjava blaga med Švico in švedsko Po švedskih objavah se izmenjava blaga med Švico in Švedsko uspešno razvija. Vrednost švedskega uvoza iz Švice je od leta 1939. do konca lanskega leta narasla od 45 milijonov na 110 milijonov švedskih kron, dočim so švicarske dobave pred vojno znašale samo 1.8°/» vsega švedskega uvoza. Zdaj je delež Švice pri švedskem uvozu že 6.1°/o. Še bolj so se povečale švicarske nabave na Švedskem. Leta 1939. je dobila Švica iz Švedske blaga za blizu 18 milijonov, lani pa za 106 milijonov švedskih kron. Švica izvaža na Švedsko predvsem tekstilne in ; "vii e izdelke, upe, razne stroje in sadje, iz Švedske pa uvaža železo in jeklo, celulozo, papir ter razno orodje in instrumente. V švedski zunanji trgovini je Švica danes na drugem mestu. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 18. julija 1944. Štev. 58. Obrtniški vestnik G. Jakob Terček — 70letnik Ugledni ljubljanski pekovski mojster in posestnik g. Jakob Terček je 17. t. m. praznoval svoj 70. rojstni dan. Doma iz vrhniškega okraja se je v Ljubljani z marljivostjo in |>odjetiiostjo uvrstil med čislane obrtnike in njegova pekarna na Bregu si je pridobila dober sloves. Ob življenjskem jubileju mu čestitamo ter želimo, da bi še dolgo užival sadove svojega pridnega in poštenega dela. Padanje števila vajencev Po statistiki obrtniškega vajeniškega osebja, ki jo vodi odsek y.a obrtništvo za zadnje tri leta, je razvidno, da število zaposlenih vajencev in vajenk vsako leto bolj pada. Tako je bilo v letu 1942 zaposlenih 2187 vajencev, v letu 1948 pa 1928 vajencev v vseh obrtniških delavnicah ljubljanske pokrajine. Padec v enem letu torej znaša 209 vajencev ali 10%, kar gre v glavnem na račun v Ljubljani zaposlenih vajencev, med tem ko podatki o gibanju vajencev za druge kraje od leta 1942 dalje niso na razpolago in je verjetno, da je skupni padec števila vajencev še za nadaljnjih 10% višji. Vzrok za tako velik upadek je iskati v izrednih vojnih razmerah, ki so zavrle splošno gospodarsko in obrtniško delavnost v pokrajini in s tem tudi zmanjšale možnost večje zaposlitve vajeniškega naraščaja. Uredba o maksimalnem številu zaposlenih vajencev ne vpliva naravnost na padanje zaposlenih vajencev v zadnjih treh letih. Sprejemanje vajencev Ker se še vedno ponavljajo primeri, da obrtniki in obrtnice sprejemajo vajeniški naraščaj, pa čeprav za sprejem nimajo izpolnjenih pogojev, objavljamo, ^ da se morajo pri sprejemanju vajencev uj)oštevati določila uredbe o sorazmerju števila zaposlenih pomočnikov s številom istočasno zaposlenih vajencev. Uredba, ki je v veljavi že od leta 1936, določa med drugim, da sme obrtnik imeti istočasno v uku: 1 vajenca, če dela sam ali z enim pomočnikom; 2 vajenca, če dela z dvema do petimi pomočniki; 3 vajence, če dela s šestimi do desetimi pomočniki ter največ 4 vajence, če dela z več kot desetimi pomočniki. Število vajencev, ki smejo biti istočasno zaposleni pri enem podjetju, je bilo v žadnjih letih pred vpjno izjemoma zvišano za enega nadaljnega vajenca, če dela obrtnik vsaj z enim pomočnikom, v obrtih: strojnih ključavničarjev ' kleparjev, livarjev, pasarjev, kovi-j nostrugarjev, zlatarjev, urarjev,! graverjev, optikov, mehanikov in avtomehanikov. V obrti elektro-instalaterjev in elektrotehnikov pa za enega vajenca več kakor določa uredba. Dopustno število zaposlenih vajencev in vajenk bo potrebno, vsaj dokler traja vojna, zvišati še nadalje in še za nekatere druge obrti, da se že sedaj pripravi pomočniški naraščaj za povojna leta, ko bo povpraševanje po kvalificiranih močeh nedvomno dokaj večje. Prispevki za »socialno pomoč« Odsek za obrtništvo je pred kratkim razposlal vsem obrtnikom v pokrajini pozive za plačilo prispevkov za »socialno pomoč«. Obrtniki in obrtnice naj po možnosti plačajo, če že ne