
/

,

!

ali

preganjana

——.

P o v e It

V’ Ljublani

N a t i f n i 1 a

Na prodaj per Janesu Klemeasn,


PREDGOVOR

r am , poboshni Jlarifhi, kateri ife dobro
ino korijtno zhijldte, kar najha Jveta vera
sapo ve; vam ino vajhim ljubim oirokam ,
katere vedno k' poboshnojti vabite, ino k ’ ne-
dolslinoftinapeljujele te bukvize v’roke podam.

JVizh ni ljubesnivfhiga  , kakor poboshni
ftarif hi, kateri pogoftama Jvoje ljube olro-
zhiihe k’ febi vabijo, ino jih s' pridam ino
ljubesnija v’ vfih kerfhanfkih rej nizali, ino
lepih zhednoftih, katere fa jim sa zhajno
ino vezimo shivljenje pred vjem potrebne, pod-
uzhijo  — kakor mlajfhi f  kateri nauke Jvojih
flarifhov radi pofliij r hajo, v' jvojih Jerzih
ohranijo  , ino po liftih vedno shive.

k am  , ljubi ozhetje ino matere  , kateri
fie pervi uzheniki fvojih otrok, snajo te
bukvize k ’ pridu bili. Brali bofte v' njih
od poboshniga moška ino njegove hzhere,
katera fia po nedolshnim veliko terpela ,Jta
bila preganjana ino sanizhoVana ,  — vidili
bofte, kako je na sadnje njih nedolshnofl

1  *

na dan prijhla.  — Uzhite tedejjvoje mlajjhe
poboshne, ufrniljčne , krotke ino poterpeshlji-
ve biti, de bodo negodo, ako jih doide vjelej
voljno ino lahko prenejli.  — Berite jim
vezhkrat is tih bukviz; zhe pa vafhi mlajfhi
farni dobro brati sna jo, režite jim, de naj
vam oni naprej berejo.

Vi pa , ljubi mlajfhi ino otrozil ljubite
vfelej fvoje ji arijke, ftorite , kar vam rezhejo,
Jpofhtujte jih, bodite jim pokorni, pomagajte
jim v dnfhnih ino telefnih potrebah, de bojte
tudi viJvojo dolshnoft dopolnili, kiera pravi:
, n SpofIitnj fvojiga ozheta ino Tvojo mater, de
bofh dolgo sliivel, ino de ti dobro bode na
seralji.“ To le je, kar jim vam mijlil pove-
dati, preden vam te bukvize v roke podam .—
Berite jih, ino poflnjhajle brati s' takimi
sheljami, s kakorjhnimi jo vam J'pijane;
gotovo vam bodo veliko pomagale, ino kratke
zhaje obrodile l  —

t Spifal 8. danjSufliza 1831.

J.Kojmazh.

I.

Ozke Jakob ino Mariiza njegova hzhi.

Pred vezli ko fto letmi je v’ Dobniki, graj-
fhinfkim tergu, umeten ino pravizhen mosh
shivel, Jakob Rode po imeni. She v’ mladolli
je bil v’ Dobnik prifhel, de bi Te tukej v' graj-
Thinfkim verti vertnarfkiga uzhil. S’ tvojim
prebrifanim urnam, s’ Tvojim dobrim ferzam, s»
Tvojo perpravnoftjo kVfakimu deli,ino s’Tvojim
perljudnim obrasam Te v’ grajThini kmalo per-
kupi. Y’ gradi Te mu marTikatere majhine
opravila srozhe, ino kader Te graf, takrat The
mlad goTpod, na ptuje poda, vsame Jakoba s’
Tabo. Po Tveti Te Jakob veliko nauzhf, Te na¬
vadi umno govoriti ino lepo Te obnaTkati, ino —•
kar je The veliko vezli vredno —fvet mu dobriga
ino poThteniga Terza ni popazkil. Torej Ti je
graf naprej vsel, mu sa voljo njegove sveftobe

f>

dobro fluskbo dali. Jakob bi bil v’ lepim dvora,
ki ga  je graf v’ poglavitnim mefti imel, lobka
kljuzkar pokal. Pa Jakobu ni meftui finim nikoli
dopadel, ino ne skeli lete fluskbe imeti. Bolj
ga je deskela ino polje vefelilo. Primeri fe,
de takrat prillavi v’ Dobniki, katera je bila
dosdej v’ najemfliini, zkaf najemfkine pretežke,
ino Jakob profi grafa, de bi jo njemu sanaprej
v’ najemfkino dal. Blagi graf unijo je do fmerti
kres plazhila prepuftil, ino mu fke zkes to
vfako leto toliko silita ino lefa dovoli, kar ga
sa fvoje gofpodarftvo potrebuje. Na to fe Jakob
v’ Dobniki oskeni, ino skivi od perdelkov pri-
ftave. Imel je lepo ino prijetno kifkizo, ino sraven
tudi lep ino velik vert; pol ga je bilo s’ nar
boljfhim fadjam safajeniga, pol pa sa selenjavo
ino fozkivje odlozlieniga.

Jakob je s’ fvojo skeno, katera je bila
prav dobra ino fkerbna gofpodinja, vezh let
frezhno shivel; kar mu umerje. Po nji je bila
njegova skaloft neisrezhena. Dober, she prezej
perleten mosk fe v’ ti skalofti slo poftara, ino
njegovi Iafje fe mozkno pobelijo. Njegovo zelo
vefelje na fveti je bila njegova edina lizhi,
katero mu je rajnza skena sapuftila; takrat je
bila ravno v’ petim leti. Mariiza, ravno tako ,

7

koker materi ji je bilo ime, ino v’ vfim je bila
materi enaka. She od mladofti je bila grosno
sala, ino ko je vezhi ino ftarejflii prihajala, fo
jo poboshnoft, nedolshnoft ino pamet vfun ljudem
tako lepo delale, de ni isrezhi, V’ njenihozheh
je nekaj tako ljubesniviga migljalo, de ni mozh
popifati. Mariiza fhe ni bila petnajft let ftara,
je she vfe gofpodinjftvo prav fkerbno opravljala.
V’  bi H ii je bilo vfe fnashno ino pofpravljeuo,
v’ kuhinji vfaka pofoda na Tvojim kraji, vfe fe
fveti, ko bi bilo novo, s’ eno befedo, povfod
je bilo vfe v’ redi ino fnashno. Tudi je fvoji-
mu ljubimu ozhetu pridno delati pomagala, ino
s’ njim na vedi biti je bilo njeno nar vezhi
vefelje ; sakaj nje modri ozhe fo ji s’ prijetnimi
ino nauka polnimi pogovori delo flajfhati snali.

Mariiza, katera je med seljfham ino zvet-
lizami srafla, je nad vedam ino lepimi zvetlizami
she od mladofti veliko vefelje imela. Torej je
nje ozlie vfako leto nekaj femen in korenin
lepih rosh dobil, katere ona fhe ni posnala, de
jih je krog grediz nafadila. Tako je imela Ma¬
raža; ako ji le zhaf perpulii, na ver ti smirej
prijetno opravilo. ( Skerbno je vfako mlado
zvetlizo okopovala, ino salivala, per vfakimu
nesnanimu popku je fkerbno vgibala, kaj bo

8

neki sa eno zvetje pokasal. Komej je perzha-
kala, de Teraspozhi, mojih lepo zveTti viditi,
je bila polna veTelja. „To je zliifio, nedolshno
veTelje“ rezke vzhafi njen ozke poTmehljaje fe.
Marfikateri sda sa slato ino shido vezli goldi-
narjov, ko jes vinarjov sa zvetlize, ino Tke ne
ftori Tvoji kzkeri tako velikiga ino nedolskniga
veTelja, ko jes.“ In ref vlak mefez , ja fkorej
vfak teden je Maraži novo vefelje fzvetelo.
Vezkkrat je v’ Tvojim veTelji rekla: „ Paradish
ni mogel lepTki biti, ko je naTh vert.“ Ni Thel
kmali kdo memo verta, de bi Te ne bil vTtavil,
ino zbudil nad lepimi zvetlizami. Otrok is vafi
je vTe Tkosi okolj njega, ino Maraža jim je
smirej kaj zvetliz is njega podala.

Moder ozke je pa veTelje Tvoje kzkere
nad zvetlizami na kej viTokejTkiga oberniti
vedil, Uzkil jo je v’ lepoti zvetliz , v’ njih rasni
podobi, v’ piTani farbi, v’prijetnim duki; modroft,
dobroto ino vfigamogozhnoTt boshjo posnavati.
Navado je imel vTaki dan, preden je Tkel
k’ deli, Tvoje Terze k’ Bogu povsdigniti; torej
je bil vTelej ske o sori na nogah. MiTkI fi je,
nima je žene zhloveTliko skivlenje, ako Te zklo-
vek pri Tvojih opravkih vTaj kakoTkne ure vTak
dan ne odložili, v’ka(eri Te na tihama s’Tvojim sve-

9

lizharjam pogovarja, ino v’ duhu s’ njim fklene.
Spomladi iuo poleti je vfelej oh lepim vremeni
Mariizo s’ Tabo v’ fliotor na vert pelal, is ka-
terga fta fe med ptizhjim petjem, nad zvetezliim
v’ roti migljajozhim vertam, nad redovitnim
poljem, zhes katero fe je jutrejna sarja posla-
zlieno raslivala, vefelila.

Tukej fe je s’ njo od Boga pogovarjal,
kateri da folnzu prijasno fijati, rofo ino desh
pofhilja, kateri ptize pod neham sliivi, ino
zvetlize ohlazhi toliko lepote. Tukej jo uzlii
vfigamogozliniga Boga, nar dohrotljivfliiga 0-
zlieta vfih livari fposnavati, kateri fe nam v’
Tvojim edinrojenim fini bolj ljuhesnivo ino prijas¬
no rasodeva, ko v’ želim Tvojim ftvarjenji.
Tukej jo uzlii moliti, ker Tam s’ njo is zeliga
ferza moli. Ta le jutrejni zliaf, v’ katerim fe
je s’ Tvojim ljubim ozhetam Boga posnavati,
ino zkaftiti vadila, ji jeshe v’mladofti poboshnoft,
ino lirah boshji v’ ferze vkoreninil.

V’ nje nar lepfhih zvetlizah, ji je ozhe
lepe podobe devifhkih zhednoft kasal. Ko
mu enkrat perve dni ( Sufhza s’ velkim vefel-
jam pervo violizo pernefe, ji pravi: „Ljuba
Maniza 1 naj ti bo ta shlahtna violiza podoba
ponishnofti, famotnofti in tihe dobrotljivofti.

10

Ona fe v’ preljub esnivo farbo pohlevnofti oblazbi,
zvete nar raji v’ famoti, ino rasfipa, de fi je
ravno pod perjam fkri ta , fvoj prijetni duh krog
Tebe. Bodi, ljuba Mariiza ! tudi ti enaka tihi
violizi, katera pifano ino nezhemerno obleko
sanizhuje, fe ne fkasuje, ampak na tihim dobro
dela, dokler ne ozvete! “

Ko fo bile vertnize ino lilije v’ zvetji, ino
vert v’ vfi Tvoji lepoti, prime ozhe fvojo vofelo
Mariizo sa roke , ter ji s’ perftam belo lilijo
pokashe, katero fo ravno pervi folnzhui sharki
obfijali, ino pravi: „BeIa lilija , ljuba kzhi, naj
ti bo podoba nedolshnofti! Poglej kako lepa,
fvitla ino zhitla ftoji! •—• Lepfhi od bele shide
fo njene perefza, fuegu fo enake. Bloger de-
klizi, katera fvoje ferze tako zhifto ohrani!
Nar zhiftejfhi farba fe tudi nar teshe ohrani*
KmaJo je lilijeno perefze omadesheno , ga ni
treba terdo prijeti, fe mu she rane posnajo.
Bavno tako sna farna befediza, ja fhe zelo
mifel nedolshno ferze oinadeshovati ino popa-
zliiti! —• „ Vertniza pa“ pravi ozhe kasaje na
eno, naj ti bo ljuba Mariiza podoba framoshlji-
vofti. Lepflii. ko ta vertniza, je farba franio-
shljivofti. Bloger deklizi, ki fe nefpodobne
befede vftrafiii, ino s’ framoshljivimi lizami

11

pred greham beshi. Liza framosliljive oftanejo
dolgo lepe iuo rudezlie; liza, katere rudezhiza
vezh ne obide , knialo oblede, ino prenaglo v’
zlierni semlji trolme. u  Ozlie nekaj lilij ino
vertniz naterga, jih v’ fkopek sveslie , ino
Mariizi poda, rekozh:

„Lilije ino vertnize To li fellre, gredo vku-
pej, prav lepo jih je v’ sveskih ino venzih viditi;
ravno tako fte tudi nedolshnoft iuo framoshlji-
voft feftrizhine, ino fe ne dafte raslozhiti. 4 Sam
Bog da nedolshnofti, de fe loshej prihrani,
framoshljivoft sa tovarfhizo ino fvarnizo. Oftani,
o ljuba Mariiza! framoshljiva, ino bofh tudi
nedolshna oftala. Tvoje ferze naj bo vedno
enako zkifti lilii, ino tvoje liza bodo, ko vert-
' nize rudezhe.“

Nar lepfhi lepota na verti je bila majkina
jablana, katera je v’ okrogli gredizi v’ fredi
verta ftala. Ozhe jo je bil ravno tifti dan po-
fadil, ko je bila Mariiza rojena^ ino ta drevef-
zhekje bil vfako leto poln rumenih ino rudezhih
jabelk. Enkrat je potebno lepo zvetel, kar
vef je bil v’ zvetji. Mariiza ga vfako jutro
ogleduje. „Oh,kakoje venderlep, pravi polna
velelja, kako rudezh ino bel! Ravno tak je,
ko bi bil zel drevefzhek en fam svesik zvetliz.

12

Eno jutro pride fpet kje, ter vidi, de je flana
zve tj e pofmodila, bilo je ,sbe rumeno ino rujavo,
ino od foluza fkerzheno. Marfiza fe to viditi
skaloftna sjoka. Na to ji ozke pravi: „Glej!
lih tako konzha tudi pregrefhna flaft zvet
zhlovefkke mladolii. Ok ljubka, varuj , varuj
fe greha! — Poglej, ko bi fe tudi tebi tako ,
pergodilo. *—• Ko bi vefelo upanje, ko ga nad
tabo imam, ne le farno sa eno leto; ampak sa
zelo shivlenje tako le sginilo — ok j e,s bi fe
fhe britkejfhi jokal, koker sdaj ti! •—• Ne imel
bi vezli vefele ure na fveti, ino fhe s’ folsami
v’ ozheh bi v’ grob ovehniI.“ Gotovo fo mu
per tih befedah folse v’ ozheh igrale , ino Ma-
riizi fo fhle te befede grosno k’ ferzi.

Pred ozhmi modriga ino ljubesniviga ozke-
ta rafte Mariiza med vertnizami , zvetezka
ko vertnfza je bila, ino nedolshna ko bela lilija,
ponislma ko violiza, ino obeta lepfki fad, ko
drevefze v’nar lepfhim zvetji.

Vedno vefel ino sadovoljen je Jakob fvoj
ljubi vert, kateri mu je delo s’ fadjem ino dru¬
gimi perdelki obilno povernil, ogledoval; pa
fhe le vezhi notrajno vefelje obzhuti, kader
fvojo ljubo hzher vidi, per kateri fo dobri
nauki veliko lepfki fad obrodili,

13

n.

Mariiza v’ grafovjkim gradi.

She o sori eniga prav prijetniga jutra
velziga travna je fhla Mariiza v’ blishno liofto
verbovih ino lefkovih mladik resat, is kterih
je nje ozhe, kader ni imel na verti nobeniga
dela, lepe jerbafzhike pletel. Tu je ona perve
riimarnize narajmala. Jih dva JThopka naterga,
eniga sa fvojiga ozlieta, eniga pa sa fe. ■—.
Domu grede po ftesi zhes pifano fnoshet fte
jo dobnifka grafinja ino njena lizhi Malika
frezhale, katere fte fizer v’ mefti prebivale, pred
enimi dnevi fte bile pa v’ fvojo grajfbino Dobnik
prifhle.

Ko Mariiza, v’ belo oblezhene priditi vidi,
fejima is ftese vgaue, ino ponishno obftoji.

„Joj, kaj she fhmarnize raftejo!“ je Ma¬
lika savpila; kteri fo fhmarnize Ijubfhi bile,

14

ko vfe druge zvetlize. Mariiza hitro vfaki en
fhopek ponudi. Rade iie jih vsele, in blaga
gradnja feske v’ pifano mofhuizo, de bi Mariizo
obdarila.

Na to rezhe Mariiza: „0 nekar, lepo
sahvalim, nifnn jih sa to ponudila. Proiim mi-
loftljiva gradnja naj jim vboga dekliza sa toliko
od njih she prejetih dobrot to le vefelje bres
plazhila ftorim! ! ‘

Gradnja fe ji prijasno nafmeja, ino pravi:
„Mariiza ! le pernefi le , vezhkrat moji Maliki
fhmarniz.“ Mariiza jih pernefe vlako jutro,
ino hodi, dokler fo fhmarnize zvetele dan na dan
V 3  grad. Mariiza je Maliki smirej bolj vfhezh,
ker je bila umne glave, dobriga ferza ino po¬
hlevna. Mariiza je mogla tudi potim, ko fo
bile fhmarnize she ozvele k’ Maliki priditi.
Malika je tudi vezhkrat rekla, de bi Mariizo
smeram rada per febi imela, ino de jo mifli
v’ fvojo flushbo vseli.

Sdaj fe je god Malikniga rojftva blishal.
Mariiza vfe fkosi pomifhljuje, kaj bi ji neki
- sa vesilo dala! —• Kakofhin fhopek lepih
zvetliz ji je she vezhkrat nefla, tazih tedej
sdaj ne. Nekej drusigaji pride v’ mifel. Njen
ozlie je poprefhno simo nekaj prav šalih jer-

15

bafzhikov sa shenfke opravila fpletel. Nar
lepfhiga is med vfih je fvoji priferzlini Mariizi
dal. Mariiza fklene ta jerbafzliik s’ nar lep-
fliimi zvetlizami napolniti, ino Maliki ga sa
vesilo dati. Ozhe ji je to rad dovoljil, ino je
fhe zkes vfe to jerbafzliik osalfhal, ino Malj-
kino ime prav umetno vanj vpletel.

Sjutrej na dan Malikniga godu, naterga
Mariiza nar lepfhih vertmz; belili, rudezliih
ino plavih viol, ramenih, rudezliih, sagorelih
ino belih nagelnov; ino drusih lepih zvetliz
vfe forte farbe, jih v’ jerbafzliik, kar nar lepflii
more sverfti, ob krajih ga je fhe s’ popki od
vertniz ino s’ selenimi vejizami prepledla, ino
Malikino ime je s’ veuzam obdala. Tak je bil,
de ga je bilo vefelje viditi, tudi ozhe fe je
Mariizini umetnofti nafmejal, ino pravi, ko ga
je prezh nefii hotla: „Pufti ga fhe en zhaf
tukej , de fe ga prav nagledam. 44  —

Mariiza nefe jerbafzliik v’ grad, ga Maliki
sa vesilo poda, ino ji sraven tudi perferzhno
< frezlio vofhi. Malika je ta zhaf ravno na ftoli
fedela, ino hifhna ji je lafe fpletala. Ona je
vesila neisrezheno vefela, ino ne more sdaj
lepih zvetliz, sdaj saliga jerbafzhika prehva¬
liti, jo sa-nj lepo sahvali, ter ji pravi: »Ljuba

16

prijatliza! ti fi gotovo zeli tvoj vertez olbropala,
de fx me tako bogato obdarila! — In kako
šale jerbafzhike suajo tvoj ozke plefti! —■

tako lepih, ino tako prirozlmih nifim fhe ni¬
koli nikjer vidila. O, pojdi, pojdi s’menoj k’
moji mamki 1 “  Je vftala ino prime Mariizo pri-
jasno sa roko, ino jo pelje k’ Tvoji mamki v’
sgorno liifho , rekozh:

„0 naj pogledajo ljuba mamka, kaj ga eno
prelepo vesilo mi je Mariiza pernefla! —• Ob¬
ljubim lepfhiga jerbaTzhika nifo The vidili, ino
tudi lepfhih zvetliz fi ni mogozlie mifliti.“
Tudi grafmji je jerbafzhik slo dopatlil.
Ref je nesrezheno lep, pravi ona ! Rada bi ga
malaniga ali ozhertaniga  imela. Jerbafzhik
s’ zvetlizami, na katerih Te The jutrejna rofa
fveti. Obljubim nar imenitnifhi malar bi ne mo¬
gel lepfhiga smalati. Mariiza je pazh snajdena ;
graven tiga pa tudi dobriga ferza !

Pozhakej malo tukej, ljubka! je Marlizi rekla
ino pomigne Maliki, de naj gre s’ njo v’ ftairiz#,
„Bres daru je ne fmeve puftiti,“ pravi
grafmja v’ sravni ftanizi Tvoji hzheri. Kaj miflifh,
s’ kom bi Te ji nar bolj vftreglo ?

Malika pomifli ino pravi: „,S’ kakim mojim
oblazhilam, zhe oni ljuba mamka devolijo, mi-

17

flira bi fe ji nar bolj vfireglo, poftavim s’ ti film
selenkaftim, s’ rudezliimi ino belimi roshizami.
Je The fkorej novo, fim fke komej enekrati
v’ njem bila ; pa meni je she premajhino,
Mariizi bo pa lili prav , fhe sa nar vezlii
prašnike ga sna imeti. Zlie fe jim le prevezh
ne sdi ? —

O kaj fhe! pravi grafinja. Zhe komu
kaj damo, mu moramo sbe kaj taziga dati
kar mu je vfliezh. Selenkafto oblazliilo fe
bo mali vertnarfzi prav berbko podalo.

„Pojte sdaj, ljube mojerezke  grafinja
prijasno , ko s’ Maliko sopet nasaj pride, ino
glejte, de zvetlize do obeda ne svenejo. Ko
bomo danef goftili, ino Maliko vesovali, mora
jerbafzhik f zvetlizami fred mise fiati. Sa-nj,
ljuba Mariiza, fe ti bo pa Malika ske farna
sakvalila.

Na to hiti Malika s’ Mariizo v’ fvojo fia-
nizo , ino rezke fvoji kifhni selenkafto obleko
pernefti. Jefa •—• tako je bilo hifkni ime •— 1
pofioji ino rezke: „Yaflia gnada vfaj ne bodo
danef tjga oblazkila oblekli ? “ •—• Nak! od¬
govori Malika, le Mariizi ga bom dala.“ Kaj
to oblazhilo! fe Jefa sazhudi. Vejo to gnad-

2

18

Ijiva mamka ? „Pernefi mi obleko“ rezhe Malika,
to drugo bo moja fkerb. j.

Jefa fe jaderuo oberne , de bi jeso f krila, ],

ino gre prozh. Togotna ga is fkrinje potegne,
ino pravi farna per febi : Ko bi ga pazh d

fmela na kofze ftergati. Prefneta vertnariza!
ob ljubesen per moji gofpodi me je she d

pripravila, ino sdaj mi pa fbe to obleko'
poshre. Prav sa prav vfe pouofhene obla- fcj

zbila fe meni fpodobijo. Ob, ozln bi kotla O

ti neframni vertnarfki baratavki iskopati, kar m

viditi je ne morem! —. Pa Jefa vender fvojo bi

jeso perkriva kolikor more, ino Maliki vfa bi

prijasna obleko poda. nt

Ljuba Mariiza, rezke Malika, donef fim fe
ref sbe dofti imenitnifhih rezki sa vesilo dobila, di
ko je tvoj jerbafzkik, tode nobena mi ni tako sb
vfhezb. Roshize v’ oblazhili fizer nifo tako
lepe, koker tvoje , pa vender miflim , de
jih is ljubesni do mene sanizhovala ne bofh.

Nofi to obleko v’ moj fpomin, ino posdravi
mi tvojiga ozheta! Mariiza vsame obleko ku-
fbne mladi grafinji roko , ter gre.

Jefa je ferdita, nevofhljiva ino polna
notrajne togote Mabki dalje lafe fpletala. Ko-
mej fe ana, de fe nad Maliknuni lafmi ne

le

v’

pi

10

snofi. „ 4 Si mar huda, Jefa ?“ jo Malika pri-
jasno poprafha. Sakaj nek ne, to bi bilo
lepo, ko bi bila jes sa to huda, ker J'o oni
tako dobri! „Prav, prav pametno li odgovorila,
de bi ti le tudi tako pametno miflila. 44

Mariiza fe je med tem s’ pitano obleko
domu pervefelila. Ali moder ozke je ni nizh
kaj vefel. Smaje s’ fivo glavo, rekozh: ,,De
bi pazh ti ne bila jerbafzhika v’ grad nefla.
Obleka mi je fizer prav ljuba, ker je dar
nafJie miloftljive gofpode; to de fe bojim, de
bi nam drugi — ne bili nevofhljivi, ino kar
bi bilo fhe bolj shaloftno , de bi fe ti v’ nji
ne prevsela. Vari fe tedej, ljuba Mariiza, de
febe, ali druge — s’ njo ne pohujfhafh. Mo-
droft ino pohlevnoli olepfliate deklizo bolj, ko
shida ino smifhlenaf obleka.

III.

G r cifi n j i p e rj'lan a s manj k a.

Komej je Mariiza domu priflila, lepo ob¬
leko pomerila , sopet fkerbno sganila , ino
v’ fkrinjo saperla, kar na enkrat Malika, vfa
prepadena v’ eni fapi v’ hifhizo ftopi.