celotni znesek, kakor je bil določen za »zimsko |W>moč« v letu 1943., pa vsaj polovico takratnega prispevka. Za »socialno pomoč« naj prispevajo tudi vsi oni obrtniki, ki niso še prispevali za »zimsko pomoč«. Prispevki naj se nakažejo le po poštni položnici, ki je bila priložena predpisu. Studenec, Šaraboni, Sp. Hrušica in Fužine, Borovnica, Schmeider &,Verov-"I; in Narodu« tiskarna imaijo preda-. ;i.nj'a vedno teli teden kakor »iro-kovno-nadaljevaLne šole (gl. točko 21). Vsa podjetja, ki prisostvujejo predavanjem v posameznih -prej naštetih podjetij, naj se ravnajo po razporeda podjetij, v katerih so predavanja. •Dnevi in ure predavanj ostanejo ne. i spremenjeni, v kolikor ne bomo posameznih (podjetij o 'lem drugače obvestili. Vsa prizadela .podjetja, Sole in osebe vabimo, naj se tega razporeda točno drže in naj se polnoštevilno udeležujejo predavanj. Inforni. urad pri prezidentu pokrajinske uprave. Obvezno žviš zasebnim nam V »Trgovskem listu« smo že objavili besedilo mezdnega sporazuma, kč je bil sklenjen med Pokrajinsko zvezo delodajalcev in Pokrajinsko delavsko zvezo. Objavili smo tudi, da je bil ta sporazum potrjen od Vrhovnega komisarja, kasneje pa je bil odobren tudi od šefa pokrajinske uprave. Ta mezdni sporazum je torej v veljavi in za vse obvezen. Ker se pa nekateri še vedno ne ravnajo po tem sporazumu, objavljamo na prošnjo Pokrajinske delavske zveze naslednje njeno opozorilo: Na jvodlagi pooblastila šefa pokrajinske uprave št. I. D. 168/1 od 1. II. 1944 je bil sklenjen med delodajalsko in delojemalsko zvezo mezdni sporazum, s katerim so se zvišale z veljavnostjo od 1. februarja 1944 čiste mesečne plače trgovskih pomočnikov ter komercialnih in tehničnih nameščencev in nameščenk za 30%, maksimalno pa za lir 500.—. Delodajalci smejo po lastnem preudarku zvišati plače tudi nad lir 500.—, vendar zvišanje v nobenem primeru ne sme presegati 30% čiste plače iz septembra 1943. Enako so bile z veljavnostjo od 1.11.1944 določene, tudi minimalne čiste mesečne plače za trgovske pomočnike in pomočnice na lir 900.—, za vse ostale nameščence in nameščenke pa na Lir 1900.—. Mezdni sporazum je vzel na znanje- Vrhovni komisar in ga je odobril tudi šef pokrajinske uprave, na kar je bil registriran pri Inšpekciji dela pod št. 7/44. gospodarske vesti Nov razpored protikomunističnih predavanj za trgovino, obrt in industrijo in strokovno nadaljevalne šole Š 17. julijem 1944 »topi v velijavo riov razpored proti komunističnih predavanj za trgovino, obrt, industrijo in et r okovu o -na d ail j e v a ln e šole. Od toga dne dalje bodo protikomunistična pre-dnvanijia vsakih 14 dni enikirait in no več vsak teden kakor doslej. Razpored' predavanj v posameznih panogah jo nasledili ji: Obrt in trgovina: v tednu od 10.—15. jul. so predavanja; v 'tediinu od 17.—22. jul. so predavanja; v tednu od 24.-29. jul. ni predavanj; v tednu od 31. VII. dm 5. VIII. so predavanja; v tednu od 7.—12. avgusta ni predavanj, liitd. Strokovno-nadaljevulno šole: v tednu od 10,—15. jul. so predavanja; v tednu od 17.—22 juk ni predavanj; v tednu od 24.-29. jut, so predavanja; v tednu od 31. VII. do 5. VilI. ni predavanj; v tednu od 7.—12. avgusta so predavanj«, liitd. Industrija: Tovarne in industrijski kraji: Tobačna tovarna, Štora, Eitler, Vidma]', Bona«, Zmaj, Čemaža r, Šumi, Ljudska tibkarna, Autiomontaža, Delavnica p. t. t., Kolinska tovarna, Tovarna za klej, Kemična tovarna, Kunc, Opekarna Vič, Slamič, Union, Indus, Hribar, Jelačin, Eka, Železniška sekcija, Mestno cestno nadzorstvo, Kolodvor Ljubljana, Kurilnica Šiška, Saturnus, Elektrarna, Logatec, Lazar, Učiteljska tiskarna, Vevče, Mestna vrtnarija, Opekarna Brdo, Mesina plinarna in Vrhnika imajo predavanja v istih tednih kakor obrt .im trgovina (glej točka 11). Podjetja in industrijski kraji: Blasniik, Reich, Zalog, Dolenc, Belgijska vojašnica, Delavski dom, Električna cestna železnica, Triglav, Dolničar & Richter, Topniška vojašnica, Miklič, Mizarska produktivna zadruga Vič, Platno, Naglas, Zakotnik, Železniška nalbavljalna zadruga, Garnizijska bolmioui, Jakša, Kurilnica Ljubljana glavni kolodivor, Pismonoše, Merkur, Hrovat & Co., Lana, Rižarna, Bratje Tuma, Ko«, Mestna pristava, Mestni gasilci, Opekarna Mestni log, Lazaret Kolikor posamezni delodajalci loga sporazuma še niso izvedli, ga morajo sedaj brezpogojno izvesti ler izplačati razlike za čas od t. februarja 1944 dalje, ker je sporazum odobren od vseh pristojnih oblasti ter se v smislu obstoječih predpisov kaznujejo kršitve z denarno in zaporno kaznijo. Mezdni sporazum je razumeti tako, da se vzame kot podlaga za določitev poviška čista mesečna plača iz septembra 1943 ler se mora izplačati nameščencu celotni 30%ni povišek brez kakršnih koli odtegljajev ter mora, plačati vse event. višje prispevke za socialna zavarovanja in davke delodajalec sam. N. pr.: nameščenec je prejemal septembra 1943 izplačanih na roko lir 1800.—. Ta znesek se zviša za 30%, kar znese lir 540.—. Delodajalec mu je dolžan od 1. II. 1944 dalje izplačevati mesečno na roko lir 2300.— (lir 1800.— in lir 500.—), sme pa mu po lastnem v. preudarku izplačati tudi lir 2340 ('isleSa dobička >>o izplača: ... hoftft i i- i-.„ , . delnico 3;>.02 franka divid (lir 1800,— plus lir 540.—). Od zneska lir 2300.— se plačujejo večji prispevki za pokojninsko zavarovanje ter več davka kot od lir 1800.— ter mora vsa ta večja bremena poravnati delodajalec sam, da dobi delojemalec izplačanih čistih lir 2300.— na roko. Isto velja glede minimalnih plač, katere morajo enako dobiti izplačane na roko nameščenci, ter mora nositi prav vse prispevke za socialna zavarovanja in davke delodajalec sam. Gostilničarski vestnik Sindikat gostinskih obratov sporoča, da je njegova telefonska številka odslej 22-19. 0 Opozorilo! Po nalogu »Prevoda« poslednjič opozarjamo vse gostinske obrate, ki izkuhavajo topla jedila, da od gostov brezpogojno odvzamejo ustrezne odrezke za meso in za maščobe, kadar koli jim postrežejo z mesom ali zabeljenimi jedili. Obenem opozarjamo vse obrate, naj se izogibajo vsakega protipoplavnega nakupa mesa ali drugih, živil, ker s lem škodujejo sie.bi in otežkočajo stališče sindikata glede preskrbe obratov z živili. Sindikat gostinskih podjefiiikov. trgovinski register CVETLIČARNA .SPLIT LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA UL Univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasl. Kartonaža - litografija Velika Pratika EVO pralni prašek Dr. Th. & G. BOHME Ljubjjana Vpisi; Vladimir Pesek, trgovina s papirjem na debelo »Kartopapir« Obratni predmet: Trgovina s papirjem in papirnimi izdelki na debelo. Imetnik: Pesek Vladimir, trgovec v Ljubljani, Gledališka 14. Spremembe in dodatki; Kolinska tovarna hranil, d. d. Ljubljana. Vpiše se član upravnega sveta Reichel Mirko iz Ljubljane, Šmartinska cesta. Iz zadružnega registra Pri Kreditni zadrugi zasebnih nameščencev v Ljubljani se: izbrišeta člana upravnega odbora Slamič Lavoslav in Likar Ciril, vpišeta pa se člana upravnega odbora Ogrinc Milan, knjigovodja, in Megušar Stane, trg. sotrudnik v Ljubljani. Pri Mizarski zadrugi v Ljubljani v likvidaciji se vpiše na predlog Zavoda za zadružništvo še nadaljnji likvidator Krištofič Karel, revizor pri Zavodu za zadružništvo. Pri Nabavno-prodajni zadrugi trgovcev z mlekom in mlečnimi izdelki »Mlekotrg« v Ljubljani se izbrišeta članici upravnega odbora Vrh Ivanka in Šinkovec Fani, vpišeta pa »e članici upravnega odbora Rančigaj Marija in Bevc Frančiška, obe v Ljubljani. Inozemski delavci, ki delajo y nemški oborožitveni industrija, se morejo odlikovali