2  *

20

„Sa boshjo voljo, Mariizasavpije gra¬
dnja, kaj ft naredila! Moji mamki je nar
lepfhiga perftaua smanjkalo! — Nobeden ni
bil v’ tifti ftanizi, ko ti. O, daj ga bersh
nasaj , fizer bo sa-nj ftrafhna rezil. Le urno
mi ga daj; tako sna The vfe na tihim oftati . 44

Mariiza fe vftrafhi, ino rata bleda, ko
sid. „Moj Bog! je djala, kaj fe je sgodilo !
Jes nimam perliana. 4 She v’ hiflii nifim per-
ftana vidila, ino s’ mefta fe nifim ganila . 44

„Mariiza , 44  govori Malika dalje, „lepo te
profim, daj mi perftan. Ti ne vefh kaj je li
kamen v’ njemu vreden. Perftan je blis defet
fto tolarjov veljal. Ko bi bila ti to popred
vedila, gotovo bi ga ne bila vsela. Pa miflila
fi, de je to kaj maliga. Daj mi ga, ino vfe
ti bo sanefeno . 44

Mariiza sazhne jokati, ter pravi: „Re-
fnizlmo jim povem, jeft od perftana nizh ne
vem. Nikoli fi nifim upala ptujiga blaga le
dotakniti fe, fhe manj pa kej vkrafti. Moj
ozhe fo mi preojftro prepovedali, ptujih rezili
nar manjfhi vseli . 44

Sdaj ftopi ozhe v’ hifho. Na verti je
delal, ter je vidil mlado gradnjo v’ hifho pri¬
lezla. „Bogu fe vfrnili ! 44  — on rezhe, kader

21

je  sgodbo od perftana saflifhal. Dobri mosh
fe je te no viz e tako vftrafhil, de fo fe mu
noge riiibeti jele, sa ogel mise fe poprime>
ino na klop vfede.

„Otrok!“ savpije, „tak perftan vkrafti, je
tako velika kriviza, de saflushi fmert. Pa
kaj je The to, — /pomni fe boshje sapovdi,
katera pravi: „7Ve h radiji  Takik rezhi naf
ne bodo farno ljudje fodili, ampak tudi Gofpod
Bog, naf h nar pravizhniflii fodnik, kateri vfe
nafhe ferza na tanjkopregleda, katermu fekar
nizh ne more prikriti. Zlie fi Boga ino njegove
fvete napovedi posabila, ino fe ob zhafi fkufh-
njav mojiga opominovauja niti opomnila; zhe
fi fe od lepote slata ino drasili kaminjov ofle-
peti ino v’ greli sapeljati puftila; nikar ne
taji, obftoj ino daj perftan nasaj. 4 Samo po
tim fi vftani pregreho sopet, kar je mogozhe >
popraviti/ 4

Mariiza pravi s’ jokam ino ihtenjem: „0;
perferzhni ozke ! ref —• ref — verjamite mi,
de jes nifim nobeniga perftana vidila. Oh,
ko bi bila tak perftan na zefti najdila, bi ne
bila popred pokoja imela, dokler bi ga ne
bila laftniku nasaj dala. Sa ref ga jes nimam. 44

22

„€dej,“ sopel ozhe pregovori, „Malika,
shlahtna grafinja fo is ljubesui do tebe Tem
prifhli, de bi te is rok pravize odteli, ti
dobro hozheje, oni vfaj ne saflusbijo , de bi
fe jim v’ Tvojo laftno nefrezbo lagala. Ako
imafli perftan, tako povej, ino miloftljiva gra-
finja te bodo po Tvoji proTlinji saTluslieni ftra-
fingi odteli. Mariiza bodi odkritoferzhna, ino
nikar ne Iagaj.“

„Ozhe!“ savpije Mariiza, ,,Taj dobro vefie,
de nifim The nikoli kar vinarja vkradla! .Sbe
eniga jabelka v’ ptujim verti bi Te ne bila
podTtopila vtergati; pa bi kaj tako drasiga
vkradla. Verjamite mi, ozhe! ( Saj Te vam
nifim The Tvoje shive dni nikoli slagala.“

„Mariizarezhe ozhe The enkrat, „poglej
mojo fivo glavo! Ne Tpravlaj me pred zhaTam
s’ ranjenim Terzam pod semljo! Ne delaj mi
take britkofti! Pred Bogarn povej, h’ katerima
kmalo priditi upam, kateri tatizam nebeTa
sapira, ali imaTh perftan, ali ne? $a voljo
tv oj: ga svelizhanja te profim, govori refnizo! u —•

Mariiza s’ objokanemi ozhmi roke proti
nebu povsdigne, ino rezhe na vef glaf: „Bog
ve , de jes nimam perftana! Kakor refnizlmo

23

v’ nebefa priti shelim, tako refnizimo ga nl-
mam.“

Sdaj le, rezke ozke, tudi jes verjamem,
de ga nimafh. Ko bi ti perftan imela, tako
bi ti pred Bogam, pred sklahtno grafinjo ino
pred Tvojim ftarim ozhetam fi tako lagati ne
upala. Ko pa vidim, ino terdno verjamem, de
fi nedolskna, fim miren. Bodi tudi ti mirna,
ino uizh Te ne boj. Na fveti je li eno farno
kudo, kateriga Te imamo bati, ino to je greh. —•
Greh je kujfhi, ko ježka ino fmert. Naj pride
zkes naji; kar kozke, zhe naji tudi vfi ljudje
fovrashijo ino preganjajo, Boga, vfigamogo-
zhniga Ozheta, imava vedno prijatla, on naji
bo gotovo refkil, on bo pred ali posneji najno
nedolshnoft rasodel.

Mlada grafinja fi folse brifke, ino pravi:
„Ljubi moji! ko vaji tako govoriti flifhim ?
tudi jes verjamem, de nimata perftana, Ali
zke vfe okoljfkine na tanjko prevdarim, tako
ne morem drugazhi mifliti, koker de ga morata
vidva imeti. Moja mamka dobro vedo, na
kateri kraj misize To ga lih popred polo,silili 5
j preden fim s’ Mariizo k’ njim priflda. ( Sizer
ni siliva dufha v’ tifto ftanizo prifhla. Ko To
mamka v’ drugi ftanizi s’ menoj govorili, je

24

Mariiza farna oftala 5  pred ino potlej ni bil
nobeden notri. Ko fve bile odfhle fo fe mam¬
ka saperli, de fo fe preoblekli. Oblezheni
liozkejo fhe perftan na perft natakniti, kar ga
m'. ( Sami fo vfe kote preifkali. Ino fhe to
previdno!! fo imeli , de nobeniga v’ ftanizo
pred ne pufte, dokler je nifo dvakrat, trikrat
preifkali. Pa vfe saftonj ! Kje bi tedej perftan
bil? —

„To fam ne sapopadem 1“  rezhe ozhe. „Bog
nama je prav ftrafhno pofkufhuo omiflil I Pa
naj pride zhes naji, kar koli kozhe, vfe bova
s’ boshjo pomozhjo preftala, povsdigne v’Boga
saupljiv fvoje ozlii proti nebu ino rezhe: „Osri
fe o, Gofpod! na me ubogiga grefhnika. Le
tvoja miloft, o, Bog, me samore v’ terplenji
podperati 1 “

Po pravizi vama povem, pravi Malika,
de grem prav s’teshkim ferzam domu. Oh,
Bogu fe vfmili! letaf fim pazh shalofteu dan
mojiga rojftva dozhakala. Zhudno fe bo fhe
sa voljo perftana godilo. Moja mamka nifo
fhe fizer nobenimu drugimu tiga povedali, koker
le meni, de bi Mariize nefrezhne ne ftorili.
Ali dalej fe to vezli ne da perkrivati. Danef
morajo mamka perftan imet/. Moj ozhe, kate-

25

liga fe danef is mefta nadjamo, ga snajo prezej
pogrefhiti. Oni fo jim ga ravno tifti dan dali,
ko fim bila jes rojena. O mojim godi fo ga
fhe vfelej na perfti imeli. Oni gotovo miflijo,
de jim ga bom pernefla! S daj fe Malika

prozli poda, ino rezhe: „Bog vaji obvari! u
Jes bom doma fizer rekla, de vaji nedolshne
miflim, ali ml bodo pa verjeli? Shaloftna ino
s’ folsnimi ozbmi gre fkosi vrata. Ozlie ino
hzhi fta bila pa tako prepadena, deje  nifta
flila fpremiti. Ozke Tedi na klopi, glavo s’ roko
podpira, shaloften ino samifhlen v’ tla gleda,
ino folse mu s’ zurkama po bledih lizah tezhejo.
Mariiza fe pred-nj na kolena vershe, ga ob¬
jokana pogleda, ter pravi: „Oh ozhe, saref
fim v’ ti pergodbi nedolshna ! 55

Ozhe jo vsdigne, gleda dolgo zhafa na
ravnoll v’ njene plave ozhi ino pravi: „Ja,
Mariiza, ti fi nedolshna! Tako na ravnoft
pofhteno ino odkritoferzhno krivizhnik ne more
nobeniga zhloveka gledati . 45

»O, ljubi moj ozhe ! 55  pregovori Mariiza,
„Kako bo to (teklo ? Kaj bo s’ nama ? O >
de bi le fhtrafinga, katera fe sna is tiga is-
motati, le farno mene sadela, jes bi vfe rada

26

j

preterpela! De bf pa tudi vi sa voljo mene
terpeti mogli, to me mozhno fkerbi!“

„V’ Boga saupej,“ rezlie ozhe, „ino ferzhna
bodi. Bres njegove volje laf ne pade is glave.
Karkoli zhes naji pride, je vfe od Boga;
torej dobro je ino k’ nafhimu pridu, ino kaj
hozbimo vezli ? —. Nikar fe ne pufti ftrafhiti,
ino terdi vedno ftanovitiia refnizo. Naj ti kar
fi bodi sashugajo ali obetajo ; le sa en laf ne
odfiopi od refnize, ino ne omadeshvaj Tvoje
veTti. Sakaj dobra veft je tudi v’jezili dobra
blosina.“

„Ljuba Mariiza, pred ko ne, bova raslo-
zliena, tvoj ozbe te ne bo mogel v’ britkofti
vezli tolashiti! Bershi fe tedej tolikajn terd-
neji nebeflikiga Ozlieta. Njega, mogozbniga
variha liedolslmim, ti ne more nikoli nobeden
odvseti.“

Ko je ozhe tako s’ Tvojo Iizherjo govoril, >
Te na fteshaj duri odpro, grajfhinfki goTpod
fodnik spifarjam, ino The s’vezli berizhi ftopi
v’ hifho. Mariiza na vef glaf savpije, ino fe
s’ obema rokama ozhetoviga vratu oklene.
^Potegnite jo prožil,“ savpije ferditi fodnik.
j,Hzher .uklemte ino versite jo v’jezho, tudi
ozheta mi varite. Hifho ino vert svefto oblto-

27

pite, iuo dobro saftrashite, kar nobeniga notri
ne fpuftite, dokler s’ pifarjam vfe kote na
tanjko ne preifheva.“

Berizhi potegnejo Mariizo od ozhetoviga
vratu s’ fdo, ino jo uklenejo. Mariiza pade
v’ omedlevizo, ino na pol rnertvo is hirhe
vlezliejo. Ko ozbeta ino bzlier na zefto per-
pelajo, je bilo she veliko ljudi kje perderlo.
Pergodba od perftana fe je bila sbe po zelirau
tergu rasglafila. Yfe vre fkupej, vfe fe drenja
krog vertnarjove Iiifliize, ravno koker de bi
gorela.

Muogatere rasne fodbe fe flifliijo od njih.
Defiravno lia bila Jakob ino njegova hzhi vfim
ljudem dobra 5 fo jima vender nekateri to pri-
vofliili, ino hudo od njih govorili! Ker fta
prid ino varizhnoft ljubila, ino bolji, ko drugi
shivela, fo jima bili nevofhljivi. Sdaj fe je
pokasalo, pravijo eni, od kod je njuno pre-
moshenje! Tako je lahko bolji sliiveti, iuo
lepfhi obleke nohti, ko drudi pofhteiu' ljudje
po fofefki.

Vezhidel fta fe pa Dobnizhanam pofhteni
Jakob ino njegova dobra hzhi v’ ferze fmilila
ino marfikateri ozhe ino marfikatera mati fta
rekla: „Bogu fe fmili!“ s’nami je pazh teshava

28

na fvčti. Nar boljflu sna pafti. Kdo bi bil
od tih dveh, kaj taziga miflil ? Pa morebiti
ni tako, koker jih ljudje fodijO, ino Bog daj,
de bi fe njuna nedolshnoft fkasala. Zhe je
pa timu tako, naj jima Bog pomaga, de bofta
hudobijo fposnala, fe poboljfhala, ino ti ne-
frezlii, katera jima shuga, frezhno odfhla.

O dobrotljivi Bog! daj nam vflm guado,
de fe bomo greha, kateri nafshe na tim fveti;
pofebno pa po fmerti nefrezlme flori, radi ino
vedno ogibali.

Otrozi is vafi skalollni femterkje fkupej
ftoje, jokajo ino pravijo: „Ok,zhejik saprejo,
tako nam ne bofta, pofhteni Jakob vezli fadja,
njegova lizki pa zvetliz vezh deljiti mogla.
O, de bi pazh tiga ne ftoriliI 46

IV.

Mariiza v* jezhi.

Marfizo fo na pol mertvo v’ jezhe perne-
fli. Kader farna k’ febi pride, joka, pojema,
povsdiguje roke, moli ino od ftrahu, briikofti
ino velikiga joka oflabljena na fvoje flamnato

29

leshifhe pade, ino fladko fpanje šapre njene
u  pretrudue ozhf. Ko fe pa prebudi, je bila
h  s be nozb. Krog nje je bila terdna tema, kar
l e  nizh ni vftani raslozliiti. Dolgo zhafa ni ve-
13  dila, kje de fe snajde. Pergodba od perftana
ji je le koker fanje. V’ sazhetki mifli, de je
v’ fvoji poftelji. Sazhne fe she vefeliti, —•

* i  kar na enkrat sazhuti verige na rokah, ino
v ’  njih roshljanje sabuzhi ftrafhno v’ njenih ufhe-

10  fah. Plaflma s’ leshifha pofkozhi, ino na
vef glaf pravi: „Kaj hozhim drugiga koriti,

S J koker fvoje okovane roke proti tebi o, vfiga-
°> mogozhni ino debrotljivi Bog, povsdigniti! Osri
l :  fe milo v’ to jezho ino poglej me pred tabo

a#  na kolenih. Ti vefh, de fim nedolshua! Ti

otevafh nedolslme! •—* Otmi tudi mene! Vfrnili
fe mene, vfmili fe pa tudi mojiga ubogiga,
ftariga ozheta! O, vli, faj njemu tolashbo,
v’ ranjeno ferze, ino pufti raji mene terpeti,
kar bi njega sadeti imelo!“ •—•

Ko ji ozhe v’ mifel pride, fe ji folse
f zurkama is ozhi vlijejo, shaloft ino milvaoje
ji glaf sapirata, dolgo joka ine pojema.
l ' Sdaj luna, katero fo dosdej zherni oblaki

* sakrivali, fkosi lino v’ jezho pofveti, ino

11  upodobi na tleh shelesno mresho. Per fvitli

30

luni raslozhi Marliza teTne jezhe zhvetere d
ftene, ftare zegle, is katerih fo bile sidane, m
v’ enim koti sidek, namefti mise, na njemu sl
perfteni verzh vode, ino perfteno Tkledo, v’ tc
drugim vidi flamo sa leshifhe perpravljeno.

Bolj, ko temota is jezhe pobegava, loshej je k:
Mariizi per ferzi. Ravno tako fe ji sdi, ko P 1

je luno sagledala, koker de bi jo dober pri- r/A

jatel obifkal. Jo ogovori, rekozh: „Pridefh, P f
bldda luna! Tvojo prijatlizo obifkati! •— O,
takrat, ko fi Tkosi seleno brajdo pri oknji re
v’ mojo ftanizo fijala, fi Te bolj fvetila, koker ni '
sdaj Tkosi to debelo, shelesno mresho. Shalu- v
jeTh morebiti s’ mano vred ? ■—• Oh , pazil T<
nilim nikoli miTlila , te tako shaloTtna gledati! —• sa
Kaj neki moj ljubi ozlie delajo? Morebiti
tudi zhujejo , jokajo ino shalujejo, koker jes ! °§

Oh, de bi jih Taj The enkrat vidila. Ljuba 4j ;
luna, morebiti tudi v’ njih jezho TvetiTh! O,
de bi pazil ti govoriti snala, povedala bi j ino
kako njih hzhi Mariiza po njih joka ino sha- ^
luje!« 110

Pa, kako jes v’ Tvoji shalofti iieTpametno
govorim. Persanefi mi, miloftljivi Bog, moje
prašno govorjenje! — Ti, o Bog, gledaTh ^a
v’ jezho mojiga ozheta! Njega ino mene vi- ne

31

gre di/h! Ti naju ferza pregleda/h J Tvoji vliga-
ie - mogozhni pomozhi ne mora ne osidje , ne

mu shelesna mresha soperftati! O , pofMji jim

v’ tolaskbo v’ njih brilkofti.
no. Sdaj ziniti Mariiza prijetni duh zvetliz T

je kateri zelo jezho napolni, zhudi Te od kod de
] t0  pride. Kar /e /pomni, de ji je sjutrej nekaj
ri_ zvetliz od jerba/zhika oftalo, katere je v’/ho-
fj, f  pek svesala, ino v’nedrije vtaknila. Te zvetlize
O, /o tako difhale. 4 Ste fhe tukej ljube zvetlize^
nji rezhe Mariiza, ko jih v’ fhopki sagleda, fte
cer  mogle tudi ve, nedolshne ftvari, s’ mano vred
Iu- v’ jezho pridi ti? I, /kom /te jo ve sa/lushile?
izh To bodi moja tolashba, de tim jo tako malo

_. sa/lusliila, koker ve.“ —

jiti Pobere /hopek, ter ga per /vitlini me/zi

»sl ogleduje. „Oh, kdo bi bil sjutrej mi/lil, je
[Pa djala, ko fim te zvetlize na verti tergala , de
D, bom svezher v’ ti le jezili pozhivalal Kdo
in, bi bil takrat mi/lil, ko fim Maliki venze /ple¬
sa- kda , de bom /he dane/ te le shelesne verige
no/ila? Kako /premenljivo je v/e na /veti!
no Nobeden ne ve sjutrej, kaj ga na vezher
je zhaka. Zhloveku je pazil treba /e sleherni
ifh dan Bogu, /vojimu angelu varhuisrozMti,ker
rj- ne  ve, kaj ga sna /he sadeti l u  —-

3  2

Sjoka fe v’ novizh; nje folsize fe po Pl

zvetlizah , ko jutrejna rofa vtrinajo ino lefka- b6

zliejo. Ino rezhe: „Tifti, kateri zvetlize ne tei
pcsabi, jih s’ rolo ino deslijani napaja, tudi
mene ne ko sapuftil. Ti, ljubi Bog! vlivaj ru<
tolasbbo v’ moje ino mojiga ozlieta rastergano bli
ferze, ravno tako, koker sliejne zvetlize na- zv
pajafh s’ nebefbko rofo.“ kv

jSoIse jo saljivajo, ko fe na fvojiga ozheta tu:
smifli. „0, preljubi moj ozhe !“  pravi Mariiza, im
„ker te le zvetlize ogledujem, koliko naukov k’
fe fpomnim, ko fte mi jih od zvetliz perpove-
dovali!“ —• g »-

Ti vertnizhni popki fo is ternja raszveli; p,
tako bo tudi is mojiga terplenja vefelje ras- g g
zvelo. Ko bi kdo hotel to le napol raszve- {,;

teno vertnizo pred zhafam is popka pofiliti, }> r

bi jo bil le konzhal. Bog je fzhafama njih v ’
gladke, rudezhe perefiza rasgibal, ino von¬
janje ali duh vanje vdihnil; tudi s’ mojim
terplenjam bo tako ltoril, v’ novo frezho ga
bo fpremenil! S’ poterplenjam hozhem tedej
zhakati, dokler mi is shalofd vefelje raszvete,

Te le plave pomnike me na njih ftvarnika j
fpomnijo. Ja dobrotljivi Bog, nikdar te ne
bom posabila, koker ti mene ne posabifk.

33

po Piavo je njih zvetizhe , koker nebo. Nebo
a- bodi vprihoduizh moja tolashba v’ posemljifkim
ne terplenji!“

idi „Tii je difbezha grahoriza s’ belimi ino

raj rudezliimi perefizi. Koker fe to seljfhe po
no blishnim natizhu opleta, ino fe tako prijetno
la- zvetezhe, koker s’ metuljevimi peretnizami
kvifhkama vsdigne; ravno tako fe hozheiii
eta tudi jes tebe, o vfigamogozlmi Bog ! okleniti?
za, ino is praha, ino pofvetnih teshav s’ vefeljasn
:ov k’ tebi povsdigniti.

,re “ „Slafti pa napolni ta reseda zelo jezho

s’ prijetnim duham. Pohlevno ino krotko seljize
fi tudi timu, kateri te vterga, ino rasvefelifh
as " ga s’ fvojim duham. Tebi hozhem tudi enaka
VQ “  biti, tudi lifte hozhem ljubiti, kateri fo me,

hij bres de bi jih bila shalila, is mojiga ver ta,

ljih v’ temno jezho pahnili!“

„Tu je vejiza bekfhljena, kateri tudi po
J 1 ” 1  simi lepo seleuo farbo upanja obderslu! Tudi

J* 3  jes nozhem ob zhafu terpljena upanje sgu-

biti! -—- Bog, ki to seljize po ftrafhni simi,
j 6 ' pod ledam ino fnegam, zhvertto ino seleuo
ohrani, bo tudi mene v’ nar vezJiik teshavah

Il6

^ ino britkoftih ohranil!“

ifh.

'  3

34

„Tukej fle flie dve lorberjove perefizi.
Opominati me neftrohljiviga venza, kateri vfe,
ki tukej na fveti poterpeshljivo ino voljno
terpe, v’ dolgi vezhnofti zhaka. O, posdeva
fe mi, koker de bi she ta zhaftitljivi, vezimo
seleni venez s’ slatimi sharkimi obdaniga vi-
dila! Zvetlize na semlji fte, koker pofvetno
vefelje, minljive, ino vfe prehitro svenete.
Ali tam le gori naf zliaka po zhafnim terplenji
vezimo, neišrezheno vefelje.

Per ti prizhi prikrije en temni oblak luno,
ino Mariiza ne vidi vezh zvetliz. ( Strafhna
tema jezlio prevlezlie. Vnovizh ji ferze
upade. Tode zherni oblak kmalo sgine, ino
luna sppet prijetno safija. „Ravno tako fe da
tudi nedolshnoft otemuiti,“ pravi Mariiza, „ali
na sadne fe pa vender fpet lepo fveti. Tako
bofh tudi ti, o Bog, mojo nedolshnoft, katero
sdaj zherni oblak hudobniga furaa perkriva,
na sadne ozhitno rasodel.“

Mariiza fe fpet na fhkopo vleshe, ino
mirno safpi. Prijetne fanje jo potolashijo ino
pokrepzhajo. ( Sanja fe ji, de per luni po
ptujim vertizi hodi, kteri je v’ fredi pufhave,
polu kofhatih hoj, neišrezheno prijeten'ino
kratkozhafen. Tako fvitle lune fhe nikoli ni

vii

zss

pi¬

da

k’

to:

di

v’

jo

in(

°§

s’

piJ

mi

.S

rti

pr

oj 1

35

vidila, ko luke j. Pifane zvetHze fo vfe lepflu
zvele, ino lepflu difhale ?  koker drugikrat. Y’
prelepim vertizi je tudi fvojiga ozheta nagle¬
dala. Luna pofveti v’ njegovo zhaftitljivo ino
ljubesnivo fmebljajozhe oblizlije. Martiza plane
k’ njemu, fe ga oklene ino prevefela folsize
tozhi, od katerih fo bile njene liza fe prebu-
divfhi flie mokre.

Y.

M ar ziza pred J'o dni k a m.

Mariiza fe komej prebudi , kar brizh
v’ jezho ftopi, ino jo pele pred fodnika. Grosa
jo prepade v’ fodno fliifho ftopivflii; vifoka
ino temna je, okna ima fhe po ftarim s’ fheft
oglatimi fhipami. ^Sodnik fedi na vifokim,
s’ rudezhim fuknam prevlezhenim fedesbi ;
pifar pa s’ perefam v’ roki per filno veliki
miši, katera je bila od ftarofii she vfa zlierna.
t Sodnik jo sazhne na tanjko isprafhovati; Ma¬
riiza vfe po pravizi pove. Joka, sdiliuje ,
profi ino terdi vedno fvojo nedolshnoft. Ali
ojftri fodnik ji pravi: „Mene ne bofh pripra-

3  *

36

vila, de bi verjel, kar je nemogozhe. Nobe¬
den ni prifhel v’ ftamzo, koker ti; nobeden
nemore perftana imeti, ko ti, tedej obftoj!“—-
Mariiza poterdi jokaje : „Jes nemorem ino
nevera drugazbi povedati! Kar nizh ne vem
od perftana , ga nifira vidila ino ga tudi nimam."

„Kaj bofh pa na to rekla,“ pregovori
fodnik dalej, „ako ti povem, de je nekdo
perftan per tebi vidil?" -—- „To ni mogozhe,"
pravi Mariiza. —• Nato poshvenklja fodnik,
ino Jefa jo v’ fodno liifho perpiba.