z hromelo zaslužno kolajno k nemškemu orlovskemu redu. .Redoma se odlikujejo le inozemski delavni, ki so bili zaijKisIeni v nemški vojni industriji najmanj dve leti. . Na Madžarsl tem so se v maju ustanovile samo nove dedniške družbe, ki so manjše in imaijo le majhne delniške glavnice. Vseh delniških družb je bilo maja meseca na Madžarskem 3228, njih skupna delniška glavnica ;.a se je v maju' zvišala od 1880 na 1888,5 milijona pengo. Zaključni račun budimpeštanske občine kaže zelo ugodno sliko. Dohodki so bili proračiinani na 278.3 milijona 1’, dejansko pa so dali 387.5 milijona. Izdatki so znašali 361.0 milijona, da se je dosegel presežek v višini 5.0 milijona pengo. 0 žetvenih izgledih v Romuniji po-ieča »Siidost-Echo« naslednje: Stan e žilnih posevkov je zelo različno. V nekaterih krajih kaže pšenica dolu o, v drugih ,pa precej slabo. Prepozno posejana koruza se razvija normalno, j Koruza pa potrebuje dežja. Sončnice j 8'j v rasti zaostale. Lan in konoplja kažeta zelo dobro. Saditev bombaža se ije izvršila v dobri,h okoliščinah. Sadna tetina obeta zelo dobro. Tudi trte se dobro razvijajo. Bolgarska vlada je določila za zboljšanje planinskih pašnikov ]>oldrug mri -Kjota levov. Postaviti se bodo luleivii '/.a živino in zgradita napajališča. turška vlada namerava ustanovili tovarno za sintetični kavčuk. Nova tovarna ho postavljena v okolici Ankare. Vodilni francoski -kemični koncern, ki je v zvezi s podobnim nemškim koncernom, izkazuje za leto 1943. v višini 78.8 milijona frankov skoraj isti čisli dobiček ko v I. 1942. D al na vsako ende. Španska sladkorna proizvodni« je lani narasla od 87.323 Ion lhi 121.808 ion. Kljub 'temu povečanju nroizvod-uje pa je kapaciteta španskih sladkornih tovarn izkoriščena šele do 40 odstotkov. Dausko-finska trgovinska pogajanja so se pred kratkim začeta v Stockholmu. švedski uvozni presežek je v prvih petih mesecih 1. 1. v primeri z i^ini meseci lani narasteil od 278,47 na 455,10 milijona švedskih krom. Samo v maju jo znašal uvozni presežek 91,09 milijona švedskih llcron. V maju je uvozila Švedska blaga za 164,49, iiizvozilu pa le za 72,57 milijona, švedskih kron. švedska proizvodnja surovega železa naj hi prihodnje leto narasla za 100 tisoč ton. Večja proizvodnja bi se vskladiščita z državno finančno podporo. V švedskih gospodarskih krogih računajo, da l>0' po vojni primanjkovalo železa. Mlečni obroki so bili v Angliji znižani, čeprav se je spomladi obljubo-valo, da bodo zvišani. V Angliji imajo velike skrbi zaradi žetve, ker primanjkuje delovnih sil. Prostovoljnih pomočnikov za žetev se je prijavilo zelo malo, komaj ena desetina toliko kakor se je pričakovalo. Zaradi invazije pa drugih delavcev ui dobiti. Proizvodnja volframa v Boliviji je po španskih vesteh lani narasla ter dosegla 36(X) ton proti 3362 tonam v 1942. in 2676 tonam v I. 1941. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega papana Josipa Christofa RAVNATELJA V POKOJU k večnemu počitku, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zalivalo izrekamo g', župniku A, Košmerlju, ki je pokojnika pripravil za večno življenje, čč. duhovščin,i za zadnje spremstvo, primariju g- dr. Neubauerju in hišnemu zdravniku-prijatelju g. dr. Igličarju za Vso zdravniško nego in skrb. — Iskrena hvala še posebej profesorskemu zboru »Christofovega učnega zavoda in I. drž. mešč. šole za častno spremstvo ter vsem ostalini za dokaze iskrenega sočustvovanja. Ljubljana, 15. julija 1944. Žalujoča rodbina CHItISTOF Pinter & Lenard LJUBLJANA Dalmatinova ulica O- — FUr das Konsartiuui »Trgovski list« uls Verlag — Za kanzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivau Pless — Sc.hriftleiter — Uredu ik: Aleksander Železnikar — Fiir die Druckerei »Merkur« A Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.