Jefa je is jese savolj oblazbila, ino is
pregreflmiga namena, de bi Marnzo per fvoji
gofpodi pozbernila, grajfbinfkira rekla : „No-
beden drugi nima perftana , ko vertnarjova
vlazliuga. Ko fon jo po ftopuizah doli iti
vidila, je v’ roki en perftan ogledovala, ko
me je pa sagledala, ga je preftrafhena naglo
fkrila. To fe je meni prezej zbudilo sdebh
pa fe iiifirn liotla prehiteti, molzhala fim do
sdaj. Morebiti je tudi perftan, ko vezli dru¬
gih rezili v’ dar dobila, fim fi miflila. Zhe
ga je pa vkradla, fe bo sbesvedilo, in takrat
fhe smeram lobka pevem. Jes fini prav ve - 4
fela, de nifira danef fhe nizh v’ftainzo šli!ahtne{
grafmje perfhla. Taki poredni ljudje, ko je

i a le hinavTka Mariiza, bi fbe druge poThiene
ljudi ob dobro ime Tpravili!‘ {

Jefo To sa befedo prijeli. Pred fodnikam
bi imela Tvoje govorjenje poterditi. Ko je
v’ Todnizo priflila, ino ko jo fodnik opominati
'sazhne, de naj pred Bo gam reTnizo govori,
Te ve de ji ferze polje, ino kolena Te ji tre-
Tejo ; saltaj veft ji krivilo na glaf o zbila.

Ali hudobno dekle ne poflufha, ne Tod-
nikovih befedi, ne glaT Tvoje veltl MiTli fi,
zbe sdaj rezkem, de fini lagala, me vlegnejo
prozb Tpodiii, ali pa zelo sapreti! Torej poterdi
Tvojo lash, ino Mariizi rezke neframno v’ okras:
„Ti imaTh perftaii, Taj fon ga per tebi vidila!“
Mariiza Te savsame nad to ftraflmo kri¬
vilo. Pa Te vender ne jesi, ino ne roti ;
ampak li joka, ino Tpravi komej te beTedize
is Tebe: „Ni reT! p er meni nifi perftana vidila.“
„ Kako nioreTh tako firaflino lagati , ino
mene , iti ti nifim nizli ghaliga ftoriia , v’ tako
neTrezho pripraviti ? u

Ali Jefi-i, katera le sa Tvoj poTvetni
dobjzkek Tkerki, je Tke vedno polna jese
iiio > nevoTkljivofti do Mariize, Te kar nizli
ne smeni. Ponovi Tke enkrat s’ yfimi

38

fvijazhinami Tvojo lash, dokler ji fodnik po- *
migne, de naj odltopi. A

„Sdaj fi preprizhana,“ rezke na to fodnik F
Mariizi. „Vfe okoljfhine govore soper teke. 1 ]
HiTlma te mlade grafinje je zelo perftan v’tvojih
rokah vidila. Povej, kam fi ga djala ?“

Mariiza pa le smeram terdi, de ga nima. l -
Na to jo fodnik do kervaviga tepfti sapove. 1
Mariiza vpije, joka, k’ Bogu sdihuje ino ^
terdi, de je nedolshua, pa vfe nizh ne po-
maga. Nevfmileno je bila rastepena, bleda; ^
trepejozlia ino vfa kervava sopet v’ jezlio ^

pahnjena. Nje rane fo jo grosovituo fkelele. r

Do poluozki ne more na terdim leshifhi kar ^
ozhefa ftifniti ; joka, ihti, moli ino Boga sa
vfmilenje profi, dokler fladko safpi. ^

Dragi dan jo fodnik sopet pred fe pokli- *
zlie. Ko s’ gerdo per nji nizh ne opravi, jo
fkufi s’ lepo ino s’ prijasnimi obljubami napra- ^
viti, de bi obftala. „Glej shivlenje fi sapadla,“ ^
pravi on, „vredna fi, de bi te ob glavo djali. 1

Pa zhe povefh, kje de je perftan, ti bo vfe ^

persanefeno. Prefiano tepenje bo tvoja žela ^
fhtrafinga. V’ miri pojdefh fpet s’ Tvojim
ozhetam domu. Pomifli dobro ; kaj ti pravim
ino sberifi, ali shivlenje, ali pa fmert! —

39

Poglej jes ti dobro hozhem. Zhimu ti bo
vkradeni perftan; ako tvoja glava v’ kervi
pred te pade?“ — Mariiza oftane pa vedno
p er tim, kar je govorila.

Ker pa fodnik fposna, de ona fvojiga
ozheta zhes vfe fposhtuje ino ij ul j  i , pravi
dalej: „Zhe fi she ti tako terdovratna, de sa
Tvoje mlado shivlenje nizh ne marafb; vfmili
Te Taj ozhetove five glave! Ali jo bozbefk
tudi pod ojftrim rabeljnovim mezbam viditi ?
Ali miflifh, de ne pojde tudi njemu sa glavo?
Kdo drugi, ko on, bi te bil mogel pregovo¬
riti , tako terdovratno tajiti ?“ Mar/iza Te tih
befedi tako preftraflii, de je fkorej omed¬
lela. „Obftoj,“ pravi fodnik, „ de fi per¬
ftan vsela. Sama befediza: Ja! bo tebi, ino
tvojimu ozhetu shivlenje odteia.“ —-

To je bila Mariizi pazit terda fkufhja.
Dolgo je molzhala. Mifel je jo she rezili ob¬
haja, de je perftan vsela, ino de ga je po
poti sgubila. Pa zhifia veft ji kmali take
kalne mifli overshe: „Tega vender ne ,“ pravi
farna per febi, „boIjfhi je vedno refnizo go¬
vorili. Lagati bi bilo greh. Po nobeni ženi
nozhem lagati, ako bi f’ tim lih Tvoje ino
ozhetovo shivlenje refhiti samogla. Tebi o

40

Bog! hozliem pokorna biti, tebi fe p op ol nam a d
isrozhiti, sgocli fe tvoja fveta£voIja.“ Na to pi
rezhe glafno, tode f’ pobito befedo: „Ko bi o
rekla, de imam perftan, bi bila lasb ,~s’ Iasbjo g
ti pa ne miflim nigdar shivlenja otevati.“ ,.Zhe p
pa le,“ govori dalej, „kri težili mora, tako ii

vaf poldevno profiin, persanefite fivim lafem P
mojiga ljubiga ozbeta. Jes bozbem s’ vefeljam d
sa-nje kri preliti . 44  m

Te befede fo vfe prizhnjozlie ganile, f
Zelo tudi fodnika, sa ref ojftriga ino terdiga I
moslia, fo v’ ferze sbodle. Obmolzlu, ino 1
brizhu pomigne, de naj jo sopet v’ jezbo
pelje. i

;

Ozke Jakob per Maruzi t>' jezhi. ,

^Sodnik je bil sdaj v’ veliki sadergi. „Ba-
nef ja slie tretji dan , kar jo fprafliujeva,“
pravi drugi dan fvojimu pifarju, „ino fva fbe
smeram tam, ker fva sazhela. Ko bi fe mi
li kolizbkej mogozbe sdelo, de bi siial kdo
drugi perftan imeli, bif sbe rad verjel, deje

41

ma dekle nedolskno. Sakaj taka terdovratnoft,
to  per tako mladih letih je kaj nesnaniga. Ali
bi okoljfhiiie fo vfena trojko soper njo, ni dru-
bjo gazili mogozhe, farno ona je mogla vender le
ihe perftan vkrafti. Je fhel fhe enkrat k’ grafinji,
ko ino jo fhe enkrat sa nar manjfhi okoliftave
eni poprafha. Tudi Jefo fhe enkrat'saflif hi. Zel
am dan pr eh era pravdno pifauje, ino premishluje
vfako hefedo , ki mu jo je Mariiza per ispra-
7 e . f ho vanju odgovorila. Sadnizh pofhle she

g a  posno svezlier po njeni ga ozheta v’ jezlio,
,. 0  ter ga v’ hifhi pred fe vsarne.

| 10  „Jakob,“ ga fodnik prijasno ogovori ,

,.ljudje pravijo , de fim ojfter fodnik. Pa tiga
mi nemorete naprej metati, de bi bil kedaj
komu vedama krivizo Moril. Miflim, de mi
tudi verjamete, de vafhi hzheri ne shelim
fnierii. Ali zhe vfe okoliftave prevdarim, je
t  vender le ref ona perftan Vkradla , ino po
poftavi mora umreti. Kar je Iiifhna od nje
povedala, me she popoluama preprizha. Ko
, u bi fe pa perftan nafhel, ino fhkoda povernila,
f, e  bi ona sa voljo fvoje mladofti fhe vfelej mi-

m i loft dofegla. Bode pa le terdovraino ino

r|o hudobno tajila, bo prifhla refnizlmo ob glavo,
je Jakob, pojte fhe farni k’ nji, fkufite jo Orne-

43

I

zluli, de perflan nasaj da, ino potim vam
obljubim, de le ji ne bo veliko hudiga sgodilo.
Vi fte njen ozlie, vam fe bo vdala! Ako pa
tudi vi is nje nizh ne fpravite, tako bo vfak
mislil, de 1'ta saftopljena; torej fte tudi vi
njene hudobije deleshni. ( She enkrat vam
povem, ziie perftan na dan ne pride, ne bo
dobro.“ —<

Jakob pravi: „Iiozhem s’ njo govoriti; de
pa perftana ni vkradla, ino de tudi tatvine
obftati ne more, she naprej vem. Vender
hozliem vfe pofkufiti, ino to je prav velika
frezha sa me, de finem fvojo hzher, zhe she
le po nedolshnim umreti mora, fhe enkrat
pred fmertjo viditi !“

Brizh pelje molzite ftariga Jakoba k’ Ma-
riizi v’ jezlio, poftavi lefharbo na sidik, na
katerim ftojita fklediza s' vezherjo sa Mariizo,
ino verzh s’ vodo, potim gre sopet vun, ino
saklene vrata sa feboj.

Mariiza leshi na flami s’ obrasam proti
fteni obernjena, ino dremlje en malo. Ko
ozlu odpre, iuo lefharbo na sidiki berleti
vidi, fe safuzhe ter sagleda fvojiga ljubiga
ozheta, savpije na vef glaf, po kouzi fkozhi,
de verige, f’ katermi je bila vklenjena, sa-

roi

ok

vfi

do

to:

na

pr

nn

sd

zl

kt

vt

d<

A

ft

in

b

o

n

k

n

43

" aitl  roshljajo , ino pade fvojimu ljubesnivimu ozhetu
^°* okoli vratu. On fe s’ njo vred na flamo
P 3  vfede, iuo jo priferzhno objame. Obedva (la
ibk dolgo molzhala, iuo eden zhes drusiga folse
tozliila.

Po tim sazline ozbe, koker mu je bilo
bo ■

narozheno govoriti. „OIi, ozhe!“ mu Maraža
prezej v’ befedo feshe, „vi, vi mi vfaj verje¬
mite , de fim nedolshna! O, moj Bog! —•

I sdaj vidim,“ govori dalje jokaje, „de ga ni
zliloveka na fveti, de bi me tatize ne miflil,

[ro ''4

j ker zelo vi, ljubi ozhe, to miflite ! Ozke

verjemite mi, tatize me nifte sredili
•at

„Vtolashi fe, preljuba moja l u  pravi ozbe,
a- „faj ti jes verjamem! Meni je le sapovedano,
na de te poprafbam.“ Na to fta oba obmolzbala.
°j Ozbe ogleduje Tvojo priTerzliuo bzher.

10  Ab nje liza To blede iuo prepadene , kervave
To od joka nje ozlii ino satekle, raspleteni
ino smerTlieni laJje, s’ eno befedo, taka je
0  bila, de jo je blo ftrab pogledati. „Ubigi
otrokrezbe  ozbe, „Bog ti je budo terplenje
i a  nalosliil! Ja bojim Te, —• nar hujTlii ino brit¬
ij kejfhi bo fbe le prifblo! Oh, morebiti >—
morebiti ti bodo tvojo mlado glavo odfekah! u  —

44


„0h, ljubi ozlie!“ rezke Mariiza, „sa fe
fe uizli ne bojim. Ali vafho fivo glavo, Bog
i)g  sadeni, de bi jo vidila pod mezliam pafti.“
,.Ne boj fe same, ljuba Mariizapravi
ozbe. „Meui fe ne bo nizb sgodilo; ali ftabo —
de fi lih kaj boljiga upam •—• f tabo bi vteg-

liilo tako delezli priti, de bolh mogla“-

„0, zke je tako pade Mariiza velela
ozbetu v’ govor, ter pravi: ,.nar teskji kamen
mi je od ferza odvaljen.^ Ozbe! po pravizi
vam povem, de fe umreti kar nizb ne bojim,
faj pridem v’nebela k’Bogu, k’ fvojiinu odre-
fheuikul Tudi fvojo preljubo mater bom tam
vidila. O, kako fe jes sbe tega vefelim !“

Te befede fo ftariga ozbeta v’ ferze sho¬
dile. Po otrozbje sazbne jokati. „14vala
Bogupravi  on,  roke fklene, ter jih protif
nebu povsdigne, „hvala Bogu, de le umreti
ne bojifh. Ref teshko •—• neisrezbeno teshko
je ftarimu opefbanimu ozbetu fvojiga ediniga
priferzbniga otroka, edino talashbo, pofledno
podporo, venez ino vefelje fvoje ftarofti tako
sgubiti! — „Pasdihue  s’ pobitim glafam >
„tvoja volja, Gofpod ! naj fe sgodi. Tesbak
dar terjafh od ozhetovida ferza. Voljno ti
ga dam. Vsami jo ! V’tvoje roke jo srozbiiiij

%  h  njo, ki mi je nar ljubThi na Tveti; Taj vem,
Bog de je per tebi nar bolji f-hranjena. Tvoji
neisrezheni ozbetovi Ijubesni jo perporozhim
ravi p er  tebi je nar bolji preTkerblenn! — —•
Bolji je, ljuba Mariiza, de pod rabelnovim
' e g' inezuam kouez vsameTh, koker, de bi bila,
od Tpazheniga Treta sapeljana, lepo zliednoTt
^ c " ;1  nedolshnoTti sgubila, ino v’ velik greli sabre-
uieu  dla. Ne sameri, de tako govorim , sakaj
vm  dobra, prav dobra li Tke, ino vredna med
l im f nebefbkimi angeli prebivati; Tvet pa je budo-
uc " ben, ino rasvojsdan, vTe je mogozbe, tudi
tam angeli To padli. —■

U  A

„Ljuba hzhi! neboj Te tedej Tmerti, ako
‘ J o- je to boshja volja. t SJie umerjefb v’ nedol¬
go slmofti, ino to je nar lepflii Tmert, boui fi
rotif Tlie tako ftraflma.“

rek  „Ko zliifta neomadesbvana lilija bodeTh

lko  is flabe semlje v’ boljfiii deshelo —• v’ nebefbki
'S 3  raj preuefena.“

kl ° Potok fols sadufhi njegove befede. „Pa ?

iko f] ie  nekaj!“ pravi zhes malo zhaTa: „Jefaje

n  ’ soper tebe Tprizhala , • ino perfegla , de je

ak  v’ tvojili rokah perfian vidila. Njeno Tprizh
11  vanje bo tvoja Tmert, zbe boTh vmoijena. Pa
kaj ne, de ji vTe odpufiiTh, de nobeniga

46

fovrafhtva v’ vezhnoft ne ponefefh ? — Poglej,
frezlmiriii ii tnkej na flanii v’ tanini jezhi,
ino v’ tesJikih verigah, koker Jefa v’grajfkin-
fkim gradi, v’ shidi, v’ bogaftvi ino v’ zliafti,
Boljfhi je ponedolshno umreti, ko v’ grehi
sloveti. Odpiliti ji, ljuba moja ! koker je
tvoj odrefhenik Tvojim fovrasknikam odpuftil,
Kaj ne, de ji vfe is ferza odpuftifh?“ —
Mariiza mu vfe to rada obljubi. •—.

Ker ozhe brizha pridifi saflifhi, Mariizi
rezke: „Sdaj te srozhiin Bogu ino njegovi
milofti, ino tvojima- odrefheniku , kateri je
bil, ko nar vezhi liudodeljnik umorjen! Zlie
me ne bofh na tim Tveti vezh vidila, Te bova
kmalo v’ liebefih vidila; sakaj jes previdim,

de bres tebe mi ni dano dolgo vezli shiveti.

'

Berizli fpomni ozheta, de naj gre. Mariiza
ga hozhe The pridershati , ino Te ga krog
vratu terdo oklene. Ozke Te ji pa s’ teshkim
ferzam is rok fterga, ino odide. Mariiza
v’ omedlevzi na Tlaino pade, ino ne ve, kdaj
je jo nje ozke sapuftil.

Jakob je fpet pred fodnika peljali. Ko
v’ fodno kifho pride , vsdigne perfte proti
nebu, ino ferzhno rezke: „Pred Bogam vfi-

gai

Mo

ogl

ter

slu

vol

sa

zli

ino

ma

ob

bi

fai

ot

sli

de

dil

nii

H

sili,

hin-

afti,

*elii

j«

iffii

•iizi

'ovi

je

®e

Dva

im,

;i.

S

iza

•og

sim

za

laj

£o

iti

fi-

47

gamogozhnim perfeskem , de je nedolshna.
Moja hzki ni tatiza.“ •—

„Tudi jes bi kmalo verjel, fe fodnik
oglali, ali jes ne finem po tim foditi, kar vi
terdite; ampak na tanjko po zlierki poftav.“

YII.

iPD&iLATC/ak

Sklenjena fodba.

Y’ gradi, ino po vfim Dobniki she vfe
skeli svedi(i, kako bo fodba s’ Mariizo sa
voljo perftana ftekla? — Vfi dobri — fo fe
sa njeno slavljenje mozhno bali; sakaj v’ tiftik
zkafik je bla tatvina filjno liudo pofhtrafana,
ino marfikateri je bil sa voljo dvajfetikrat
manj vkradeniga blaga,koker je perftan veljal,
ob glavo djan. ( Sam graf je fdno skelil, de
bi bila Mariiza nedolshna. Vfe fodne lifte
fam prebere, doftikrat fe žele ure s’ foduikam
od nje pogovarja, pa fe nemore njene nedol-
sknofti preprizhati, ino nemogozke fe mu seli,
debi bil kakfkin drugi zhlovek perftan vkra-
dil. Obedve grafinji, mati ino hzhi ftes’fo!s-
nimi ozhmi sa Mariizo profile, de bi je k’ finesi!

: .rasrMrr- :  • • ■-**  t

48

ne obfodili. Kje ftari ozhe proft nozb no dan mo
neprenehama Boga, de bi fe njegove Iizliere pa
vfmilil, ino njeno nedolsbnoft fkasal. Rabe! s’ <
sbe moriflie trebi , ktero je bilo s’ divjini bi
seljfham prerafbeno. dri

Jefa ga je per tim deli vidila, fe Tilni)
preftrafbi, ino tako fe ji sdi, koker de bi ji me
kdo s’ mezbajn ferze prehodil. Sbaloftua ino do
vfa prepadena, ne more ne jefti, ne piti. Pri- bi
Lodiio nozb je prav flabo fpala, ino Mariizhina ko
kervava glava ji v’fanjali vezbkral pred ozbi dj;
pride. Huda veft ji nozh no dan ne da po- pr(
koja. Pa hudo dna dekliza je bila sbe vfa ba
pofvetna ino fpazliena; od nje je bila lepa ne
ferzhnoft sginila odkritoferzlino obdati, de je N
soper nedolshno Mariizo krivo prizhovala. sli
Sadnizh fklene fodnik tako le fodbofp
Mariiza je sa voljo ozbitne, filno velike tat¬
vine, ino terdovratniga tajenja fmerti kriva; M
pa sa voljo nje mladofti, ino poprefimiga sa- 111
dershanja fe ji ta flitrafinga pregleda, ino bo
do fmerti v’ jezili saperta ; nje ozbo pa, kateri bi
fe je ali s’ djanjem, ali s’ flabo srejo njene 11 £
tatvine ino terdovratnofti delesben ftoril, bo 1 K
sa vfelej is grafije isgnan. Nju premosbenje
bo prodano, de fe fodba ■ plazita, ino kar je | ®

49

1

dan mogozhe, ftorjena fhkoua poverile. Graf fodlbo
diere pa ga toliko polajfha, de fe ima tudi Mamka
iabel s’ ozhetam zlies mejo isgnati, ino sapove, de
ivjini bi fe to bres veliziga hrupa sgodilo , jih prezej
drugi dan she o sori zhes mejo peljati.

/lino Ko brizli Mariizo ino nje ozlieta is grada
bi ji memo vrat pele, pertezbe Jefa is hifhe. Hu-
i ino dobnimu ino oterpnjenimu dekletu fe sdi, de
Pri- bi Mariizhhia fodba ne mogla boljfbi biti ,
rimi a koker je; torej je v’ vefelji; Mariizo ob glavo
ozbi djati bi fe ji bilo vender prehudo sdelo 5
- po- prozli jo isgnati to je lili slielela, vedno fe je
vfa bala, de bi jo Mariiza s’ zhafam is flusbbe
lepa ne fpodrinila. Tiga fe ni sdaj vezh bala.

le je Njeno poprefhno fovraslitvo , njena fhkodo-
slieljnoft, ino njeno hudobno ferze , sazhne
iboiv fpet v’ nji gofpodovati.
tat- Grafinja Malika rezhe enkrat Jefi, ko
•iva; Mariizhen jerbafzhik na klopi vidi: „ ( Spravi
, sa - mi is pred ozlu' ta. jerbafzhik! — Vfelej me
o |jo slialoft obide, kadar ga vidim.“ Jefa ga je
ateri bila f-hranila, sdaj ga s’ fabo prinefe, ter ga
jene lia  grajfkih vratah s’ timi befedami Mariizi
?  bo poda: „Tu imafh fpet tvoje vesilo ; moja

eiije shlahtna gofpoda nozhejo nizh is tvojih roli;.
, r  jg | Svenila je sdaj tvoja vifokoft s’ zvetlizami,

50

ktere fx dobro drago prodajala; me prav ve-
feli, tl tako le tvoj šali jerbafzhik nasaj dati. p]
jSashene jerbafzhik Mariizi pred noge, fe ji
po vfih uftah nafmeja, fe vefela sopet v’ grad ^
verne ino vrata na vfo mozh sa fabo sapre. ^
Mariiza pobere molzhe s’ folsnimi ozhmi p,
jerbafzhik. S’ kakfhino shaloftjo domazhijo
sapuftita, fi lahko miflimo.—• Vezh ko fto krat r(

fe po nji osreta, dokler jima f pred ozki ne j„

sgine; goft grizh jima f’ zhafama tudi grad> ] (

ino vifoki zerkveni svonik pokrije. f c

Brizh je Marfizo ino njeniga ozheta glo-
boko v’ gojsdi per grafijfhki meji sapuftil. 4 Stari 0;
Jakob, truden, shaloften ino reven fe v’ fenzo n;
fiariga Iirafia na s’ maham prerafheni kamen ki

vfede. lj

„Pojdi fem ljuba Mariizarezhe  fvoji n;

hzheri, ino jo objame, fklene fkupej njene k

roke, ino jih s’ fvojimi vred proti nebu povs- v

digne , rekozh : „ Sakvaliva nar prej Boga g

vfigamogozhniga ino dobroiljiviga, de je naji p

is tamne jezlie refhil, de fe sopet profta pod g

milim nebam prijetuiga sraka vefeliva; sahva- t;

liva ga, de je nama shivlenje refhil, in pofebno
tudi sa to, de je tebe, vfe moje vefelje na (
semlji, meni sopet podaril. 44  c


51

Ozke fe oherne  proti nebu, M fe lepo
plavo' nadiiebje fkosi seleno dobovo perje
fveti , ino sazhne ponishno na glaf moliti:
„Ljubi nebefliki Ozhe! ki fi edina tolashba
fvojim otrokam na semlji, mozlmo savetje vfirn
preganjanim! ^Sprejmi miloftljivo naju šaliva!o,
de fi naji is verig, is ježke ino od fmerti
refliil. Glej na meji ptuje deskele ftojiva,
ino fe ne moreva od najiniga kraja popred
lozhiti, preden tebe sa vfe prejete dobrote is
ferza ne sahvaliva! Osri fe na naji, preden
fe na ptuje podava! Osri fe na me ubogiga
ozheta, ino na mojiga folsniga otroka. Vsemi
naji v’ savetje, ino fpremljuj po vfih potili,
koderkoli bova bodila! Perpelji naji k’ dobrim
ljudem, obudi miloft v’ njih ferzah, de fe
naju vfmilijo. Daj nama kofzhik semlje najti,
kjer bova prihodnizh v’ miri ino v’pokoji ski-
vela, ino po tvoji volji vefela umerla. Ja
gotovo fi nama, defiravno ne veva kje , na
proftorni semlji prebivaljfhe pripravil ! —
S’ gorezhim saupanjem v’ tebe, o Bog! fe midva
tjekej podava.

Potim, ko fta bila oba tako odmolila
(sakaj Mariiza je v’ duhu vfako befedo sa
ozketam isrekla) fta bila prezhudno pokrep-

4 #

52

zhana, ino v’ fvojih ferzah obzhutita velelo g
ferzhuoft. n

VIII.

Prijatel  t>’ potrebi »

S daj pride Anton, tiari grafov lovez ,
sraven kateriga je nekdaj Jakob flushil, ino
grafa po fveti fpremloval is tamniga gojsda,
v’kateriga je bil fhel fhe pred dnem nad jelena.

„Bog vaf fprimi, Jakob!“ pregovori lovez,
„kaj fte vi ? t Se mi je posdevalo, de flifhim
vafb glaf, pa fi vender nitim verjel. Oh, ti
moj Bog ! tako fo vaf vender po fveti pognali!
Je pazh grosno tesliko na fvoje ftare dni
ljubo domazhijo sapuftiti.“

„Koder folnze tezhe, kruh povfod fe
pezhemu  Jakob odgovori, „povfodje semlja
boshja laftnjina, ino povfod fkerbi boslija
ljubesen sa naf. Nafhe prebivalifhe je pa
v’ nebelih 1“

„Bogu fe vfmili 1“  sazhne lovez milo
govoriti. „Koker vidim, fo vaji po fveti po¬

ri


Ul

IM

n

h

b

t<

j

u

ti

L

s

n

t

j

53

gnali, zelo bres vfiga; — flie potrebne obleke
nimata sa ta shaloftni pot!“

„Ta, ki zvetlize na polji oblazki,“ Jakob
rezhe, „bo tudi sa najino obleko fkerbel."

„Ino denarjov ,“ poprafba lovez dalej,
„bota tesbko kaj per febi imela

„Zhifto veft imava odgovori Jakob ,
„s’ to fva bogateji, koker de bi ta le kamen,
na katerim fedim, slato ratal ino najin bil.“
„Rezite rajfki, ljubi moj prijatel, de ni¬
mata vinarja per febi!“

„Ta le prasni jerbafzliikrezke Jakob,
,je vfe najino premoskenje.“ „Kaj miflite,
kaj bi bil vreden ?“

„Moj Bogpravi  lovez shaloften ! „Ko
bi bil k ’vezhimu kakfhin goldinar, ali kak
tolar vreden. Pa koga bo to!“

„Po tim takim fva vender le bogatapravi
Jakob pofmekljaje Te, „zke mi Bog le sdrave
ude obrani. V’ enim leti fpletem nar manj
fto takih jerbafzhikov, ino s' fto tolarji bova
lohka shivela. Moj ozhe fo tudi jerbafe pletli
snali, fo me perfilili, de tim fe sraven vert-
narfkiga, tudi jerbafe plefd uzkil, de bi imel
tudi po simi kakfkin saflushik. 4 She v’grobi
jim hvalo vem sa to. S’ tim fo me bolj ofre-

54

zkili; koker, de ki mi kili tri taushent goldi-
narjov sapuftili, kteri ki mi vfako leto fto i
tolarjov zhifte okrefti prinefll. Zliifta Teli, e

sdrav shivot , iuo pofhteiio rokodeljftvo fo r

nar k olj iki ino nar gotovfhi kogaftvo na fveti. 44  n
„No , hvala Bogu, 44  pravi lovez , „de r

morete tako govoriti! Jes vam prav dam. 1

Tudi miflim, de vam ko Tke tudi kaj perpo- 1

moglo ver t n ar fko delo, — Kam fe pa miflite
gdaj podali? 44  ,

„Delezh naprej “ odgovori Jakok, „kjer 1

naju nobeden ne posna, kamor naji boshja I

previdnoft popelje^. 44  1

„ Jakob ! 44  rezke lovez, „vsenute vfaj to t

le mozkuo, dekelo gerjazko s’ Tabo! Jes I

fim jo, ker fe mi she teskko sdi na uni le J

fterman hrib priditi, k’ frezhi s’ Tabo vsel. i

( Sej je Tke nimate popotne palize! Ino tu- 1

kej, — govori dalej, ter potegne ufnjato 1

mofknizo is shepa, imata nekaj denarjev. Tam 1

zhes v’ uni vafi, kjer fim zhes nozh kil,
fim jih ravno fnozhi sa dreva dobil. 44  <

„Gerjazho, 44  odgovori Jakok, „rad vsamem, <

iuo jo kom v’ fpomin dobriga moška ohranil.
Deuarjov pa ne morem vseti. Sa dreva fte
jih dobili; torej fo grafovi. 44

55

di- „Ljubi  prijatelmu  Iovez odgovori, „sa

fto (o nekar ne fkerbite! — Ti denarji fo grafu
ift, fcilie sdavnej plazhaui. Jes fim jili bil enimu

fo reveshu she pred vezli letini pofodil, kir ni

mogel kuplenih drev plazhati, ino nifim vezh
,de na-nje miflil. Tzberej mi jili je, kir fi je
im. fpet opomogel], s’veliko sabvalo vernik Prav
) 0 - Bog vam jib je namenil!“

'ite „Tako jih bom pa vselodgovori  Jakob.

„Bog jih vam obiljno drugej poverni! Poglej,
jer ljuba moja “ — pravi fvoji hzheri, „kako

lija naji Bog prezej v’ sazhetku najiniga pota

ljubi ino sa naji fkerbi. Preden mejo sapuftiva,
to nama pofhle mojiga fiariga prijatla, kteri mi

res popotno -palizo peruefe, ino naji s’ denarji sa

le popoti previdi. Pazil ref:  Dober prijatel

el. gotov denar.  Preden fhe s’ tiga kamena

u- vftanem , je najino molituv vflifhak Bodi

ito tedaj vefela, ino uizh fe ne boj: Bog naji ne
tm bo sapuftil!“

:1, Na to vsame vfmileui lovez s’ folsnimi

ozhmi od nju flovo, rekozh: „S’ Bogam ho¬
ji,  dite,  ljubi Jakob! — Bog te obvari, ljuba

sil. Mariiza!“ — ino poda obema roko, popred

[te Jakobi, potlej pa Mariizi. „Smerej fim vaji sa

pravizhne ino pofhtene ljudi dershal, ino vaji

56

flie sdaj dershim. Tudi per vama fe bo fka« de
salo, de fta nedolslina. — Pofliteno nar dalje tu
terpf. Ja , ja, kteri pofliteuo shm, ino v’ Boga Iji
saupa, tiga on nikoli ne sapufti. Vsemita ta to
prigovor s’ fabo sa popotnizo, — ino Bog de
naj vaji fpremlja.“ ' in

Lovez fe shaloften oberne ino gre proti fit
Dobniku. Jakob tudi vftane, Mariizo sa roko
prime, ter grefta zhes gojsd — v’daljne kraje. m

ne

IX. pi

it

Jakob ino Mariiza na poti.  n

P

Mariiza ino nje ozbe grefta smerej dalje g
ino dalje, ino fta she zbes dvajfet milj hoda I
ftorila; vender nifta fhe kraja neflila, kjer 1
bi pribo dnizh prebivati mogla. Tudi denar 1
jima poide. ( Slabo fe jima godi, tako de fta J
mogla, ako ravno prav teshko, vender le ubo- 1
gajme profiti. Od marfikaterih dur fe skaloftno 1

verneta, kjer fta namefti daru ojftre befede i

flifhati mogla; femterkje fta vender kaki kof-
zliik fuhiga kruha dobila, pa vezhidelj s’ go-

57

ka- dernjanjam. Vzhafi dobita tudi kaj gorkiga,
alje tu ino tam pri dobrih bilkah, ino vfmilenih
oga ljudeh tudi kaki salushej mefa, ali pezhenke •>

\  ta tode malo kdaj. Doitikrat fe je primerilo,
Bog de fe niha zel dan s’ kuhano jedjo otefhala,
ino per Tfirn tim fta mogla fhe vefela biti, de
roti fta fmela V kakifhini fentzi prenozluti,
oko Primerilo fe je, de fta enkrat zel dan
ie. med grizlii ino gorami, kjer ni bilo ne ljudi,
ne Iiifh, hodila. Jakob opefha, bled ino ref
prepaden pade na enim grizlii v’ fmrezhji na
fvoj obras, ino kar befedize ne more prego¬
voriti. Mariiza fe filno preftrafbi. Saftonj
ifhe biftre vode, de bi ga s’ njo pomozhtla,
ni je mogla kar kaplize dobiti. Klizhe na
pomozh — pa kdo jo bo v’ tira famotnitk
ilje gojsdi saflifhal — kjer le rasleg odgovarja,

»da Na to hiti, kol iker more, na verh grizha, de

jer bi dalje krog febe vidila. Kar sagleda glo-

iar boko unkraj hriba na farnim v’ gojsdu , v’ fredi

fta med srelim shitara ino selenimi fenoshetami

io- kmetifhko hifho. Kje tezhe Mariiza tako

no urno, de ji fkorej fape smanjka, ino fproft

de s’ objokanimi ozhmi, ino s’ pobitim glafara

>f- pomozhi. Kmet ino njegova shena (oba prezej

o- she poftarana, per katerih fe per ^Smrekarju-

vih pravi) fia bila dobra, ino vfmileniga fera trud
Objokana ino preftrafbena dekliza Te jima s’ vi
v’ ferze fniili. Kmetiza koj moški rezke: de 1
..Napresi, napresi ta mali vosizbek, ter per- ne 1
pelji ftariga, bolniga reveska k’ nama.“ Med mali
tim, ko mosb konja vpresa, priuefe njegova saki
sliena nekaj polieljne perprave, verzh vode: polti
ino majoliko vinfkiga jefika. Ko Mariiza vfal
flifki, de je kolovos prek Iiriba flab, ino pol golt
ure dalji, kiti s’ vodo ino s’ jelikam, po ravno « t S]
tiftim poti, koder je pred fkla, k’ fvojimu kok
ozketu nasaj. pofl

Ko Mariiza k’ njemu pertezke, mu je
bilo ske boljfki. Pod fmreko je fedel, ino fe lete
grosno oveieli, ko Mariizo P shaloltjo pogre- fia
fkeno sagleda. Med tim tudi ( Smrekar pride ino
s* vosizhkam kje, ino pelje Jakoba na Tvoj bol
dom. kuj

^Smrekar je imel lepo kifko, v’ kateri je
tudi proftorna kamra f kuhino vred bila. To vet
odlozhita ( Smrekar ino njegova shena bolnimu naj
ftarzkiku. Tudi dobro pofteljo mu ( Smrekarza
napravi. Mariiza leski rada na klopi, de jo fi e
le bliskej bolniga ozheta. Njegova bolesen
ni bila nizk drusiga, ko oflabenje od flabe ve
brane, od flabiga lesbifba po uozbi, ino od S°

59

'era truda na pot :  t Smrekarjova sliena mu rada

jima s’ vfim poTtreshe, kar je koli per liifhi imela,
zlie :  de bi bolni mosh le pred osdravel. Nji Te
per- ne Trnili ne moka,- ne jajza, ne mleko, ne
Sle« maflo, — tudi kokuflii Teji ni flikoda sdelo
goya saklati, de je revnimu ino opeTlianimu ftarzhiku
ode j poTtregla. Tudi njen mosb gre posneje Tkorej
riiza vfaki dan y’ golobnjak, po eniga mladiga
► pol golobizlia, ter ga da fvoji slični , rekozh:
avno „ t Spezi mu ga, Tpezi! — Ker Te tebi tvojih
jim« kokufh ne Tanili, tako mu moram tudi jes kaj
poftrezhi. 44

a je 4 Snirekar ino njegova sliena fta Tlila vTako

0 Te leto v’ blishno ToTeTko na shegnanje, Sdaj
v Y e-  ha Te pa pogovorila, de bota doma oftala,
ride ino sa denarje, ktere bi snala tamkej sapraviti,
fvoj' bolnimu Jakobu prav dobriga ftariga vina

kupila, sa katero Te jima Mariiza prav lepo

1 je  salivali. „0, ljubi Bog! 44  je djala, „Taj Te
To veuder The povTod dobri ino vTmileni ljudje
imu najdejo. 44

rza Mariiza je neprenehama per ozhetovi po¬
je Ttelji Tedela, to de ni krishem rok dershala.
sen Dobro je snala nogovize pleTti ino Thivati,
ib e  vedno je sa Tvojo goTpodinjo Thivala ino no-
od govize plela. Pridna je bila, tiha ino pohlevna,

60

ravno tako pa tudi dobriga sadershanja, sa Jjubi
to jo je gofpodinja pa tudi veliko obrajtala, sann
Jakob fe per dobri poftreshbi ino dobrinni pam
shiveshu kmalo tako posdravi, de vftane ino
sazhne kmalo okoli hoditi. Tudi dela fe fi s’
fzkafama loti, iuo perzhenja fpet jerbafzhike mori
plefti. Mar/iza mu je pa verbove ino lefkove je i
fhibize snafhala. Njegovo pervo delo je bilo, runu
de je gofpodinji is hvaleshnofti prav lepo po 1
zajno fpletel, katera ji je filno dopadla. Sala
ino mozhna je bila; v’ pokrov vplete perve p r03
zherke njeniga imena, ino letno fhtetvo is
rudezhih fhibiz, na ftrani je pa s’ rumeno, rem
rujavo ino seleno opifanimi mladikami kmetefh- n j z j
ko hifho f’ flamo pokrito, ino sraven nje dvej ^ j
fmreki naredil. To delo je vfe hvalilo, iuo
gofpodinji je tako dopadlo, de ni mogla do¬
povedati , pofebno pa, ko fo fmreke na hifhni Mai
primik fponmile ; sakaj tukej fe je per ( Smre- Iuo
karju reklo. lioz

Potim, ko je Jakob popoluama osdravil, fim
je hifhnimu gofpodarju ino gofpodinji rekel; I tudi
„Dofti dolgo fva vam napoto delala, zhaf je, she
de fpet naprej greva/ 4  ime

Ko gofpodar to flifhi, prime Jakoba sa del
roko, ino pravi: „Kaj vam v’ glavo pade, P ra


61

i, sa ljubi Jakod! Jes miflim, de fe vam nifmo
jtala, s&merili. Sakaj kozhite she od naf iti ? Imejte
iriinu pamet, iuo oftanite per naf ! 44
; ino 4 Smrekarzi fe na to tako inako ftori, de
%  fe fi s’ predpafam folse brifhe, ter pravi: , .Ref
.bike morate fbe per naf offiati! Poglejte leto fe
kove je she nagnilo, perje na drevji fe je jelo
bilo, rumeniti, ino sima je she pred durmi. Hozhite
lepo po lili sopet na novo sboleti ? 44
Sala Jakob jima rezke, de mifli ravno sa to
erve  prozh iti, de bi jima vezli ne nadlegoval.

Aj, aj, kaj bote to govorili, tiga nemo-
5110  ’ rem flifhati. V’ ti mali kamri nam nifte kar
nizh na poti, ino kar sa sliivesh potrebujete,

to fx farni saflushite.
ino

do- „Pazh ref , 44  rezke c Smrekarza, „to farna
fhni Mariiza s’ fkivanjam ino pletenjam safklushi.
ire- Iuo zhe pa vi Jakob jerbafe ino zajne plefti
hozkete, tako vama ne bo fde. Uni dan, ko
vil, fnn bila per nafki mlinarzi botra, fini bila
;el :  tudi vafho lepo zajno s’ fabo vsela. Vezli

je, shen je bilo tam, ino vfe bi rade take zajne
imele. Ako hozkete delati, vam bom toliko
sa dela naklonila, de imate zelo simo dofti o-
le, praviti . 44

«2

'

Jakob ino Mariiza oftanela fhe per Smre¬
karjevih, ino gofpodar ino njegova shena fta
bila tiga tudi ref prav vefela.

X.

Jakobovi ino Mariizhini vejeli dnevi na
'Smrezhniki.

Jakob ino Mariiza fi napravita ftanovanje
per 4 Smrekarjovih po fvoji volji, ino sazhneta
farna sa fe - gofpodariti. Kamra je bila s’ po¬
trebnim hifhnim orodjem, ino kuhinja s’ kuhinfko
perpravo prefkerblena. Mariiza je bila prav
sadovoljna, de je sopet per ognjifhi, ino sa
fvojiga ljubiga ozlieta kuha. Sopet slavita
v’ miru ino v’ vefelji; Jakob jerbafe plete ,
Mariiza pa nogovizs , ali pa fhiva, ino fe
kratkozhafno od lepili rezili pogovarjata. Mar-!
fikateri vezher ftopita tudi v’ fprediio hifho
k’ 4 Smrekarjovim, kjer je vezhi delj Jakob
tako lepe ino uka polne sgodbe ino povefd
perpovedovai, de ga je vfa Smrekarjeva

drusl
jim <

kate:
ino
ob de
viti i
po v
perp
ga i
ob de
s’ se
ni pi
ni ei
nfz j
novij
lueft;
de
Lepi
prav
tudi
rini
obili
,Sta

Sop

liže

>rare> drushlna s’ velikim vefeljara poflufliala. Tako
(a  f ta  jim dolga sima kmala pretezhe.

Sraven liifhe je bil eu velik kof veri a,
kateri pa ni bil kaj dobro obdelan. ^Smrekar
ino njegova sbena ga nifta utegnila boljfhi
obdelovati, ker fta s r  poljem vedno dofti opra¬
viti imela. Torej fe ga Jakob podftopi prav
po vertnarfko obdelati. Sbe jefen je bil vfe
perpravil, ino fpomladi je komej fneg odkopnil,
ga dan na dan s’ Mariizo prav s’ pridam
obdeluje. Yef vert rasdelita v’ gredize, ga
s’ selenjavo obfadita ino fozbivjam. Mariiza
tanje ni pred fvojimu ozhetu miru dala, dokler ji
meta ni enih germizlikov od belili ino rudezhih vert-
’po- niz, lilijovih ino potonkinih koreniniz, nagel-
nfko noviga femena ino fhe vezh drusih zvetliz, is
prav niefta pernefd..— Sraftle fo ji tako lepe zvetlize,
o ga de v’ tim kraji fhe nobeden ni tazih vidik
[vita Lepo fo selenele ino zvetle, ino kmalo je bilo
ete, prav prijasno po želim verti. Jakob obdeluje
) fe tudi blishni s’ fadjam obfajeni vert, na kate-
far- rim ga grosno dofti perdela. Bog mu je dal
ifho obilno frezho v’ vfim, kar je li pozhel! —

, kol) ^tari vertnar je bil sopet v’ fvojirn vefelji.
vefti Sopet semljo kopa ino obdeluje, sopet zvet-
jova L'ze ino seljfha fadi.

Mariiza je- she perve pomladanfke dni ol) ino
ploti, s’ katerim je vert ograjen , violiz ifkala. nje
de bi jih po navadi fvojinra ozhetu pernefla, jSi:
Kar najde enkrat nektere prav lepe ino dobro kje
difhezhe, en fhopek jih nabere, ino s’ njim pei
k’ ozhetu vfa vefela pritezhe. Ozhe fe ji gre
nafmeja ino rezhe: „Pazh ref, kdor ifhe ,
najdeš  „Ali poflufliaj ,“ pravi on dalje, „ne- fm<
kaj pofebniga je vender li to, de prijetne odi
violize v’ fainotnih krajih ino nar raji med niz
ternjam raftejo, ino meni fe to sa naji nauka poj
polno sdi. Kdo na fveti bi bil miflil, de po
bova v’ globoki dolini v’ ti revni kmetifhki jaz
hifhi toliko vefelja doshivela? — Ref je, de po,
ni naflie shivlenje nikoli tako britko, de bi inc
tudi kaj vefelja v’ febi ne imelo. Bodi, ljuba vf(
Mariiza, le vedno poboslma ino dobra, tako ve
bofh tudi v’ nar vezhih teshavah vender mir im
ino notrajno vefelje v’ fvojim ferzi obzhuiila.“ lje
Enkrat pride ena meftua shena k’ t Smre- pa
karzi predivo kupovat, ino perpelje s’ fabo s’
fvojiga nar mlajfhiga fina, Ta je med tim, .
ko predivo ogledujete ino kup narejete, fkosi M
odperte duri na vert fmuknil, ino s’ obema Yi
rokama na genu po nar lepfhih vertnizah pla- v’

ne, ino fi mozhno rozliize obode ino rasprafka, d)

65

tii ob ino na to sazkno na vfe gerlo vpiti. Na
sala, njegovo vpitje pertezhete njegova mati ino
efla, ( $mrekarza na vert; tudi Jakob iuo Mariiza
Sobro kje prideta. Fantizh ftoji s’ kervavimi rokami
njim per zvetezbih vertnizab, joka, fe jesi ino
fe ji groši nad iiudimi, sapeljivimi zvetlizami. —
'fhe,  S daj pregovori Jakob: „Takim otrokam
„ne- fino tudi mi vezlikrat enaki, de lino.fi lih she
jetue odrarheni. Vfako vefelje ima,koker ta vert-
med niza, Tvoje ternje okrog Tebe. Pa tiga ne
auka pomiflimo, ampak s’ obema rokama planemo
, de po njemu. Ta Te s’ plefam ali igro, uni s’pi--

ifliki jazho ali pa fhe s’ kaj liujfhim v’ shaloft

, de pogresne. Potlej Te ne ve kam djati, joka
le bi ino sdihuje, ino fe nad vefeljem groši; tode

ljuba vfe preposno. Ne puftimo fe tedej od lepe

takti vertuize omotiti, de naf ne sbode! Zhlovek
• mit ima pamet, de fe ne pufti od fvojiga poshe-
la.“ ljenjav’greh sapeljati, katero fladzhizo obeta’
mre- pa ferza s’ ftrupam napaja, ampak de dela
fabo s’ prevdarkam ino premifelkam.“
tim 1 Eno nedeljo po enih deshevnih dneh gre

[kosi Mariiza s’ fvojim ozhetam sgodej na vert, ter
jenia vidi pervo lilijo s’ vezh drughlii zvetlizami
pla- v’ nar lepfhim zvetji. Poklizhe domazho
fka, drushino, katera je she sdavnej lilijo zvefti

66

shelela. Vfi fe nad njeno lepoto sazhudijo,
ino fe je nifo mogli sadofii nagledati. lj £

„Kako je vender fvitla ino bela, 44  pravi
4 Smrekarza. ■

„Pazh ref, 44  rezke Jakob, „o, de bi pazi Vn
ferza vfih ljudi tako zliifte * ino bres madeslia »a
bile! S’kaj s’ enim vefeljem bi naf Bog, pr
ino njegovi angeli gledali; sakaj le zhifto e( l
ferze je Bogu dopadljivo. 44  f e

„lno pa kako ravna na kvifhko kipi, 44  fe ob
jSmrekar oglati. — „Koker perft, ki proti dc
nebefam kashe , 44  Jakob perftavi. Jes jo imam Va
prav rad na verti. Prav bi bilo, ko bi jo &
vfaki kmet na fvojim verti imel.

Sakaj mi kmetifkki ljudje vedno semljo bo
prekopujemo, ino s’ tim posabimo vfe pre- ^
lahko na nebefa. Bela, pokonzhna lilija 1»
naf pa snala fpomniti, de naj per fvojimu truda ®b
ino deli vezhkrat proti nebu pogledamo, ino di
tamkej gori kaj boljfliiga ifhemo, koker je to, ta
kar nam semlja dati samore.

„Yfe kar rafte, 44  govori Jakob daleji ^
„tudi nar tanjkej travnat verfhizhek fe kvifhko P 4
vsdiguje, ino kar je prefhibko farno fe vsdi-
gniti, poftavim: fishol, grah, hrnel, to fe po P (
kerpkejfhim ovija ino povsdiguje. Pazh flabo,! Xl

r ' ■■

67

jj 0  ko bi fam zhlovek s’ Tvojimi miflami ino she-
Ijami, s’ Tvojim upanjem Vedno le po semlji
ravi lasil!“

Eniga dne je Jakob mlade seliza na
iazl Vnovizh okopano gredizo fadil; Mariiza je pa
■šilil na drugi ravno sraventifte plela. „To dvoje o-
log, pravilo, ljuba Marii za!“ pravi ozhe, „bi imelo biti
[iifid edino opravilo zeliga nafhiga shivlenja. Naflie
ferze je vertu enako, kateriga nam je Bog
i  fe obdeljovati srozhil. Vedno moramo va-nj

,ro(i dobro Teme fejali, ino hudo she v’kalu isru-

uara  vati,. de Te hudobija v’ njemu ne ukorenini.

,i jo Kdor to dvoje prav obdeljuje, ino sraven

Boga, od kateriga folnze, rola ino defh,raft
m ]jo ino tek pride, potrebne pomozhi proti , fi nar
pre- lepfhi vert, i\  raj v’ Tvojim ferzi napravlja. 44
a  j; Jakob ino Mariiza fta na jSmrežhniku
. u( ] c  she tretjo fpomlad ino poletje doshivela. Vari¬
lno du ino deli, v’ uka polnih pogovorih jima je

f 0(  ta zhaT v’ nedolshnim vefelji pretekel, ino

vfe poprefhue britkofti ino shalofti fta she
[ e j i  fkorej popolnama posabila. Ko Te fpet jefen
perblisha, ko folnze fvojo mozh sgublja, je-
5( li_ fenfke zvetlize po verti zvefti sazhenjajo , ino
po perje fe po drevji she rumenij sazhne Jakob
j }0)  Vidama pefhati, ino dan na dan mu bolj flabo

68

prihaja. .Svojo flaboft je Mariizi perkrival,
de bi je v’ slialoft ne fpravil; pa njegovi po- sa
govori od zvetl/z fo bili tako nekako shaloftni, tal
de fo Mariizo doftikrat v’ fkerb perpravili. Ijo
Enkrat ogleduje Mariiza vertnfzo, ktera. pa
je she posnojefen zvetla. Vtergati jo liozhe, v’
pa komej fe je dotakne, padejo rudezhe is
perefiza nji na roko, ino fe po tleli rasfujejo. fto
„PogIej ! ravno tak je zhlovek,“ ji ozlie prati, liži
„V’ mladofti je nar lepfhi vertnizi enak, ki na
fe raszveta$ pa le kratek zhaf zvete, ino ser
naglo, ko vertniza svene ino fe ofuje. Ne biti
sanafhaj fe tedej, ljuba moja, — na prašno goi
irio na nezhimerno lepoto tvojiga skivota, ka¬
tera preide, ifhi fi rajflii zhednoft ino dufhno dv<
lepoto, katera ne svene vekom a. u  prt

En vezher je Jakob jabelka oberal, ino fer
Mariizi dajal, de jih lepo v*jerbaf poMada.
„Kako mersel veter po fternifhi vlezhe,“ ji
pravi, „ino s’ rumenim perjem ino mojimi fi-
vimi lafmi igra. — Ljuba Mariiza! meni fe
dosdeva, de je ta moja sadnja jefen. Tudi
tvoja bo prifhla. Glej , de bofk takrat, koker
to le drevo veliko dobriga ino shlahtniga fadu
obrodila, de bo imel tudi Gofpod Bog vefelje
nad tabo.“

liri

bil

f

6‘J

val,

po-

fini,

i.

:terai

zlie, 1

?zhe

jejo.

ravi.

> ki

ino

Ne

isno

ta¬

lino

ino

ida.

“ j‘
fi-
[e
'udi
ker
adu

elje

Ko je Maraža fhe nekaj osimnih Teme«
sa priliodno /pomlad fejala, ji ozke pravi: „Lih
tako, ljuba moja, bodo tudinaf enkrat v’ sem-
Ijo poloshili, ino s’ perftjo pokrili. Tiga fe
pa ne boj! Koker serno zhes majhin zliaf
v’ semlji f-haja, kal poshene ino lepa zvetliza
is njega srafte, ino v’lepoti verh fvojiga groba
ftoji; ravno tako bomo enkrat tudi mi pove-
Iizhani is groba vftali. Opomni fe vezlikrat
na to, ljuba Mariiza! kader bom jes v’ zlierni
semlji pozhival. Zvetlize, ki jih bofli more¬
biti na moj grob fadila, naj ti bodo podoba
gorivftajenja ino neumerjozhnofti!“

Mariiza fe v’ ozheta osre, ino sagleda
dve debele folse v’ njegovih ozheh. 4 Silno fe
preftrafhi, ino britke teshave fe v’ njenim
ferzi sbude.

XI.

Jakobova bolesen.

Ko fe mersla ino huda sima sazhne, ino
hribe ino doline s’ velikim fnegam pokrije, je
bil dobri Jakob mozlino sbolil. Mariiza ga

70

profi, de naj pervoli po sdravnika v’ blishni
terg poflati, ino blagi ( Smrekar na fneh ponj
sderzhi, Sdravnik pride ino mu sdravil sa-
piflie, prozli grede ga Mariiza fpremi, ino
poprafha, ali fme upati, de bodo nje ozhe
kmalo sdravi. Sdravnik ji pravi: „sdaj njih
bolesen flie ni nevarna; ako Te pa v’ jetiko
preoberne, potlej pa ni, ker fo she ftari,
v’ sdravje nizh vezli mifliti. Mariiza fe grosno
uftraflii, joka ino sdihuje. Tode fi je vender
popred folse obrifala, preden gre k’ fvojimu
ozbetu nasaj , ker fe je bala, de bi tudi oni
gkalovati ne sazheli.

Mariiza je fvojimu Ijubimu ozhetu s’ nar
vezhi fkerbjo ftregla. Kar mu le na ozlieh
vidi, de bi mu vfhezb bilo, mu s’ vefeljem
ftori. Žele nozlii prezhuje pri njemu. Ko jo
domazha drusliina v’ fkerbi, de bi s’ ozhetam
vred ne sbolela, vzhafi tudi pregovori, de fe
na klop vlesbe, vender ne more fkorej nikoli
ozhefa ftifniti, Ako je nje ozlie li sakafhljal>
fe sbe vftrafhi; ako fe le gane, vfelej tapa
po perftib k’ njemu, ino pogleda, kaj neki
pozlme. S’ veliko fkerbjo mu le take jedi
kuha, katere mu nifo flikodljive, ino katere
ou jefti fme. Vezhkrat mu sglavje ino blasino

P°

ha

ne

po

»j«

da

sd

sn

po

lil

b<

P €

d;

s’

v;

J«

fn

3V!

k

P

55

t

l

71

lini

°nj

sa-

ino

die

ijih

iko

d,

sno

ier

mu

oni

uai*

leli

eni

j°

m

fe

oli

d,

pa

ki

idi

re

no

popravlja, mu kaj lepiga bere, iuo neprene-
liama sa-nj moli. Vfelej, ko je nje ozhe
nekoliko podliinil ali safpal, je s’ proti nebu
povsdignenimi rokami ino rolsnimi ozhmi per
njegovi poftelji ftala, ino sdihovala: „0 Bog!
daj jim le fhe enkrat, — vfaj fhc ene leta
sdravje!“ Mariiza fe sadniga vinarja rada
snebi, de bi le fvojimu ozhetu poftrezlii, iuo
pomagati samogla.

Opefhani ftarzhik, de fi mu je lih neko¬
liko odleglo, vender le previdi, de ga bo ta
bolesen pod semljo fpravila, ino je tudi umreti
perpravljen. Yef miren ino pokojen govori
dan na dan od fvoje frnerti. 31ariiza mu pa
s’ jokam pravi: „0, perferzkni ozhe! lepo
vaf profim, ne govorite mi vedno od frnerti.
Jes ne fmem na njo mifliti. Kaj bom uboga
firota farna potlej pozhela? Oh, vafha uboga
Mariiza bi potlej ne imela shive dufhe na
fveti!“

„Nekar ne jokaj, ljuba moja!“ — ji ozhe
pravi, ter ji prijasno is poftelje roko poda.
„ 4 Saj iniafh dobriga Ozheta v’ nebefih. Ta
ti oftane; ako ti ravno jes umeijem.“

„Kako fe bofh na fveti presbivcla, me
pazh nizh ne fkerbi. Poglej, ptize najdejo

73

fvoj shivesh 5 sakaj bi ga le ii ne! Bog vrabza
na ilrehi presliivi, bo li tebe sapuftil ? Zhlovek vai
malo potrebuje, ino The tiga le sa kratek tet
zhaf. — Ali, The ena druga rezh me pazil bej
bolj fkerbi! — Poglej, ljuba Mariiza! moja naJ
edina fkerb je ta , de bi vedno tako pobosbna, zb
blaga ino nedolshna oftala, koker fi, hvala do
Bogu! fhe sdaj. 44  ga

„Oh, preljuba moja Mariiza! ti pazil The fpi
ne vefh, kako je fvet hudoben ino poreden, bo
ino kako sapeljivi fo nekateri ljudje. Bog fv;
hotel, de bi takih ljudi na fveti ne bilo, ka- flf
ieri bi fe fmejali, tebe uboga firota ob nedol- pc
šhuoft, ob dobro ime, ob mirno veli ino ob
frezho tvojiga zeliga slavljenja perpraviti! — fe
Te bodo otrozhjo iuo bebafto imenovali, zhe sb
bofh od boshjiga ftrahu, od fvoje vefti, od sl
boshjih sapoved ino vezhnofti govorila. O, ni
beshi od lazili ljudi! Zhe fe ti perljisujejo, pi
te lepo imenujejo , krog tebe ravno tako mer- n;
gole, ko metulji okoli zvetliz; nekar jih ne gl

poflufhaj, ogibaj fe jih fkerbno. Ne vsemi 71
nigdar kakofhiu dar od njih, ino ne verjemi w
njih sapeljivim obljubam. V’ angeljfko podobo A
fe dofdkrat fatan fkrije, ino ftrupena kazha J
fpi rada pod difhezhimi zvetlizami. 44 r ' 1


73

tl)za „Poglej , Bog ti je v ?  brambo dal sveltiga

»vek varba — to je frainoshljivoft. Ko bi kdo
atek tebi hotel kaj hudiga rasodeti, bodi le farna
»azk befediza, katera je nedolslmofti iuo zhiftofti
noja nafproti, jo bofh prezej na rudezhih lizali
iiia, zhutila. { 8ramoshIjivoft je ljubi angeljiz ne¬
hala dolshnofti, kateri jo grefliiti fvari. Ne sanizliuj
ga, de te ne sapufti. Dokler te frainoshljivoft
fhe fpremljuje, ino ti njeni glaf poflufhafh, te ne
en, bo vftani nobeden sapeljati. Ako pa njeno
Bog fvarjenje ne poflufhafh, ino fe nar manjfhimu
ka- flabimu nagnjenju vdafh, fi §he v’ nevarnofti >
lol- pogubljena biti vekoma. 44
ob „Oh, ljuba moja Mariiza ! v’tvojim laftnim

— ferzi fe bo tvoj nar nevarnifhi fovrashnik
die j sbudil! Zhaf bofh doshivela, ker te bo po-
od slieljnoft v’ hudo 'gnala , ino pregovarjala, de
O, ni pregrefhna, de je, zelo nedolshna ino per-

jo, pufhena. Sdaj le fe daj pofvariti, vtifni fi

yr-  nauke, ko lijih ozhe daje, preden umerje*

ne globoko v’ fvoje ferze, Ne delaj, ne govori,

mi ne mifli nizh laziga, zhesa bi Je snala Jr a-
mi movati, ko bi bilo tvojimu ozhetu snano.
bo Moje ozhi bodo kmalo sa vfelej otemnele.
ha Jes te ne bom mogel vezh varovati ino fva-

rili. Pred ozhnii naj ti bo, dete tvoj nebefliki

7  4

Ozhe povfod vidi, ino tvoje ferze na tanjko
pregleda. Vedno fi fe varovala mene, fvojiga ve j
ozheta, na šemlji s’ flabim sadershanjem ras- p a
slialjiti; vari ino boj fe veliko vezli Boga, fvojiga k_ ai
Ijubesniviga Ozlieta v’ nebefili, s’ kakim gre- ve j
liam ras-shaljiti!“ ^ e ,

„Mariiza! fhe enkrat me dobro poglej. mc
O, ko bi imela kedaj v’ fkufbnjavo priti, kaj
liudiga ftorili, fponuii fe mojiga blediga obrasa, f t0
ino tih le mojih fols, ki po mojih vpadenili j n(
lizali tezliejo! Pojdi femkej, podaj fvojo ed
roko v’ mojo mer,slo ino fuho roko, katera
fe bo fkorej v’ prah rasdrobila. Obljubi mi, m j
de mojih befedi ne bofh posabila! Mifli fi, o i
kader fe v’ fkufhnjavah suajdefh, de te ta nf
le mersla roka, f pred bresna vlezlie.“ {j (

„Ljuba Mariiza! f’ folsnimi ozhmi ogle-
dujefh moje bledo ino vderto oblizhje. O, g
glej, kako je vfe fpremenljivo na fveti! Tudi j
jes fim bil njega dni mlad, okrogel, uren k
ino rudezh, koker fi gdaj ti. Ino ti bofh jj
tudi enkrat tako bleda ino fulia leshala, koker n
jes sdaj na fmertui poftelji leshiin; ako te p
Bog popred s’ naglo fmertjo is tiga fveta ne j,
puklizhe! — Minulo je vfe vefelje moje mla- j
dofii, koker zvetlize pretezhene fpomiadi» t

75

jko

iga

as-

iga

re-

Iej.

kaj

sa,

liiii

ojo

era

mi,

'i,

ta

Ie-

0 ,

adi

•en

>fh

ter
te
ne
ta¬
li »

katerih metlo fe vezh ne posna; ko rofa na
veji, katera fe le en zhaf lefkazhe, potim
pa sgine. Dobra dela pa imajo, ko shlaliten
kamen , ftanovitno ženo. — Zhednoft ino dobra
veft fte nar shlahtnejfliimu od vfik kamenov —
demantu enake, kateriga nobena zhlovefhka
mozh rasdjati ne samore. Po tih - tedej hre¬
peni , te li vedno perdobivaj. Kar fim dobriga
ftoril na fveti, to je sdaj vfe moje vefelje;
ino zhe fim kaj pregrefhil, to je sdaj moja
edina shaloft.“

„Oftani, ljuba Mariiza! vedno poboshna,
mifli rada na Boga, imej ga povfod pred
ozhmi ino v’ ferzi. V’ njemu fim naflielfvoje
nar fladkeji vefelje, ino v’ terpljenji nar
boljfhi tolasbbo.“

„Yerjemi mi, Mariiza! refuizo govorim.
Ko bi drugazhi bilo, gotovo bi ti povedal.
Jes fim tudi fvet fkufil, de malokdo tako,
ko fim s’ grafam po ptujim hodil. Kjer je
bilo v’ nar vezhih metlah kaj lepiga ino ime-
nitniga viditi, fim tudi jes bil. Po žele tedne
fim v’ vefelji ghivel, fim vidil plefavze ino
igravze, fun bil per godzih ino pevkah, fim
poflufhal vefele ino kratkozhafne pogovore,
tako dobro, koker moj mladi gofpod graf,

76

vfelej mi je od smifhlenih jedi, ino drage is 1
pijazhe vezli oftalo, koker fim savshiti mogel.

Pa per vfim tim fliumezliim vefelji je moje bik
ferze prašno ino neobzhutljivo oltalo. Refnizh- fha
no, refnizlmo ti povem, de ena Tama ura Po,
v’ tihim fpremifhljevauji ino molitvi v’ najinim je
fliotori v’ Dobniki, ali tukej le pod to flam- kje
nato lirelio, ja zelo na ti fmertni poftelji do- viv
pernefhena, moje ferze bolj rasvefelji, koker bi
vfe pofvetno vefelje. Iflii tedej le v’ Bogi pri
vefelje, ino ga bofh gotovo smirej po obilnofii tol
dobila. “ ml<

„Ti dobro vefh, de fim v’ shivlenji slie im«
veliko prenefil. Oh! ko fo tvoja mati umerli, bli
je bilo moje fei'ze fuhim vertnim gredizam tal
enako, ki fe od dolge ino hudeA r rozhine ras- vsi
pokajo, ino po deshji hrepene. Tako fim tol
tudi jes po tolashbi sdihoval, ino v’ Bogi fim pri
jo nafhel. O, ljuba moja Mariiza! tudi tebi me
bodo v’ tvojim shivlenji dnevi prifhli, ko bo tu«
tvoje ferze fuhi sendji enako. Pa ne obupej bo
v’ poflanih teshavah. Ifhi fi per Bogu tolash- go
be, on bo napojil s’ tolashbo tvoje ferze, v’
kakor gorak desh ras-fufheno semljo.“ v’

„Imej terdno saupanje v’ boslijo previdnofi, fe

Bog tiftim, ki ga ljubijo, vfe v’dobro oberne; lji

77

age is britkih teshav jili v’vezimo vefelje fpremi."
gel. „Ali fhe vefh, ljuba Maraža! kako fi
ioje bila takrat shaloftna, ko fim bil na poti ope-
zh- fhal, ino od riabofti na zefti omedlel ? —
ura Poglej , to bolesen fi je Bog s volil, de naji
nim je v’ mirni kraj, k’ dobrim ljudem; perpeljal,
im- kjer sbe zbes tri leta v’ miru ino vefela shi-
do- viva. Ko bi ne bil Bog meni bolesni poflal,
ker bi midva morebiti ne bila k’ ( Smrekarjovim
ogi prifhla, ali vfaj bi ne bila njih vfmiljenja
ofti tolikanj sbudila, morebiti bi nama bili fkledo
mleka ino kruha podali, ino potim naji v’ boshjim
die imeni oditi pufdli. Bres te bolesni bi Te ne
rli, bli eden s’ drugim tako dobro fesnanili, ino
am tako fprijasnili. Vfe vefelje, ko fva ga tukej
as- vshivala, vfe kar fva tukej dobriga ftorila,
fim toliko fto sadovoljnih dni, ko fva jih tukej
Gm preshivela, vfe to je boshji dar, kateri is
ibi  moje bolesni svira. — Tako fe, ljuba Mariiza!
bo tudi v’ shaloftnih pergodbah nafhiga shivlenja
lej boshja prijasnoft rasodeva! Kakor vfigamo-
li- gozhni Bog fvoje zvetlize na hribih , ino
3, v- dolih , v’ gojsdih ino ob potokih, zelo
v’ mozliirji ino v’ gresih s’ obilno roko ras¬
li, , feja, de bi fe povfod njegovo dobroto ino
s",  Ijubesen fposnati uzlnli; ravno tako fe tudi

-i

78

njegova modroft, Ijubesen ino vfmilenje v’vlili
pergodbak naH iga shivlenja tako ozhitno Tka- v ’ i
ske, de mora to vlaki zklovek lahko Tposnati, j e
ino tolashbo ino vefelje v’ Tvojim Tem ob- p 0 g
zhutiti.“ fre:

„Najino nar vezlii terplenje pa je bil« per
tifto, ko To te bili tatvine obdolshili; ko li dni
vklenjena fmerti zhakala; ko Tva Tkupej v’jezili fen
jokala ino sdihovala. Ali tifto terplenje k zlu
The tebi povernjeno, sdi Te mi, de tiga Bog vfa
she povrazhuje ! Takrat, ko To te mlada
grafiuja memo drusih dekliz pozhaftili, radi at,
v’ Tvoji drushbi imeli, te s’ lepim oblazhilam de
obdarili ino vedno krog Tebe imeti kotli, - tvc
takrat fi pazh miflila, de fi zlies vTe frezhna go'
Pa kako lahko bi te bile snale zhaft, veTelje f e
ino obilnoft v’ druge poTvetne nezhimernolii je
ino v’ posabljivoft na Boga sapeljati. Torej je v’
Bog prav s’ nama miTlil, de nama je take p 0
shalofti ino britkofti poTlal. Y’revThini, v’je- sv
zhi ino na poti Tva ga jela bolj Tposnavati,
ino Tva Tegaterdnejipoprijela. Tukej v’putlini kr
kraji, delezh od Tlepotij ino Tpazhenja Tveta ra
ti je boljThi prebivaliThe odlozhil. Tukej zve- tu
teTh, ko zvetliza v’ Tamoti, hudobni roki fu
prikrita. 44  in

•  i

r -

79

v*vlili „I)obrotIjivi Bog ti bo nekdajno terplenje

»Tka- y’ dobro obrazhal. Jes ftanovitno upam , de
snati, j e  mojo molituv vflifhal, ino de bo pred ali
i ob- posnej tvojo liedolsbnoft rasodel. Ja, Markiza J
frezha ino vefelje ti bo is preftaniga terpleuja
Mo perzvetela, ino ti bofh flie na semlji velele
H dni doshivela. Pa posendjfka frezha fbe
jezili fenza ni proti tifti frezhi, katera tev’nebefih
je bo zhaka, kjer vfe pofvctne folse na vekoma
Bog vtaknejo .* 4

nlada ,,Torej ne fkerbi prevezh, ljuba moja!

radi a t 0  f e  lit v ’ revfhiui snajdetli, ino verjemi,
kilam de Bog ljubesnivo sa-te fkerbi, ino de fo
' , -  tvoje fkerbi nepotrebne. — Kamorkoli te nje-
zlma, gova fveta previdnoft popelje, ino kokerkoli
delje fe ti bo flie flabo godilo, mifli fi vedno: To
rnotli je nar boljfhi kraj sa-me, defiravno fe mi
"ej je Y ’ njemu hudo godi. Verjemi, de je vfe to
take potrebno, te v’ zhednofti poterditi inO vezimo
v’je- svelizhati.“

vati, „Koker vertnar vfako drevefize le v’ tak
uftim kraj pofadi, kjer previdi, de bo nar bolje
fveta raftlo, ino obilnifhi fadu perneflo; tako poftavi
zve- tudi Bog fledniga zhloveka, v’ tifti kraj ino
roki fian, v’ katerim nar loshej v’ dobrim rafte
ino vezimo svelizhanje dofeshe.“

"išfe ''-t -A

80

„Joo tako, ljuba Mariiza! koker je Bog
vfe dosdanje terplenje, katero te je sadelo,
le v’ dobro obrazhal, bo tudi mojo sadno bo-
lesen ino fmert poblagoflovil.“

„Ljubi otrok, de le fmert v’mifel vsamern,
sazbnefh vnovizh folse pretakati! O, nikar
ne jokaj! Ne miflifi, deje fmert tako ftrafii-
na. Ona je tiftim, ki fo v' milofti bosliji flie
le veliko vefelje. Naj fbe enkrat s’ tabo
tako govorim, koker fini sbe vezbkrat govo¬
ril, pofebno pa koker takrat, ko fva v’Dobniki
na verti delala. Glej, faj vefh, kako je
s’ sgodno gredizo! 4 Slabo ino revno raftejo
seliza, ino drevefiza, v’ tefni ino voski gre-
dizi. Kdo bi miflil, .de bi is njih kadej lepe
zvetlize sraftle, ali de bi kade/ fladak fad
obrodile. Zhe bi vedno v’ tefni gredizi fku-
pej oftale, bi ne imele ne zvetja, ne fadja;
ker bi fe ne mogle rasproftiti. Verfnar jih
pa tudi kje ne pofadi, de bi fe na kupi sa-
dufhile; ampak, de bi enkrat na proftornioi
kraju,pod lepim plavim nebam,kjer jih fvitlo
folnze obfija ino greje, desh napaja ino rofat
lepo zvetle ino obilno fadu prinefle. 4 Saj vefh,
de fi fe vfelej vefelfla, kader fim seliza pre-
fajal; kolikokrat li me tudi farna opomnila,

de
di z;
kra
ie i
Sla

<

ena]
Tuh
seli:
poft
v’ f\
v’ n

tam!

veft

vek

dobi

kter

Dra

fva

Pog

dish

lepf

prol

tam]

iiio

lozl

81

Bog
elo,
bo-

aem,
likar
•arh-
: flie
tabo

'OVO-

bniki

9; ^
iftejo
gre-

lepe
: fad
fku-
dja;

’ j ih

sa-

iriiiffl

vitlo

rofa>

r efli,

pre-

nila,

de naj jih fkorej prefadim, ker jim je gre-
diza sbe predelna. Ino ko fo bile v’proftoren
kraj prekajene, fi rekla velela: O, kako jim
je sdaj dobro! Vidi fe kako fpefhno raftejo.
Slabim selizam ali drevefizam fmo tudi mi

i ' ■ ■

enaki; tako teina grediza je nafba semlja.
Tukej na fveti nam ni okati. Revne, Habe
seliza fmo tukej. Boljfhi, imenitniflu imamo
pokati. Sa to naf Bog v’ drugo deslielo,
v’ Ivoj veliki, lepi zhakitljivi nebefbki vert —
v’ nebela preftavi

„Nizh fe ne jokaj, ljuba moja! Glej,
tamkej mi bo doki bolji! — O, kako fe sbe
vefelim, de, pridem krnalo k’ Bogu, kjer boni
vekoma neisrezlieno vefelje vshival. Kako
dobro bo potim sa naf, ko bomo fvoje telo ,
ktero nam tolikanj terplenja odlozhi, ;  flekli.
Draga Mariiza! ali fhe vefb, koliko vefelja
fva vfako fpomlad na zvetezbim verti imela ?
Poglej, nebela fo nar lepfhi vert, — para-
dish, kjer vezlma fpomlad prebiva! — V’ te
lepfhi kraje bom kmalo prifhel. Torej te
profnn, bodi ponislma ino dobra, de fe bova
tamkej sopet vidila! Tukej fva v’ terplenji

ino britkofd fkupej
lozliiva. Tamkej

shivela, ino v’
bova v’ vefelji v’

folsah fe
vezhaim

svelizhanji jfkupejj shivela, Ino fe ne bova
nigdar vezh Iozhila. Tamkej bom tvojo ma¬
ter sopet vidik O, neisrezheno Vefelje me
obide, kader na-njo miflim. O, Mariiza,! oftani
vedno poboshna ino dobra. Ino kader fe ti
dobro godi na semlji, ne posabi, de vefelje
tiga fveta sgine ko jutrejna rofa, de le ne-
befkko vefelje vekoma terpk S’{ kakoflmim
vefeljem ti bova enkrat s’ materjo na proti
hitela, ino te v’ vezimo ,vefelje peljala. JNe
jokaj fe tedej, ljuba moja! vefeli fe velikovezli
she sdaj tiftiga frezhniga dneva!“ — —

Tako le je poboshni Jakob fvoje pofledne
dni vedno fvojo hzher, katero je sgol farno
na fveti sapuftil, tolashil ino opominjal, de bi
jo pred pofvetno hudobijo obvaroval. Vfaka
njegovih befedi je bila serno, katero je v’ dobro
semljo padlo. „Ti fi shaloftna, ljuba moja!“
pravi dalej , „ino prelivafh britke folse; pa to
fo dobrotljive folse; kar fe v’ takih folsah feje,
fe bolj okorenini, bolj rafte ino bolj rodi, ravno
koker serna, k’ fe fpomladi v’ gorkim deshji
fejejo.“

sen

fajn

hud

zbal

ozh

mo

sliaJ

ga

jo*

Mai

s’ g
bila

juti

fa,

faji

XII.

ma-
} me
altani
fe ti
sfelje
5 ne¬
bnimi
proti
J\ T e
vezi

iedne
farno
le bi
Taka
lobro
»ja 1 “
»a to
feje,
avno
eshji

ip©©aA.T^a,

Jakobova fmert.

Mariiza gre kmalo, ko je ozhetova bole«
sen nevarnifhi prihajala, v’ Jelfhane k’ gofpod
fajmofhtru , Ino jim pove, de fo njen ozhe
hudo sboleli. Gofpod fajmofliter, fkerben ino
fchafti vreden duhoven, obifkujejo pogoftama
ozheta, fe s’ njim od boshjih rezili pogovarjajo,
iuo mu tudi vfelej kaj lepiga molijo ; tudi
shaloftno Mariizo vfelej prijasnO tolashijo. Eui-
ga dne she popoldan sopet pridejo, ino najde¬
jo ftarzhika vidama flabejfhiga. Jakob rezhe
Mariizi nekoliko odftopiti , ker hi rad fam
h’ gofpod fajmofhtram nekaj govoril. Ko je
h?a fpet v’ liifho poklizana, ji ozhe pravi:
5,Ljuba Mariiza! Sdaj fun fe fpovedal, iuo
jutri sjutrej miflim sakrament f. refhniga tele-
fa, to je fvojiga Odrefhenika, is rok gofpod
fajmolhtra prejeti.“

Mariiza fe fdno vftrafhi, ino jo lia enkrat

folse salijejo, ker jo mifel fmertne nevarnofti

6  #

84

obide; tode fe naglo sbere, ino pravi: „Pra P ra ^
imate, ljubi ozke! Kaj hozhimo v’ terplenji a b 1
ino nadlogah boljiga ftoriti, koker k’ Bogu ft
fpuftiti.“ f |ro ^

Jakob je tifti dan ino vezher vezhidel le j e l°
molil, fvete rezhf premifhloval, ino prav po
malim govoril. Poboshnoft , s’ katero fe je i rc P
drugo jutro v’ f. obhajili 3’ Tvojim nebeflikim k° 1
Odrefhenikam fklenil, ni mozh popifati. Tera, fp on
ljubesen ino upanje vezhniga slavljenja pone- kbio
befijo tako rekozh njegovo zhaftitljivo oblizhje, T ’ ( li
ino vrozhe folse mu ozln salivajo. Martiza ker
per njegovi poftelji klezhi, trepezhe, moli in« ,la P (
fe hozhe v’ folsah vtopiti. ^Smrekar ino nje- » v fe
gova shena ino vfa njuna drushina To bili per tim bio
f. opravili; ino vfi imajo Polsne ozlii. „Sdaj/‘ l, P al
rezlie potim Martiza, „mi je prav lahko per s
ferzi! Kerfhanfka vera je vender ref v’ po- ^°d'
trebi ino v’ fmerti nebefhka tolasliba!“ ^
Dobri Jakob Te bliska bolj ino bolj Tvoji Ip v<
pofledni uri. ; Smrekar ino njegova slična, ki k s]
fta ga Tvojiga nar ljubfkiga prijatla imela, ino |
fpofhtovala, ino fe frezlma Thtefe' de je per mn
njima prebival, mu tudi prav veliko dobrigo * V0 J
ftorita. Vedno hodita zhes dan poprafhovati, Su ^ (
kako de mu je. Martiza nju fkorej vfelej po- P of

85

I

„Prai praflia: „1, kaj mifliie, ali bodo fhe osdraveli v
■plenji ali ne?“

)gu fe jSmrekarza ji enkrat odgovori: „0, ljuba
firota! dalej gotovo ne oftanejo, koker de bo
lel le j©! 0  drevje beril poganjati/ 4
ay pif Od tiga zbala je Marfiza s’ ftrabam ino
fe je trepetam fkos oknize na vert gledala, kdaj fe
fjikiiii ho drevje ras-lipati jelo. Vfaka poprefbna
Vera, fpomlad jo je fdno rasvefellla. Ali sdaj fe
po,je- fibio preftrafhi, ko perve perefiza poganjati
izlije, vidi, ino fbinkovza vefelo prepevati saflifbi.
arliza Perve fpomladanfke zvetlize jo s’ slialoftjo
>Ii in« napolnijo. „0, moj Bog I 44  sdihne sbalofina,
i nje- „vfe vnovizh oshivlja, vfe je polno upanja
er tim ko vefelja •—- morajo le moj ozhe farni bres
;daj,“ upanja umreti ? Pa kaj pravim ? fe farna zbes
o per fe savsame, ino milo proti nebu pogleda; ne
f  po- bodo bres upanja umerli! Po Jesufovih befe-
dab fbe umerli ne bodo; flekli bodo le ftroh-
fvoji Ijivo obleko, oni bodo tam prav sa prav fbe
j, ;  Id le sbiveti jeli. 44

ino Poboshni ftarzbik je vfelej rad imel, de
j per um je Marliza vezhkrat kaj brala. Sadne dni
briga fvoje bolesni pa pofebno rad je pofledne Je-
ivati, šefove povefti ino Jesufovo pofledno molituv
j po- poflufhal. Eno nozb je Marfiza zbifto farna

86

per njemu zinila. Luna je lepo fkos oknize f y?e
Netila, de fe lefharbe flaba luzh fkorej uizli ,,A
ne vidi. „Mariiza!“ saklizhe ozlie, „beri mi
beri fbe enkrat Jesufovo lepo molituv / 4  Ona kej
pershge voflieno fvezho, ter mu bere. dal

„Sdaj pa meni daj bukveji  zhes en Ne
zhaf rezhe, „iuo pofveti mi en malo / 4  Mariiza i u °
mu bukve v’ roke poda, ino mu fveti. „Glej , K
ji ozlie pravi, „to bo moja pofledna molituv fe i
sa te / 4  S’ perftam ji pokashe, kje bo bral, Ib
oberne befede na-fe ino na Tvojo hzber, ino sa
moli s’ flabim glafam: fcki:

„Ozhe! ne bom slie dolgo  na tim fveti 5
ali moja bzlii bo pa fbe en zbaf oftala; upam, saz
de bom k’ tebi prifhel. O, Bog, fveti ne- Ijul
befliki Ozbe I Obrani jo v’ Tvojim imeni pred fka
vfim hudim. Dokler fim bil j os na fveti, fini P°1

fi persadeval, jo v’ tvojim imeni obvarovati. fe

Sdaj pa k’ tebi pridem. Ne profan te, de bi dol

jo is fveta poklizal; ampak le sa to, de bi P 01

jo pred vfim hudim obvarval. Ohrani jo v’ fvoji 11  ei

fveti refnizi. Tvoja befeda je vezhna refniza. bul
Ozlie ! flori de ona, ko fi mi jo isrozhil, enkrat 1110
ravno kje pride, kamor jes sdaj priditi upam- *
Amen / 4  je

Mariiza floji per pofielji, ter joka, dersbi uai

87

mize frezho s’ trepetam v’ roki ino rezke Bdikovaje:
Dizli „Amen!“

i mi „ Ja, ljuba moja!“ pravi ozke dalej , „(am-
Oua kej bomo Jesufa v’ njegovim velizkaftvi gle¬
dali , ktero mu je Bog fke pred ftvarjenjam
s eu fveta odlozliil, tam fe bova tudi midva s-fhla,
niza iuo vekoma fkupej oftaIa.“

[ejOn  Teje sopet na sgIaYje naflonil, de bi
Iitnv le malo odahnil. Bukve v’ roki obdershi. Bile
iral, fo f. pifmo noviga sakona. Jakob jih je bil
iuo sa perve krajzerje kupil, ko fi jik je na 4 Smre-
zkniku p er dobil.

7-eiij „Ljuba Mariiza!“ je zhes malo zkafa sopet

tam, sazkel, „sahvalim te tudi fke sa perferzkuo
ue- ljubesen, ktero mi v’ ti moji sadni bolesni
ired fkasujefh. Sveftd ino s’ vefelim ferzam do-
fuu polnujefh zheterto sapoved boslijo. ( Spomni
- a (i. fe moje befede, — tebi fe bo sa to fke prav
j J« dobro godilo ; ako te ravno v’ revfhiui iuo bres
> bi poiuozki na tim fveti sapuftiti moram. Nizh ti
poji nemam dati, koker fvoj blagoflov, iuo te le
'za. bukvize. Oftaui poboshna ino dobra , ljuba
rat ni oj a hzhi! ino veliko dobriga ti bo ta blago-
uu> l' ov  obrodil. Blagoflov umirajozkiga ozheta
je dobrim otrokam, kteri na Boga saupajo,
sili nar bogatejfki saklad. Bukvize pa Visemi

88

v’ fpomin fvojiga ozheta. Le ene kvajzerje
fo velale; ako jih pa I’ pridam ino rada berefh,
iiio vfe, kar je v’ njih, svefto pofuemafh, ti
hodo nar vezhi saklad. Ko bi ti jes ravno
toliko Blatih sapuftil, kar ima fpomlad zvetliz
ino perja, hi fi vender sa yfe te denarje ne
mogla nizh boljfhiga kupiti. Sakaj boslija
befeda je v’ njih, ino ta ima mozh v’ febi vfe
ljudi svelizhati, kteri va-njo verjejo. Beri
vfako. jutro vfaj ene verftize, ohrani ino pre-
mifhluj jih vezhkrat zhes dan v’ fvojim ferzi.
Kar pa ne rasumifh, profi gofpod fajmofhtra,
de te poduzhijo, tako fim tudi jes delal. Nar
potrebnifhe rezki v’ njih fo pa vfakimu zhlo-
veku saftopne. Tiga fe dershi, ino to, kar
v’ njih berefh, na tanjko dopolnuj. Blagor
ti bo potlej, t Sam lep isrek: „ Poglejte lilije
na pol/i! u  me je vezh modrofti uzhil, ko mar-
fdvatere bukvize, ktere fim v’ mladofti bral. K
njega mi je neisrezheno veliko nedolslmiga
vefelja isviralo, on me je v’ fkerbehino ftifkah
ferzhniga delal, .ino vcfelje, mir ino pokoj
v’ ferze vlival . 44

Proti trem sjutrej rezke ozke fvoji hzheri:
„Marnza! teshave mi prihajajo. Odpri malo
okno, odpri ! 44  ■—

ve

Iq

ne'

sv<

ka

ti

iu(

de

Ull

de

g 1

N

M

»j

fl

vi

#«

In

S

O’

u

n

f

'J'

89

serje Mariiza ga naglo odpre. Lime ni bilo
fefli, vezh na nebi, svesde Jfo pa fbe neisrezheno
i, ti  lepo migljale.

avno „ Poglej , u  pravi ozhe , „ kako lepo je
etbz nebo! Kaj fo zvetlize na senilji proti fvetlim
e ne svesdam! Kje gori bom s daj prifhel! — 0 1
»shja kako fe she vefelim. Poboshuo shivi, de tudi
vfe (i enkrat kje gori pridefh 1“

Bed j§’ timi befedami fe nasaj v’ pofteljo nagne
P re " ino safpi mirno v’ Gofpodi! — Mariiza mifli,
erzi. ^ je v’ omedlevizo padek Ona ni fbe nikoli
tra, umirajozhiga vidila. Nobeden fbe ni miflil,
Nar de bo tako naglo fklenil. —• Med tim Mariizo
lilo- groša fprebaja, gre ino budi ljudi v’ bifbi.
kar Naglo fo bili vfi krog njegove poftelje. Ko
fc g or  Mariiza saflifbi, de fo ref ozbe mertvi, fe
: Hj e  njih trupla oklene, joka na vef glaf, ga ku-
'•ar- fhuje, ino njene folse tezhejo na njih s’ meri¬
li vafhkim potam obdani obras.

'Iga „0, ljubi perferzlini moj ozbe! f ’ kom vam
iah hozhem poverniti, kar fte mi dobriga fiorili?
boj Sabvalim vaf sa vfako befedo, sa vfako dobro
opominovanje, ktero fini is vafhib s daj bledih
3ri: uft saflifhala. 8’ gorezho bvalesbiioftjo kufh-

alo nem vafho merslo roko , is katere fini zel zliaf
fvojiga shivlenja tolikanj dobrot prejela! S daj

90

fhe le fposnam, kako dobro fte vfelej s’mano
miflili. O , hvala ! hvala vam hodi sa vfe j n0
dobrote! Odpuftite mi, ako fnnvaf kadej ras- p 0 j, (
shalila! — Poverili jim, o Bog! njih ljubesen! — ^

Oh, de bi tudi jes mogla umreti, ino sa vami na j
v’ nebefhko kraljeftvo iti! Daj, o Bog! de j en j
bo enkrat moja fmert fmerti mojiga pravizh- ve( j]
niga ozheta enaka! O, kako prašno, kako n j ni
nezhemerno je pofvetno shivlenje! Kako dobro
je tedej, de To nebefa ino vezimo shivlenje! T p a j
to je sdaj moja edina tolashbad 4  Vfi okoli v ’ 0
fiojezhi jokajo, jshnrekarza fi je veliko per- ^ ail]
sadevala, predenje Mariizo prozh fpravila. v ] e ^
Mariiza je zelo prihodno liozh, defiraviio
fo ji hranili, per mertvim trupli fvojiga raju-
žiga ozheta prezhula; je brala, molila ino jokalo | va f;
notri do beligadiie. Preden Toga v’mertvafbko p r q
trugo djali, ga fhe enkrat ogleda, ino.shaloftna f iro j
rezhe? „0h, vsadnizh vaf vidim, preljubi moj
ozhe! Kako je vender lepo vaflie oblizhje, fj ie
kako ljubesnivo fe na fmeh dershf, koker de blis
bi she sdaj sharki prfhodniga velizhaftva va-uj foki
hjali! Bog vaf obvari — ljubi ozhe!“ •—■ je fajn
sdihovala. ,,V’ miru naj pozhivajo vaflie koltij Jak
vafho dufho fo she bosliji angeli — upam — dah
v' nehefhki pokoj fprejmili. 4 * sen

9i

—"

ttano  Potim je Marii z a is roshmarina, is marjetiz

v ^ e  ino is plavili violiz f hop ek naredila, ino ga je
ras " poboshnimu mertvimu vertnarju v’ roke djala.
d “ „Te le perve zvellize, ko jih fpomlad rodi,
vami na j p 0 j 0  podoba vafhiga prihodniga gorivfta-
• de jenja,“ pravi 31ariiza, „ino seleni ros lunarni
r izh- vedno snaminje, de varbomoja dufha v’ vezh-
kaka ly i m  fpomini ohranila.

oliro Ko fo mertvafhko trugo sabijali, ji gre
;!1 J e ' vfaki vdarek fkosi ferze, tako de je fkorej
koli v ’ omedlevizo padla. £ Smrekarza jo je v’ drugo
P er- kamro pelala, ino profila, de bi fe na pofteljo
la. vlegla, dokler Ipet k’ febi pride,
avno ga pogrebam greMariizav’zherni obleki,
raju- katero ji je bila ena vfmiljena prijateliza is
kalai vafi pofodila. Ko merlizh je bila bleda ino
fhko prepadena, vfakimu zhloveku fe je sapufheua
oftna firota v’ ferze vfmilila.
moj Ker je bil Mariizhen ozlje v* Jelflianah
lije, fJie premalo snan, fo ga v’ koti pokopalifha
srde bliso sida pokopali. Njegov grob fte dve vi-
a-uj foki fnireki f fvojo fenzo pokrivale. Gofpod
- je fajmofhter fo prav lepo pridigo od rajuziga
ofti; Jakoba na njegovim grobi po Jesufovili befe-
l - dah imeli , rekozh : »Dokler pfhenizhno

serno v’ semljo ne pade, ino ne fegnije, ne

92

i

prinefe fadu; kader pa fegnije, ino ltrohni,
veliko fadu obrodi. “ Tudi pogrebzara fo ve¬
liko odrajnziga pobosbniga ftarzbika povedali,
iuo njegovo poterpesbljivoft ino pobosbnoft
v’ isgled vlinv pred ozlii poftavili; ravno tako
fo tudi shaloftno (iroto tolashili. ^Smrekarjeve fo
v’ imeni rajnziga ozbeta sa vfe dobrote sahva-
lili, ko fo jima jih ftorili, ino jim perporozliuje-
jo fhe sa njegovo supufheno Mariizo miloftlivo
fkerbeti.

Mariiza obifke vfelej grob fvojiga Ijubiga
ozbeta, kader le v’ Jelfbane v’ zerkuv pride,
ino tudi drugikrat, ako ji le zhaf perpufii)
vfako nedeljo svezber moli ino sdibuje na
njemu. „Tako is ferza, koker tukej na grobu
fvojiga preljubiga ozbeta , u  je dofdkrat djala,
„ne morem nikoli nikjer moliti. Tukej ne
maram ša zel fvet prav nizb. Tukej fposnam,
de nefrno sa ta fvet ftvarjeni, ino sbelja po
pravim domu fe v’ meni sbuja!“ Vfelej je
fbla f terdnim Jfklepam od groba vfe flafti
tiga fveta sanizbovati , ino farno Bogu ino
lepim zhednoftiiu shiveti, v’ vefelim upanji,
de bo po tim revnim sbivlenji pred boshjim
fedesham s’ fvojimi ljubimi ftarfhi vekoma fklen-
jcna, ino Boga od oblizhja gledala ino vsbivala.

sba

bile

fmr

vid

fain

'km

obi.

um<

she

je

je

gai

kol

lak

tak

vfi

dil

F

011 ,
ve-
ali,
noft
ako
s fo
va¬
lje-

[ivo

iga

le,

ilii)

113

ibu

Ja,

ne

m,

po

j e

liti ,
[110

J 1 ’ i
im

li¬

la.

03

XT1I.

Mariiza vnovizh v' terplenji.

Odfihmal je bila Mariiza vedno inozkno
slialoftna. Ravno tako Te ji sdi, koker de bi
bile vfe zvetlize fvojo lepo farbo sgubile, ino
fmreke okoli dvora fe ji tako temne ino zkerne
vidijo, koker de bi tudi one skalovale. ( Szka~
fama je Mariizi ta skaloft nekaj odlegla; pa
kmalo jo sopet nove britkofti ino terplenja
obifhejo.

Per { Smrekarju fe je, kar je njen ozke
umeri, vfe preobernilo. ^Smrekar ino njegova
skena fta fvojimu finu kmetijo isrozkila; bil
je tih ino prav dober zlilo vek. Nevefta, ki
je k’ kifhi prifkla, je bila sala ino prav bo¬
gata. Ali nizk drusiga ji ni bilo v’ niifli,
koker njena lepota ino denar. Prevsetnoft,
lakomnoft ino okernija fo fe ji tudi na obrasu
tako iipodobovale, de je bila fzhafama per
vfi njeni lepoti prav odljudna. Kar je le vo¬
dila , de bi bilo ujenimu taftu ino tafhi vfkezk,

94

jima je vfelej odrekla, ja zelo potrebni sliivesli
jima krati. Kjerkoli more jima kljubuje, ino
jima tako rekozh vlaki salushej ogodernjava.
Sa tega voljo fta fe ta dva dobra ftarzhika
v’ malo kamro vmeknila, ko je bila v’ sadnim
konzi liifbe, ino le po redkama sahajata v’ fpred-
njo liiriio.

Tudi mladimu mosliu fe ni kaj bdljfhi go¬
dilo. Prevsetna shena vedno klepezhe nad
njim, po ftokrat na dan mu bogato doto ozhita,
ki ero je k’ hifhi prinefla. Ako ni hotel zel
dan v’ boji ino prepiri shiveti, je mogel vfe
preterpeii ino molzliati. Prepovedala mu je
zelo, de fe nima kraiko ino malo podftopiii
fvoje ftariflie obifkati; sakaj bala fe je, de
bi jim fkrivaje kaj ne nefil. Le flrahama fe
je kakoflien vezher po dokonzhanim deli k’njim
podal. Vfelej jih slialoftne na klopi fedeti
najde, fe k’ njim vfede, (er jim fvoje teshave
potoshi.

„Ja, ja ! 4<  pravi ftari ozlie j, „taka je le.
Ti, mati! fi fe njeniga bogaftva polakomnila;
ino tebe, moj fin! fo njene lepe rudezhe liza
preflepile; ino jes fim fe pa vajinim profhnaM
prerad vdal. Sa to fino sdaj vfi trije fhtra-
fani. Sakaj nifmo kotli rajnziga Jakoba ubo¬

gat

fm(

nik

kai

»n

lep

P a

Tei

paz

jih

ino

nar

pon

. ka J
! vel
je ■
ino
seli
raj,
01

pa

Ali
| fan
Na

95

ino

va.

tka

tim

;d*

lo¬

me!

ta,

zel

vfe

je

liti

de

fe

jim

eti

ve

le.

a;

za

uit

a-

0 '

gati. On nam je pazil prav fvetoval. Vczhkrat
fmo od te sliemtve govorili, ino njemu ni
nikoli dopadla. ,8116 vfiga fe vem fpomniti,
kar je on govoril . 44

„Ali flie vefli, mati ? 44  Enkrat fi djala:
„TDefet tavshent goldinar jov je pa vender
lep denar . 44  Jakob pa je rekel: „Le’p denar
pazh ne !  Zvetlize na verti fo ftokrat lepfhi.
Tesliak denar fte meude hotli rezki ? To je
pazil ref, dobre plezka mora ta imeti, kteri
jih Iiozke nefti, kres de bi ga na tla potlazhili
ino polomili. Sakaj hrepenite po toliko de¬
narjih? j§aj vam ni dosdaj nobene ftvari
poinanjkalo; fhe le na tiran fte lahko smeram
kaj djali. — Verjemite mi, veliko bogafivo,
velike fkerbi, pravi tiari pregovor. Kader
je deshja prevezh, de fi je ravno dobrotliv
ino potreben, sna vender le nar bolj sdravo
selifhe na vertu fpriditi. To le fo befede
rajnžiga Jakoba, — ino sdi fe mi, koker de
bi ga fhe sdaj flifhal . 44

j,Ti pa moj fin, fi djal enkrat: „Ona je
pa vender sala , — taka je ko roshiza ! li  —
Ali rasunmi Jakob je rekel: „Zvetlize nifo
farno lepe; ampak tudi dobre ino korifine . 44
Nam dajejo nar lepfhi dari, koker vofek ino

96

fladki med. Lepo oblizhje, kres lepili zlied-
nofti, je pa le vertmzi is papirja enako, je mof
revna ino meriva rezil, bres duha ino skiv- odg
lenja, bres vofka ino medli. 44  Tako je ranjk ni
Jakob govoril; ker ga pa nifmo kotli poflu- dobi
fhati, moramo terpeti. Kar Teje nam, takrat I fpol
nar vezlii frezha sdela,, je sdaj nafha nar tolil
vezhi nefrezha. Bog nam pomagaj vfe voljno fvet
preiiefti; sdaj fi nemoremo vezh pomagati. 44 ; pod:
Tako le fo fe ti' trije med Teboj pogovarjali, te b
Ubogi Mariizi Te je sdaj tudi prav flabo mo
godilo. Kar fta fe ta ftara ravno v’tifto kamro revi
vmeknila, kjer je dosdaj Mariiza llanovala, de i
fe jima je mogla prefeliti. Neveftajiodkashe Mol
f hudobije nar flabjflii ftanizo, defiravno dve ftil. 4
prasni ftojite. G rosno teskko jo je per liiflii ino
gledala, ino skalila jo je, kolikor je mogla, nart
Zel dan fe prepira ino vpije nad njo. Mariiza
ji ni nikoli sadofli pridna, ino kar ji flori, ji, tov
ni vfkezk. Uboga ino sapufhena firota je »O,
pazil dobro vedila, de je nova •gofpodiuja per »de
kifki terpeti nozke. Per tik dveh ftarih je bi g
tudi le malo iolashbe dobila; sakaj komej bi Ko
bilo, de bi ona nju tolaskila. Tezkkrat ji popj
v’ mifli pride prozk iti. Pa kam fe hozhe ozir
oberniti? —

97

ked- Na to poprafha Jelfhattfkiga gofpod faj-
', je jnoflitra ga fvet. Ta modri duhovni fo ji lato
dav- odgovorili: ,,Ljubika! per jSmrekarjOvih ti ret
■anjkj ni vezli oftati; tvoj ranjk ozke fo te v’ vlim
oflu- dohro poduzlrili, ti snafh prav lahko per go-
ikral fpofkih ljudeh flushiti, kjer ti ne bo treba

nar tolikanj terpeti, koker tukej. Vender ti ne
oljno fvetovam prezej prozli iti, ino fe po fveti

ati." J podati. Oftani The toliko zhafa, dokler fe sa

jali. te boljfhi kraj sve, delaj koliker niorefh, moli

‘labo ino v’ Boga saupaj, on te bo gotovo is tiga
amro revniga kraja refhil. Jes bom fam fkerbel,
rala, de te k’ dobrim ljudem v’ flushbo perpravim.
ashe Moli ino saupaj na Boga, on te ne bo sapu-
dve fiil.“ Martiza jih sa dobri fvet lepo sahvali,
liiflii ino jim vfe tako ftoriti obljubi, koker fo ji
ogla. narozhilL

niza Nar prijetnifhi kraj na semlji ji je bil ozhe-
*i, ji lov grob. Germizhek vertniz je na-nj pofadila.
i je i „0, ljubi Bog 1“ pravi, ko ga na-nj pofadi,
i per »de bi le vedno tukej biti mogla; s’ folsami
h je bi ga salivala, de bi popred selenil, ino zvetel.“
ej bi Ko germ poln seleniga perjizha, ino rudezhih
at ji popkov fe she raszvetati sagleda, pravi: »moj
ozhe ozke fo pazil prav imeli, ko fo mi djali: v Zhlo-
\ Vefhho shivlenje je verinizhni germ. V' zhafi

7

98

je vej Juh ino gol, ino nizh drnsiga fe ne
vidi na njemu, ko ternje , Szhafama Je
sopet oseleni, ino je poln lepih vertniz. a
Tudi sa-me je sdaj zliaf ternja, pa to mi
ferza ne podere, ampak vafhimu isreku, ljubi
ozlie! verjamem, Vafh pregovor fe sna mo¬
rebiti tudi nad mano dopolniti: ,,Polerplenje
prebije shelesne vrata.“

XIV.

Jmrekarjova nevefta Mariizi flovd da.

Med marfikatero slie preftano. slialoftjo fe
perblislia tudi pet ino dvajfeti dan velziga
ferpana, god njeniga rajnziga ozheta. Ta
dan je Mariiza vfelej s’ vefeljam prasnovala;
ali letaf jo slie pervi folnzhni sliarki v’ skalofti
ino v’ folsah obifhejo. Kadej je ta dan fvo-
jimu ozhetu vfelej kako novo vefelje ftorila;
ali jim je kej sa vesilo podala, kar je farna
fkrivej naredila, ali jim kej boljfhiga fkukala,,
ali majoliko dobriga vina prinefla ino mis° l
f’ zvetlizami osaljfhala. — Tudi danef bi ji 111 '
fke rada fvojo Ijubesen fkasala. Ljudje tig' a

krs

ob

sat

ino

Tu

f z

bil

liži

ver

pre

fha

fo t

rof

oz!)

f’ 2

ren

gro

Po]

bat

fo

sve

zhc

vel

bik

blis

09

' ne  kraja fo imeli navado grobe fvojih prijatelov,

:  / e  ob zbali njih godov f zvetlizami ovenzhovati;
iZZ “ salo fo priflili vezhkrat Mariizo zvetliz profit,
i 11 ' 1  ino is ferza rada jim jih je vfelej podala,
juhi Tudi nji pride danef v’ mifel ozhetov grob
mo- f’ zvetlizami osaljfhati. Jerbafzhik, kateri je
enje  ]oil pervi vir vfe njene licfrezhe, vidi na po¬
liži fiati. liozlmo ga vsame ino ga gre na
vert f’ zvetlizami napolniti, ter gre eno uro
pred, ko fe je boslija flushba sazhela, v’ Jel-
fhane; ino ga na ozhetov grob poftavi. 4 Solse
fo ji na zvetlize kapale, ino fe ko jutrejna
a -  rofa na njih lefketale. „0, ljubesnivi moj
ozhe!“ pravi Martiza, „vi fte vfe moje dni
0  f zvetlizami ovenzhovali, ino jes vam iiemo-
rem s’ nizhemur poverniti, koker, de vafh
grob f zvetlizami ovenzham ino olepfham.
a ^ a ’ Popufti jerbafzhik na grobi; fe ji ne treba
^ bati, de bi ga kdo odnefeI.“ Memo gredejozhi
f y0 ' fo ga milo ogledovali , fo v’ fvojih ferzih
ila; gY efto lizher blagoflovili, nje poboshnimu o-
ania  zhetu pa vezhni mir ino pokoj vofhili.
ala, Prezej drugi dan, ko fo ( Smrekarjovi na
ntso veliki fenoslmeli unkraj gojsda feno fufhili, je
j‘ in  bilo eii kof platna smanjkalo, ko fe je na trati

bliso hifhe belilo. She le svezher ga mlada
‘ 7  #

100

gofpodinja pogrefhi. Ko pred lakomni ino v
fkopi ljudje radi obdolshujejo, je prezej Ma- P
riizo tatizo miflila. Sgodba od perftana ji je ^
bila tudi gnana. Ko tedej svezher Mariiza j c
s’ grabljami na rami ino s’ verzbam v’ roki is zl
fenosbeti domu pride, pervpije ferdita t Smre- ai
karza is kuhinje , jo nevfmileno ofbteje, ino Zl
hozhe platno od nje imeti. Id

Mariiza ji ponislmo odgovori , de ona fh
platna imeti ne more, ker je zeli dan s’ drugimi de
jSmrekarjovimi per feni v’ fenosbeti delala, ino m-
perdene, de je med tim, ko je ona kubala, lahko t S J
ptujiz platno ukradil, kar je tudi ref bilo. Pa a k
gofpodinja je na to fhe bolj vpila: „T i  tatiza Vfe:
ti,“ ji pravi, „ali miflifb, de nevem, de fi
perftan ukradla , ino komej rabeljnovimu mezliu fbi
odfbla! Kar prezej fe mi od hifhe poberi. ri ’ii
Pod mojo ftrelio ne terpim, kratko ino malo ko
ne take tatinfke vlazbuge. u  jih

Nje mosh pravi: „1, kaj miflifb, de jo ji ;
tako posno prozb gonifb? Poglej, dan fe je 0Z 1

nagnil, ino folnze fe she sa goro fkriva. Pufti Le
jo vender s’ nami vezherjati, ko je zeli dan
v’ veliki vrozhini sa naf delala, — vfaj to P°
nozb jo fbe obdersbi.“ S rt

?jNe eno minuto,“ vpije obdivjaua sbcna. l !1 'i

101

ino „Ti pa le prezej molzhi, ali grem v’kuhinjo

la- po ogorek, ino s’njim ti bom gohez samafMIa. u

je Mosh vidi, de nizh ne opravi; ampak, de hi

iza j° ‘vtegnil s’ pogovarjenjem li The holj raska-

i is zhiti, iuo molzlu. Tudi Mariina ji ne odgovarja,

re . ampak saveshe, kar ima v’ helo ruto, vsame

ino zulizo pod pasduho, fe sahvali sa vfe dobrote,

ki jih je per 4 Smrekarjovih vshivala, poterdi
ona  The enkrat, de je nedoishna, iuo proti le fhe,

imi de hi tudi od tih dveh ftarih flovo vseti frne-

; u0  la. „Le vsemi ga, zhe fe ti poljubiji  mlada

xlco ( Smrekarza pravi fhpotljivo, „mi ho prav vfhezh,
p a  ako te dve five gerhe tudi prezej s’ faho
iza vsamefh. 4 Smert je she tako na nju posabi’Ia.“

3  fi ( $tari t Smrekar ino njegova shena flifhita

fhum ino vpitje v’.Tvojo kamro, preden Ma¬
ori, . riiza k’ njima ftopi, iuo oba jokata. Jo tolashita
alo kolikor moreta, ter ji dafta vfe denarje, kar
j jih imata, sa popotnizo. „Pojdi, draga Martiza, 44
jo ji pravita, „Bog te obvari! Blagoflov tvojiga
je ozheta naj te fpremlja, koder bofh hodila!
Lifti Le verjemi, gotovo fe ti bo fhe dobro godilo/ 4
lan Mariiza gre o mraki s’ zulizo pod pasduho

to po voski Itesi zhes grizh, ino mifli fhe enkrat
grob fvojiga ozheta obifkati. Ko is liofte
ia. pride, svpni v’ vati ravno Ave-Mario, ino

103

preden na pokopalifhe pride, je she terda
iiozli. Pa je ne bilo nizli groša v’ nozlii po
grobeh hoditi. Na grobu fvojiga ljubiga ozheta
sdihuje, moli ino joka, de folsa folso pobija.
Polna luna je ravno smed dvojih zhernih hoj
na-nj fijala, ino germizhek vertniz ino jerbaf-
zhik f zvetlizami na njem lepo s’ bledimi
sharki poTvetila. Tezherna fapa je Tkosi ho-
jove veje pihljala, ino femtertje perefiza verl-
nizhniga gernuzhka na grobu pomajvala. ( Sizer
je bilo, koker pred na grobeh, vfe tiho.

„Preljubi moj ozhe !“ pravi Maraža, „oIi,
de bi pazh The shiveli,de bi vam vafha uboga
Mariiza Tvoje teshave potoskila. Vender je,
dobro, ino hvalim Boga, de te nove britkofti
nifte doskiveli! Vam je sdaj dobro, ino no¬
bene skalofti nimate vezli. O, de bi pazi
per vaf bila! t She nikoli nifim bila v’ taki
nefrezhi, ko sdaj ! Takrat, ko je luna Tkosi
slielesno mresho v’ mojo jezho lijala, Tte vfaj
The vi, perTerzhni ozhe! shiveli, sdaj pa lija
na vafh grob! — Takrat, ko fim bila is Tvoje
ljube domovine sgnana, Tim vTaj vaT imela —
o, tako dobriga ozheta, tako sveftiga varha
ino prijatla! — Sdaj pa nemam sliive dufiie
vezh; uboga, sapuThena, tatvine obdolshena,

po-v

kje

fimi

tok

je '

po

riiz

„do

na

ozh

kje

she

ino

Hit

tvo

nad

skr

kje

kaj

kre

kol

jen

Te

prt

103

•da povfod ptuja, zliifio farna na fveti, ino nimam
po kje prebivali. Zelo is edinjiga kotizhka, ko
eta fun ga imela , fo me fpodili. ( She sadna
'ja. tolashba, vzhafi na vafhim grobu jokati, mi
[ioj je odvseta V‘  Vnovizk fe ji folse f zurkama
af- po lizali vdero.

imi „0, ljubi vfigamogozbni Bog 1“  rezhe Ma-
io- niza na vef glaf, ino fe na kolena verske,
:rt- „dobrotljivi nebefkki Ozke! osrife is vifokolli
zer na me ubogo, sapufheno firoto, ki joka na
ozhetovim grobu — vfmili fe me ! — 4 Sej fe,
ih, kjer shaloft do verka perkipi, tvoja pomozh
iga ske glafi! Moja britkoft ne more vezhi biti,
je, ino moje ferze fe kozke skalofii raspozkiti!
ofti Hiti mi, o Bog ! k’ pomozki, pokaski, de je
io- tvoja roka mogozkna, fkaski fe dobrotljiviga
izli nad mano , vfaj ti me ne sapufti; faj nimam
aki skive dufke svunaj tebe ! O, vsemi me k’tebi,
.osi j kjer fo moji ljubi ftarifki — ali pofklji mi le
faj kapljizo tolashbe v’ moje poderto ferze! Po-
[jja krepzkaj me s’ fvojo vfigamogozhno roko ,
ije koker pokrepzhujefh od folnzhne vrozhine sven-
— jene zvetltze s’ nebefhko rofo ! Vfmili, vfmili
■im  fe me!“ — ( Ske bolj gorezhe folse vnovizh
']ie pretaka.

a,  Zhes en zhaf pravi farna per febi: „kaj

[

104

hozhem fhe nezoj sazheti, ino kam fe hozhem
oberniti? Oh, nikjer fi ne upam profiti, ker
je she preposno, de hi me pod ftreho vseli!
Ako povem, sakaj fo me prozh šgnali, me
nobeden ne bo hotel pod ftreho vseti.“ ( Se
osre okoli, ter sagleda sraven sida vfhtriz
ozhetoviga groba ftar s’ maham preraflien
grobov kamen leshati. Ker fe je napif na
njemu she sdavnej sagladil, ino v’ napotji le
je bil, gaje  nekdo k’ sidi svalil, de je bil
sa klop. „Na ta kamen bom fedla,“ pravi
Martiza, „ino per ozhetovim grobu prenozlhla.
Morebiti fim sadnizh tukej , ino ne bom nikoli
vezli groba mojiga ljubiga ozheta vidila. Jutri,
preden fe dan napozlti, bom fhla v’ imeni
boshjim naprej,kamor me boshja roka popelje.

XV.

Pomozh pride is nehef,

Martiza fe vfede na kamen ob sidi v’ feuzo,
ki jo vifoke hoje delate, ino fi oblizhje s’ ruto
pokrije, ko je od fols she vfa premozhena.

Šhaloft šaljiva njeno ferze , ino moli tako

po

do

nii

de

ne

me

lju

po

fpt

ob!

rti:

sal

ne

go

ko

je

me

di

gr

kr

do

shem

ker

seli!

me,

,Se

litriz
flieu
f na
ji le
e bi!
travi
liila.
[koli
uiri,
neni
elje.

IZO,

•uto

;na.

ako

105

pokosimo ino tako perferzkno, de fe ne da
dopovedati.

„Moj Bog!“ pravi enkrat sdiliovaje, „ali
nimafb angela, de hi mi pot pokasal, kam
de fe naj obernem ?“

Na enkrat fe ji sasdf, koker de bi jo
nekdo prijasno po imeni poklizal, rekozk :
„Martiza! Martiza!“ Ona fe okoli osre, ino
mozliuo vftrafki. ( Svitla podoba, lepa ino
ljubesniva, koker nebefkki angel — s’ ozlnni
polnim nebeflikiga vefelja, s’ rudezkimi lizami,
fpomladanjfkim zvelji enakim, v’ belini dolgim
oblazbili — ftoji v’ fvitli luni pred njo. Ma¬
rtiza fe od groše trefe , pade na kolena , ino
saklizhe: „0, Bog! kaj vidim! Angela is
nebef, ki mi na pomozh pride!“

„Ljuba Martiza l u  ji podoba prijasno od¬
govori , „nifini angel is nebef. Zklovek fim,
ko ti. Vender pa ti pridem k’ pomozhi. Bog
je tvojo poboslmo molituv uflifhal. Li dobro
me poglej; ali me morebiti vezli ne posuafh

Ob, ga bosbjo voljo , u  fe Martiza sazku-
di, „oni fo grafinja Amalia! O, miloftljiva
grafinja, kako pridejo femkej v’ ta ftrafkui
kraj , tako posno , tako delezh od fvojiga
doma ?“

106

Amalia vsdigne Mariizo od tal, jo objema,
kufliuje jokaje , ter pravi: „Ljuba , draga
Mariiza, veliko krivizo fmo ti borili! Tefelje,
ktero fi mi bila nekdaj f’ tim le jerbafzhikam
naredila, fmo ti pazk hudo povernili. Tvoja
nedolshnoft je na dan priflila. Oh, ali morefh
mojim ftarifham ino meni odpuliiti ? Glej , vfe
ti bomo povernili, kar nam je le mogozlie.
Odqufti nam , ljuba Mariiza!“

Mariiza pravi s’ jokam: „Miloftljiva gra-
finja! naj ne govore tako. ( Sposnam , de fo
s’ nama tudi takrat miloftljivo ravnali. O,
nikoli mi ni The v’ mifel prifhlo fe na njih sa
tiga voljo jesiti. Smerara fim jih perferzhno
ino hvaleshno ljubila. Kar me je nar bolj
peklo, je bilo, de fo me oni  — oni shlahtna
grofinja ino njih preljubi ftarifhi hudobno
ino nehvaleshno tatizo miflilil  — Nizh nififfl
bolj skelela; koker, de bi bili kadej mojo
nadolshnoft fposuali, ino te'moje gorezhe ste¬
lje fo tedaj fpolnjene! Bog ga bodi sahvaleu! —
Grafinja Mariizo dolgo zhafa sa vrat o-
klenjena dershi, ino fe nad njo joka. Potim
oberue fvoje ozlu na grob, ko ji je pred
nogami, ino pravi s’ fkupej fklenjenimi roka¬
mi: „Ti, o preljubi ino dobrotljivi mosh! ki

tu

Ij

ot:

je

fh

fh

bi

j«

ra

bc

tri

s’

tu

f?

to

m

h

VI

v’

f(

P 1

n:

si

ta

a,

e,

tm

ja

fh

fe

le.

a-

fo

>,

sa

ia

10

im

jo

e-

o-

iiii

?d

a-

ki

tukej v’ grobi pozhivafh, ki fim le od mladofd
ljubila, ki fi mi sibelko fpletel, v’ kateri fim
otrok leshala, tvojih rok delo je bil ta le
jerbafzhik sa moje vesilo, kateriga ravno sdaj
The tukej na grobi vidim — — O, de bi ti'
fke shivel, de bi te The enkrat vidila, profila
bi te sa odpufhanje toliko kriviš, ki fino ti
jih ftorili. Oh, ko bi bili bolj s’ premlfelkam
ravnali, ino v’ tvojo she fkufheno sveftobo
bolj saupali, gotovo bi tvoje kolti The ne
trohnele tukej, shivel bi morebiti The, ino fe
s’ nama vefelil! — O, odpufti nam! Glej ,
tukej le na tvojim grobu obljubim v’ imeni
fvojih ftarifhev: Kar tebi poverniti nemoremo,
to bomo obilno tvoji hzheri povernili! Odpufti
nam , odpufti nam !“

„Oh, shlahtna grafinja!“ pravi Mariiza,
„moj ozhe fe nifo zhes fvojo sldahtno go-
fpodo nigdar pertoshili. Vfako jutro ino vfaki
vezher fo sa-nje molili, koker fo bili she
v’ Dobniki navajeni. ( She na fmertni poftelji
fo sa-nje profili. „Mariiza !“ — fo meni malo
preden fo urnerli, rekli: „terdnO upam, de bo
nafha shlahtna gofpoda tvojo nedolshnoft fpo-
snala, ino tebe sopet k’ febi poklizala. Povej
takrat gofpod grafu, njih gofpe, ino prelju-

108

besnivi Amaliki, katero fini, ko je Ibila fhe
otrok, doftikrat v’ narozhji liofil, de je bilo
moje ferze do saduiga pojemljeja polno fpofh-
t o vanj a, ljubesni ino hvaleshnofti proti njim."
Ref, miloftljiva grafinja! to fo bile njih po-
fledne befede.“

Dobra grafinja je sazhela The bolj jokati,
ino pravi: „Pojdi fem, ljuba Mariiza! vfedi
fe sraven mene na kamen. Ne morem Te The
od groba lozluti. Tako kratkozkafuo je tukej,
koker na boshjim fvetifhi, ino blagoflov tvo-
jiga ozheta fe rašliva zkes naji.“

XVI.

Kako je grafinja Amalia femhej prijhla,

„Bog je prav vidama s’ teboj, ljuba Ma¬
riiza !“ pravi grafinja Amalika , potim ko fe
s’ Mariizo na kamen vfede, ino fe je s’ roko
okoli vrata oklene. „Prezhuduo je mene tebi
k’ pomozhi femkej perpeljal. Kako fe je to
sgodilo, ti liozliem nar pred povedati.^

„0d tiftiga zliafa , kar je tvoja nedolshnoft
na dan prifiila, nifim vezli pokoja imela. Ti

ino

jemi

sa 1

povf

nifm

duet

mam

srav

dvaj

fam

vefli

pir

meji

tega

gofp

svež

dizli

Jes

bov:

žlici

ino

sa p

bi i

fem

sliai

dah

I O'

109

flie

bilo

ofli-

im.“

po-

cati,

'ledi

flie

kej,

tvo-

/«,

Ma-
i Te
•oko
tebi
e to

llioft

Ti

ino tvoj ozke fta mi bila vedno v’miflih. Ver¬
jemi , ljuba Mariiza! de fim marfikatero Tolso
sa vaji pretozhila. Moji TtariTLi To p o Hali
povTod po vama poprafhovati; ali kar nizli
liiiino mogli od vaju svediti. Pred dvema
duevama pridem s’ Tvojim ozlietam ino s’ Tvojo
mamko na uni le Ttari kneshni grad, ko je
sraveu gojsda, bliso vafi, v’ katerim sbe zhes
dvajTet let nobeden drugi ne prebiva, koker
fam gojsdni varh. Moj ozbe, koker Tama
veTh, gojsdni poglavar , To mogli, ker je pre¬
pir sa voljo meje kneshuiga gojsda vftal,
mejnike ogledovat priti. DaueT To bili sa
tega voljo zeli dan sbe s’ dvema drugima
goTpodama v’ gojsdi. Moja mamka To mogli
svezber s’ dvema goTpema ino s’ eno goTpo-
dizhno, ko To s’ nami Temkej priTble, igrati.
Jes fim bila veTela, de me neTo sraven potre¬
bovale; sakaj igra mi nikoli ni dopadla. Ve-
zher je bil po vrozliimu dnevu prav lep, hladan
ino prijeten, sarja vezberniga Tolnza ni bila
sa popiTati, zeli kraj mi je filno dopadel. Rada
bi bila red gora s’ viTokimi Tmrekami ino
femterkje s’ ftermimi pezbmi od sadnih Tolnzlmih
sbarkov poslazbeno The bolj na tanjko ogle¬
dala, ino fim mamko sa pervoljenje proTtla.

Mamka mi radi dovolijo, ino gojsdniga varila
bzbi me  fprejrai. 44

„Skosi vaf grede, vidim, de fo vrata na
pokopalifbe odperte. Prav prijetno fo flie
sadni folnzbni sliarki na kriške ino kamne po
grobeh fijali. Slie od ndadofti fim napite po
grobeh rada brala. V’ ferze me je sbodlo,
kader tim brala, de je fmert mladeuzha ali
deklizo v’ nar Iepfhim zvetji pokoftla, ino
nekako milo vefelje me je obflilo, kader fini
nafhla, de je kak mosh, ali kaka sliena prav
veliko ftaroft dosliivel. Marfikateri napiti to
lepe obzhutljeje v’ meni obudovali, ino vfelej
fnn kakofhine dobre mifli ino fklepe v’ fvojiffl
ferzi ponovila. 44

„,Stopive tedej v’pokopalifhe. Ko fim vezlii
del vfe napite prebrala, mi rezhe gojsdniga
varlia hzhi: „,Slic nekaj prav lepi ga jim bom
pokasala— grob ubogiga mosha, kateri fizer
nima ne kriška, ne kamna s’ napifam; ali
njegova ljubesniva hzlii ga ve prav lepo ino
pnjasno ovenzkati. Vidijo tamkej v’ tanini
fenzi pod bojama germizbek zvetezbib vertntz,
ino lep jerbafzliik poln zvetltz na grobu
.Stopim tje — kar na enkrat oftermim. Ko
bi trenil fim jerbafzliik fposnala, kateriga lin 1

fe

is 1

ino

jela

rasi

ozh

prel

tvoj

fmei

fim >

Oni

pov<

od i

,81111

»Ka

»Da

»ino

fajm

mu i

ino t

prav

dele:

per j

sdiln

lofti

Ave-

111

irlia

i na
flie
j po
> po
dlo,
ali
ino
fini
prav
i fo
felej
ojiin

ezlii

niga

fioin

fizer

ali

ino

ainui

niz,

u?“

Ko

fim

fe vezli ko ftokrat fpomnila, kar fmo te bili
is Dobnika sgnali. Ga bolj na tanko ogledam,
ino ta pravi je bil, ko bi ti farna ne bila ver¬
jela, tako bi mi ga bile zherke moj iga imena
rasodele. Poprafliam po tebi, ino po tvojim
ozlietu. Varhova hzhi mi pove od vajiuiga
prebivanja na ^inrezhniku, od sadnje bolesni
tvojiga ozbeta ,  ino od tvoje shalofti po njegovi
finerti. Na to bitim k’ gofpod fajmofbtru, ki
fim jih vfe zhafti vredniga duliovniga fposnala.
Oni mi vfe poterdijo, kar mi je varhova hzhi
povedala, ino mi veliko, —• veliko dobriga
od vaju perpovedujejo. Prezej fim hotla na
.Smrezhnik hiteti. Ali nozh me je prehitela.
„Kaj je sdaj ftoriti ?“ me tovarfhiza poprafha.
„Danef je preposno na ( Smrezhnik iti , u  pravim,
..ino jutri sgodej moremo od tod . u  Gofpod
fajmofhter pofldejo po fholfkiga uzhenika,ter
mu reko, de naj naglo na jSmrezlmik ftopi,
ino tebe perpelje. „Kaj ubogo ptujo deklizo
pravi fliolfki uzhenik. „Mi ne bo treba tako
delezh po-njo iti; ona je ravno sdaj sopet
per grobu fvojiga ozheta, kjer milo joka ino
sdihuje. Oh, uboga firota! de bi pazli sha¬
lofti ne sbolela! Is svonikove line fim jo ob
Ave-Mariinim svonenju vidil, ko fim fhe nekaj

112

tiro popravljal, de 1)1 faj tako dolgo ne obftala,
dokler fo shlaktna gofpoda tiikej.“

„Gofpod fajmofkter fo me kotli k’ grobu
tvojiga ozheta fprejmiti, Pa fini jih lepo
sahval/la, djala fim, de naj grem farna, de te
prav po mojih ferzhnih skeljah fprejmem ino
objamem; profila fim jih, de naj grejo rajfbi
k’ mojim fiarifham, ino naj jim povejo, kje
de fim, ino de te bom kmalo kje perpelala.
Tako, ljuba Mar/iz a! fim k’ tebi prifhla, ino
po bosliji volji naji je jerbafzhik tukej per
grobu tvojiga rajnziga ozheta sopet sdruskil.“

„Ja,“ pravi 3Iar/iza, „to je prav boslija
volja,“ ino povsdigne fvoje roke hvaleslmo
proti nebu. „Bog fe je mojih fols ino moje
revfhine ufmilil. Oh, kako dober, kako Iju-
besniv mi je! — Pravijo, de Bog ne pofhilja
vezli angelov nefrezhnim na pomozh. Jes pa
vender le sdaj is fkuflmje vem, de jih flie
pofh/Ija, dobre dufhe namrezh polne dobrotlji-
vafti ino vfmiljenja do sapufhenih firot, kokei'
fo oni, shlahtua Amalia. ( Sam Bog jih je fem-
kej perpeljal , mene po angelovo potolaskiti
ino rasvefel/ti. u

Malika sažGne sopet govoriti, ter pravi:
„ 4 She nekej ti moram, ljubaprijateliza! pove-

fifi
! /te¬
na
ter
liin
las
shc
s’ i
naf
bik
mei
bila
hud
to
nog

i e  i

de .
mi _
Hef

/o VI

Uog

nak
de
kar
tl te

113

tla ?

obit
epo
; te
iito
jfhi
kje
ala.
iuo
per
1 “
slija
»lino
noje
Iju-
lilja
5 pa
flie
tlji-
)ker

'em-

sliiti

ati:
Dve-

(hit) kar ute v’ zeli sgodbi pofebno s’boshjim
ftfaham navda, ino fveto bo,sli j o pravizo raso-
1  deva. Poglej , Jefa, tvoja nar vezhi fovra,slini za
na semlji, fi je vedno persadevala tebe mojim«
ferzu perftuditi, ino Tebe v’ njemu bolj sakore-
liiniti. Ravno sa to fi je pa tudi tifto ftrafhno
lash ismiflila, ino njen hudoben naklep ji je
she fkorej obveljal. Ali posneji je ravno
s’ njeno lashjo, kar bofh dalej flifhala, vfe
nafhe saupanje ino njeno flushbo sa vfelej sgu-
l)iia. Persadevala fi je, tebe sa smirej od

mene lozhiti; filno fe je she vefelila, de fi
Mia sa vfelej is deshele sgnana; is ftrafhne
hudobije ino fhkododelnofti ti je jerbafzbik,
ko fi is nafbiga grada fJda, saframovaje pod
noge vergla; ali ravno leto hudobno djanje
je posneji perpomoglo, — pazhnitega miflila,
de fve sopel 1'kupej prifhle. Ta le jerbafzbik
'ni je ravno tvoje fkrivno prebivalifbe raso del.
Refntzhno je tedej, de nam *e more nobeden
fovrashnik fhkodovaii, zlie Boga ljubimo; de
Bog vfo hudobijo, katero nam hudobni ljudje
naklonijo , le k’ nafhi frezhi oberne ,  ino
de nam nafhi nar hujfhi fovrashniki /’ tem,
kar fi k’ nafhi pogubi smifhljujejo, vezhi del
Ate le k’ frezhi pomagajo.^

8

„Sdaj mi pa (udi tf povej, ljuba moja!“
pravi grafiuja, „kako je to, de fi tako posno
k’grobu priflila, iuo sakaj fi tako filno shaloftno
jokala ?“ —

Mariiza perpoveduje, kako flipotljivo fo
jo is ( Smrezhnika sgnali. Zlies to dobra
grafiuja oftermi, ino fe viiovizb sazbudi: „Ja
refuizlino je boshja volja, de fim ravno sdaj
tebi k’ pomozhi perfhla, ko li v’ nar vezlii
britkolli k’ njemu sdihovala. Tukej vidifii
sopet moje befede poterjeue, de Bog hudobijo,
ko jo nam fovrashniki nakopljujejo, v’ uaflio
frezho obcrne. Hudobna kmetiza te je is
Tvoje kifhe fpodtla, ino te je miflila nefrezhno
ftoriti. Ali Bog te je k’ meni, ino k’ mojim
ljubim ftarifkam perpeljal, ki fi bomo persade-
vali tebe ofrezhiti, kar bo nam le mogozhe.“
Na to pravi Malika: „zhaf je, de greve.
Moji ftariflii me bodo she teshko zliakall
Pojdi tedej, ljuba Mariiza! s’ mano, nizi 1
vezh te od Tebe ne puftim; jutri fe s’ nami
domu popeljefhri Mariiza je shaloftna, ker
vidi, de ne bo morebiti nikoli vezh femkej
prifhla, vsame jokaje Ilovo od groba fvojig 3
preljubiga ozheta, od kateriga Te s’ tešhkim
ferzam lozhi. Malika jo pod pasduho prime,

ter

vsai

fpoi

mefi

»jeg

fpor

fpot

luni

farni
lip.
dol*;
ti m
lian

kma

prel

nam

pra>

115

»ja!«
osno
oftlio;

'O fo
obra
„Ja
sdaj
rezili
idifli

®>jo»

aflio

e is

zimo

ojim

ade-

ie.“

■eve.

kali'

liizb

iiauii

ker

ikej

j*g a

ikim

me;

ter  pravi: „Pojdi, pojdi, ljuba Mariiza! mo
vsami tudi jerbafzbik Jf’ Tabo, de bofh vender
fp omili od tvoji ga rajnziga ozheta imela. Na
inefti jerbafzhika ino zvetliz, f katerimi fi
njegov grob ovenzhovala , bomo terdnejfhi
fpomiu napravili, gotovo te bo vefelil: Pojdi,
fpotama ti bom sgodbo od perftana povedala.^

Ino tako grefte roka v’ roki per f vitli
luni proti ftarimu gradu.

XVII.

ip©©a»ivTirii»

Sgnbljeni perjtan Je je sopet najdel.

Pot v’ grad je flda med dvema dolgimi
tamnimi redim', vifokih ino she prav ftarih
lip. Potim, ker fte Malika ino Mariiza prezej
dolgo molzbe fkupej fhle, pravi Malika: ,-,Sdaj
ti moram vender le povedati, kako Te je per-
ftan nafhel. 44

„Letaf fino Jfe pred ko je bila navada,
kmalo v’ sazlietku fufliza is mefta v’ Dobnik
prefelili, ker fo ozlietovi opravki ravno tako
lianefli. Komej fmo v’ Dobnik prifldi, fe je
prav flabo vreme perzhelo, pofebno eno nozli

116

je bil tak vihar ino desk, de je hotel vfe
polomiti.”

„_Sej fi posuala veliko hrufhko na verti
v’ Dobniki. Sli e prav ftara je bila, ino ma-
lokadaj je vezli rodila. Vihar jo je tifto nozlt
tako nagnil, de fe je kotla podreti. Moj
ozhe jo tedej pofekati vkashejo. Vfi hlapM
fo bili sraven, ino jo varno podirajo, de bi
drusih drevef ne polomila. Moj ozke, mamka,
otrozi ino vfi is grada fmo bili na verti, ino
fino od delezh gledali.”

..Kader je na tla sagrumela, planeta moja
dva bratiza na gnjesdo, ko fo ga kavke na
nji imele, katero jih je she sdavnej mikalo.
Preifkujeta ga fkerbno. „0 jej!” savpije
Augufhtin, „lej, lej, bratiz, kaj fe tukej med
fhebinzami tako lepo lefkazhe!” „To fe
fveti, ko zhifto slato ino shlahtni kameni!“
pravi Albert. Radovedna Jefa hitro kje po¬
gleda — ino savpije na vef glaf: „0 Jesuf,
perftan je!” ino na enkrat obledi, ko merlizh
Dezhka perftan vsapieta, ino s’ njim vfa velelo
k’ mamki tezheta.”

„Je she, prav moj perftan je!” pravijo
mamka. „0h , kakofhno krivizo fmo dobrima,
pofhtenimu Jakobu, ino njegovi hzheri ftorili!

vfe

r er(i

ma-

iozh

Moj

apzi

ni

ika,

ino

loja
s na
alo.
pije
ned
fe
ii!“
po-
-iif)
izli.
'ela

•ij°

mu

ili!

Vfbezh mi je, de fe je perftan najde!; ali
/tokrat Ijulbflii mi bo, zhe Jakoba ino Mar/izo
sopet najdemo. S’vefeljem bom perftan dala,
de jima ftorjeno krivizo, kar bo mogozhe,
povernemo.“

„Fa sa bosbjo voljo 1“  fim jes poprafhala,
„kako je neki perftan v’ ptizhje gnjesdu, na
nar vifokejfbi verb drevefa, prifhel ?“

„To bom kmalo povedal,“ pravi Tone,
nafb ftari ftrelez, katerimu folse od vefelja
v’ ozbeh igrajo, de je vaju nedo^shnoft na
dan prifbla. „Gof ovoje, de nifta perftana na
Iirufhko, ne ftari ver/nar Jakob, ne njegova
lizbi Mariiza fkriti mogla. Drevo je bilo pre-
vifoko, ino kdo bi bil  na nar vifokejfbi verb
do gnjesda priti mogel ? 4 §aj tudi zhafa jima
nifo puftili; sakaj Mariiza je bila kornej is
grada domu prifbla, je bila sbe sgrabljena,
ino f’ fvojim ozbetam vred v’ jezho saperta.
Ti zherni ptizhi pa, k’ fo imeli na hrufbki
gnjesdo, to je, kavke , imajo filuo radi vfe to
kar fe lefkazbe. Kavka je perftan odnefla
ino v’ gnjesdu nefla. Nizh drugazbi ne more
biti. Jes fe le zbudim, de meni, ftarimu ftrelzu,
ni popred kaj taziga v’ mifel prifblo, de bi
bili vtegnili ptizhi perftan odnefti. Ali —

118

h osirja volja je bila, de fta moj ftari prijatel
Jakob , ino njegova lizhi Mariiza tolikanj brit-
kofti preterpeti roogla.“

„Tone, prav imate,“ pravijo moja mamka.

Spomnim fe , de Jfo talci ptizlii is bruflike
vezhkrat na okno perleteli, okna fo bile ravno
takrat odperte , kader je perftana smanjkalo;
tudi misiza, na kateri je leshal, je bila tikama
okna, refnizhno je tedej, de je takrat, ko
fim vrata sapahmla, ino fe v’ drugi kamri
prezej dolgo pomudila, kteri tih tatinfkih pti-
zhov perftan sagledal, ino v’ kljuni unefel.“
„Moj ozhka fo bili fdno shaloftni, ko fo
tako nevedama svedili, de fta bila ti ino tvoj
ozhe po nedolshno obfojena. „Neisrezheno mi
je slialfo  djali, „de fmo tim dobrim dufliam
toliko krivize napravili. ( Samo to me fhe to-
lashi, de fe to ni is hudobije, ampak is ne-
vednofti ino is smote sgodilo. Popred vender
ne bom v’ miru safpal, dokler jih ne najdemo,
ino jima odvseto zhaft ino ftorjeno krivizo p- 1
obihiofti ne povernemori 4

Na to ftopijo pred Jeto, katera je med
nami ftala, ko uboga grefhniža, vfa prepadena,
ter ji pravijo: „T i  hudobna hiuavfka kazha
it l —  Kako fi fe mogla predersiuti fvojo

goli
ino 1
Kat
ino'
lizin

briz

iuo

pasi

tifte

bila

je b

koli

Kar

pros

ftorj

vfe^

kat(

blet

terc

ino

fhe

fzln

vasi

atel

irit-

ika.
like
,vno
do;
ama
ko
vnri

pti-

u

> To
tvoj
i mi
lam
to-
ne-
der
no,
po

ed |

Ul, [

Jia

>jo

ua

goTpodo ino Todnikatako nevfmiljeno oblagati,
iuo v’tako v’nebo vpijozbo krivizo sapeljati?—
Kako fi mogla Tvoje ferze tako delezh satajiti,
ino pofbteiiiga ftarzhika ino njegovo nedolshno
lizher v’ tako veliko nefrezho pogresuiti ?“

„Per ti prizhi mi jo primita!“ sapovejo
brizhama, katera fta lirufliko Tekati pomagala,
ino Te ko dva jaTtroba sbe Jeli blishala ino
pasila, kaj moj ozbka poreko. ,,V’ ravno
lifte verige jo vklenita, v’ katerih je Mariiza
bila; ravno v’ tifto jezlio jo versita , v’ kateri
je bila Mariiza, ravno toliko Tliib mora dobiti,
kolikor jih je Mariiza po nedolshnim preTtala.
Kar Ti je denarjev ino obleke prihranila, Te ji
prozli pobere, iuo proda, de Te nedolshnim
ftorjena kriviza nekoliko popravi, ino bres
vTega, koker tukej Ttoji, jo ima tiTti berizh,
kateri je Mariizo odpeljal, zlies mejo sgnati.“

„Vfi prizhijozhi Te tih beTedi vftraThijo;
bledi ino prepadeni Ttoje ino molzlie. Tako
ferditiga niTo The niojiga ozbka nikoli vidili,
ino tako TtraThno ino ojftro jih govoriti niTo
fhe TliThali. Dolgo zliaTa je bilo vTe tiho,
TzhaTama sazhno Tvoje iniTIi ino obzhutleje
rasodevati. 44

„Ravno prav ti je l 44  pravi eden berizhov,

ko jo sa roko pgrabi, „Kdor drugim jamo
koplje, fain va-njo pade.“

„To imafk od fvojiii laski ino svijazkk*
ji drugi rezke, ko jo sa drugo roko popade.
„0, fhe smirej je ref: Kakorfhina flushba,
lako plazhilo, Le kar fe ne sgodi, Te ne
sve.“

„Kukariza pravi: „Nevorkljivo Jefo je
jesa sa voljo lepe obleke fpazkila, sato je
lako soper njo lagala, ino pbllej ni mogla
fvoje kefede nasaj vseli, de bi fe ne bila farna
Jashnivke rasodela. Pazil refuizhen je fiati
pregovor: ,,Kdor fe hudfzku le sa lafez pri¬
jeli da, je kmali vef na vezimo njegov. “

„No, no 1“ fe vosnik oglali s’ fekiro na
rami, „mifJim, de fe bo faj sdaj poboljfkala,
fizer fe ji bo na unim fveti hudo godilo. Drevo,
ktero dobriga fadii ne obrodi, bo pofekano
ino v’ogenj verskeno.“

„De fe je perftan sopel nafkel, fe je k*
bi trenil po zeliin Dobniku rasglafilo, od vlili
Hrani vrejo ljudje fkupej, ino kmalo jih žela
derkal krog naf ftoji. Tudi grajfkinfki fodnik
pride na veri. Pifar, ki je bil sraven, k’ fe
je perftan nafbel, mu je bil urno tiovizo pove¬
dal. Ti mi ne verjajiiefh, ljuba Mariiza! kako

121

le je fodn/k vftrafhil! Ivoker te je koli terdd
dershal, je vender le pravizhen mosh, kteri
sveftobo ino pravizo fpofhtuje. Polovizo fvo-
jiga prenvoshenja, je s’ nekakim glafam rekel,
de nam je vlim k’ ferzi fiiel, pa kaj polo vizo!
vfe Tvoje premoshenje bi hotel dati, de bi To
mi li to ne bilo pergodilo, Nedolshnoft po
krivim obfoditi je kaj ftrafhniga.“

„ ( Se po ljudeh osre, povsdigne Tvoj glaf,
(er pravi: „ ( Sam Bog je Todnfk, kteri fe nikoli
ne smoti, ino ne more premoten biti. Le oit
vligavidijozh je vedil, kako je bil perftan
prefhel; le njemu je bilo snano, kje je bil
do sdaj perkrit. Zklovefkki Tedniki Te pa
lahko is kratkovidnofti smotijo, ino tako pride,
de nedolshni, Bog hotel, de bi ref ne bilo,
vezhkrat terpjf; hudodelnik pa vsiliva fladko
vefelje. Ali ~ sdaj je Bog pravizhni Todnik,
kateri bo enkrat vfe dobro obdaroval, ino vfe
hudo pofhtrafal she na semlji savideno nc-
dolshuoft, ino fkrito hudodijo rasodeti hotel. —
Ino le poglejmo, kako prezhudno je vfe per-
pomoglo, de Teje njegova fveta volja isfhla.
Vzherej je mogel ftrafhni vihar, kateri je zeli
grad v trepet fpravil, ftaro hrufkko tako na¬
gniti, de fe je fkorej podeiia,- mozhan desh je

122

mogel  ptizhje gnjesdo isprati, de fe je perfiau
v’ njemu losliej salefketal ; nafha shlahtna
gofpoda fo mogli ravno na gradi bili; nedolshn*
grafizha fta mogla perftan najditi, katerim
ni v’ mifel prifhlo, de bi bila kaj perkrivala;
tudi nevofldjiva Jefa, kriva prizliovavka, je
mogla sraven biti, ino tako rekozh perva
f Tvojim glafam Mariizbino nedolsbnoft ras-
glaliti. Tazih zhudnih ino sbaloftnih sgodeb
fe je ske veliko permerilo. — Bog, kateri bo
na uuim fvetu vfe Todbe The enkrat pregledal,
ino flehernimu po Tvojim saflushenju pover-*
nil, — ali v’ nebefib, ali v’ pekli, — perpufti
vezbkrat kaj taziga na tim fveti, de bi ljudje
k’ njemu Tvoje ozbi obermli, ino fposnali, do
je pravizben foduik, kateri ne more ne golj-
fati, ne goljfan biti, ino de bi per mnogoterih
krivizah, ktere fe na semlji gode, vere v’ ne-*
Tkonzhno bosbjo previdnoft ne sgubili.“

„Tako je foduik s’ sbivo befedo govoril,
ino ljudje To ga svefto poflufbali, mu vfe, kar
jim pravi ^ polerdijo , ino fe premifhljevaje
rasidejo. — To je, ljuba Mariiza! sgodba ,
kako fe je sgubljeu perftan sopet nafbel.“

Med tem pridete Malika ino Mariiza k’
vratam ftariga grada.

123

XVIII.

Kako dobri ljudje krivizo povrazhujejo.

Graf, grafinja iuo druga gofpoda fo bili
na gradi v’ veliki obednizi sbraiii. Bila je
fhe po ftari fhegi grosno osftljfbana. Yfe ftene
fo bile po nekdanji nemfhki umetiiofti s’ poma-*
lanim plalnam prevlezhene, na katerim fe zeli
lovi s’ mnoshizo lovzov, konj ino pfov, jelenov
ino divjih sverin vidijo. Žela obedniza je
bila taka, de fi je marfikateri miflil, pofebno
kader je per fvezhniki s’ gorezhimi fve-
zbami va-njo ftopil, de je v’ velik gojsd
safhel.

Gofpod fajmofhter fo bili she sdavnej
v’ obeduizo prifldi, kjer jih je žela drushba,
ko fo od Jakoba ino Maraže perpovedovali,
fkerbno poflufhala. Sgodbo poboshuiga mosha,
od njegoviga lepiga sadershanja per £ Smrekar-
jovih; kako je rad molil, v’ Boga saupal;
kako je vfe voljno terpel; kako je vedno poln
zhafti, Ijubesni iuo sveftobe od fvoje gofpdde

124

govoril; kako priferzhiro ga je njegova hzlii
ljubila; kako mu je po otrozhje ftregla; kako
grosno je po njemu shalovala; kako je pridna,
poboslma, poterpesliliiva, iuo polna umetnofti,
fo tako slavo ino milo perpovedovali, de fo
vfmi folse v’ ozbi perigrale, ino de fe blaga
gofpa gradnja prav is ferze jokati sazlme.

Per ti prizbi ftopi grofinja Malika v’ fvitlo
obeduizo, v’ defnizi perpelje Mariizo, v’ levi/l
nefe pa jerbafzhik. Tli jima naproti bife,
ino posdravljajo Mariizo prav prijasno.

Graf jo prime Ijabesnivo sa roko, ino
rezbe; „Uboga lirota, kako ti f-lmjfliala ino
obledela. Nafiie nelpamgtno djanje je tvoje
liza bledilo, ino tvoje gladko zliclo sgerbau-
Kbilo. Odpiliti nam I Persadevali (i bomo,
de ti povern emo ftorjeno kri vizo. Pregnali
fmo te is ozlietoviga domu; odsdaj naj ti bo
v’ laft. Ino moj fkrivni pifar ti ima danef
fbe darivno pifmo fpifati, ino Malika ti ga
bo podala. “

Gradnja, Malikiua mati, kufhne Mariizo,
jo objame iuo tvojo lizber imenuje, potegne
fvitli perfiait , savoljo kateriga je 31 ariiza
toliko terpeia, is fvojiga perila, iuo pravi:
„Poglej, draga moja! tvoja nedolsimoit ino

pol;

kan

bo«

ne

kat

refi

f-ln

li g

den

nat;

kar

jire

lela

antj

ljul

nuj;

»>je ;

bog

tud

de

gra

ni

v’ ]

hzlii
kako
dna,
ofti,
e fo
laga

vitlo

ivi/i

ute,

ino
ino
voje
nui-
mo,
;nali
i bo
mef
g a

zo,
gne
'iza
,vi:
ino

poboshnofi fte lepfhi ino (Ifasliji od fvitliga
kamna v’ tim perftani. Ako imafh ravno gorfhi
bogaftfo ; ko je la perftan, tako ga vender
ne saibzliuj, vsemi ga v’ povrazliilb sa krivizo,
katero fino ti ltorili, ino v' snaminje moje
refmzlme materne ljubesiii do tebe, ter ga
f-hrani. Ako bofh kedaj dote potrebovala,
(i ga bom smenila po Tvoji pravi ženi sa gotov
denar . 44  t S’ temi beTedami ji ga na p e rit
natakne.

Mariiza od vefelja joka, koker je lili
kar od shalofti jokala. Vfa Tama is Tebe od
prevelike dobrotljivofti; Tkorej bi bila omed¬
lela, tako inako ji prihaja. Ne more govoriti;
ampak joka, ino Te brani perftan vseli.

Eden ptnjili gofpodov ji pravi, „Le vsemi,
ljuba! le vsemi, kar ti miloftljiva gofpa po¬
nujajo. Bog je blagima golpod grafu ino
njegovi preljubesilivi gofpc grafinji veliko
bogaftva, dodelil ; sraven tega jima je pa
tudi , kar je The bolji, vfmiljeno ferze dal,
(le to bogaftvo k’ dobri mu obrazka! a . 44

„Naj ne samerijo, gofpod baron ! - ' 4  pravi
grafinja, „oni naji prevezh pbvikfhujejo. To
ui delo vTmiljenja , ampak'delo praviže. Sgled
v’ nebu vpijozhe krivize fmo vfiiitu fvčtu dair.

126

kateriga bom zeli zliaf fvojiga skivlenja
s’ shaloftjo ino framolo pomnila. K’ nafliimu
miru ino pokoju je potreba ftorjeno krivtzo,
kolikor je mogozke, poravnati. Ne saflushenje,
ampak pravfza naf veshe, tako ravnati.“

Ponislma ino rasiimna Mariiza ftoji, —
ino derslri perftan v’ roki, kateriga je bila
fpet is perfta potegnila, ino pogleduje s’ fols-
nimi ozlnni gofpod fajmofhtra, koker, de bi
jih kotla poprafhati, kaj de ji je floriti?

Gofpod fajmofliter reko: „Ja, Mariiza!
le obderslii perftan. Gofpod graf ino gofpa
gralinja fo predobrotljivi, de bi ga fpet nasaj
vseli. Glej , Bog ti Ijubesen do tvojiga ozheta
povrazhuje. Kdor fvoje ftariflie fpoflituje,
timu fe po bosbji obljubi dobro godi. Bog
te po miloftljivimu gofpod grafu ino miloftljivi
gofpe grafinji sa tvoje terplenje obdaruje.
Vsemi tedej bogati dar s’ livaleshnoftjo, -
ino ker fi bila v’ nefrezlii Bogu vdana, pobo-
shna ino poterpesldjiva, oftani tudi v’ frezH
dobra, Bogu hvaleshna, dobi-otljiva ino poni-
slina do ljudi.“

Na to Mariiza perftan vsame, ino fi g' a
na perft natakne, sa kateriga fe ne more sa-
dofti sahvaliti.

M;

fta

M

nu

¥

ob

„ r f

im

sa'

¥

do

sh

fb

po

na

pe

127

enja;

timu

izo,

uje,

> —
bila
fols-
} bi

iza!

ofpa

Lasaj

heta

uje)

Bog

Ijivi

■uje.

tbo-

eziii

oni-

ga

sa-

Malika s  ki je s’ jerbafzhikam sraven
Martize ftala, je bila prav vefela, de fo njeni
ftarifhi tako vfmiljeno ravnali, sakaj ona je
Mariizo prav perferzlmo ljubila. Gofpod faj-
mofbtru, ki fo vezhkrat vidili, kako nevoflt-
Ijivi fo nekteri otrozi tim , katere ftarifhi
obdarujejo, je Malikiuo ferze pofebno dopadlo.
„Ti, o Bog!“ fo djali, „poverni gofpod grafu
ino gofpe grafinji vfe njih dobrote , katere
sapuflieni firoti ftore ; poverni pa tudi njih
ljubesnivi lizheri, katera je ravno tako vfmi-
Ijena, ko njeni ftarifhi.“

Ino to bo tudi lioril; sakaj, karkoli zhaf-
niga premoshenja uboshzam podelimo, je sgol
dobizhik ! — Bog naf ne bo farno v’ tim
sliivlenji bogato obdaroval; ampak to nam bo
fhe vfe obilnifhi tamkej v’ dolgi vezhnofii
povrazhoval, kar fmo nar manjfhimu is med
uaf na sernlji dobriga ftorili.

XIX.

4P(S><BILAVcm

t She nekej fpominct vredniga  u’ tej sgodbi.

Gofpa grafinja vkashe vezherjo na mi so
pernefti, ino profi gofpod fajmofhtra, de per

128

vezherji ofianejo, ter pravi, de mora tudi Ma-
niza s’ njimi vezherjati. Med molituvjo pred
jedjo — takrat je bila tudi med vifokimi ftanovi
navadna — fe Mariizi p o feb no milo dela. „Moj
Bog !“ pravi farna per febi, „shaIoftna ino
maloferzbna flm bila, ko fo me po dokonzha-
nim deli is 4 ®mrezhnika bres vezberje prozi
6g/tali$ takrat fi pazh nifini miflila, de fe
mi v’ tim gradu per miioftljivi gofpodi ske ve-
zherja perpravija. Salivalim te, nebefbki Ozlie!
d.e tako miloftljivo sa me fkerbifli. Oh, odpufti
mi mojo maloferzhnoft, ino daj mi gnado, de
bom zeli zliaf fvojiga shivlenja terdno upala
v’ tvojo neisrezheno miloft.“

Mariizi fo rekli fe med gofpo grafinjo
ino Maliko vfefti. Ona fe po divifhko plaflma
te zhafti brani, ino profi, de naj ji persanefo.
AH gofpa grafinja ji prijasno rezke: „Ker fi
ti nafha — ne sgubljena, ampak savershena —
hzlii sopet najdena, tako fe fpoclobi, de vefelje
obhajamo, per katerim fe tebi po pravizi peni
fedesh fpodobi.“ Prime Mariizo sa roko, ino
jo pelje na odkasani fedesh.

Med vezherjo fe vezhi del le od Ma-
riizliine sgodbe pogovarjajo. Graf je bil tudi
Antona, fvojiga ftariga ino sveftiga lovza,

s’

sili

ve:

liei

bri

tuc

rez

fe

raj

Po

sai

sig

kaj

ta

j«

fvo

sh<

shi

gla

me

od

bri

go.

dni

ne

12  9

Vfa-

ired

novi

'Moj

ino

sha-

l'Ozll

; fe
ve-
die!
pufti
, de
pala

finjo
flnia
lefo.
er fi

ia —

felje
jervi
,  ino

Ma-

ludi

vza,

s’ fabo perpeljal. Dobri flushabnik je fvoji
shlahtni gofpodi vfelej per miši ftregel. Ta
vezher pa fkorej smerej le sa Mariizkinim
lierbtam ftoji, ino fi folso sa folso is ozhi
brifhe. Njegova ftaroft mu je tako rekozh
tudi pravizo dala, vzliafi kakofhino befedizo
rezbi. „Kaj ne, ljuba Mar/iza ! 44  je djal, „de
fe je vfe isfhlo, kar lini tebi ino tvojimu
rajnzimu ozbetu v’ gojsdu na meji govoril:
Po pravizi nar dalje lerpi. Kdor v' Boga
saupa, tega Bog ne sapujii.  Sdaj nizh dru-
siga ne manjka, koker tvojiga ozheta. Oh,
kaj bi bilo sa eno vefelje, ko bi bil on fhe
ta dan dozhakal! — Moj nar boljfhi prijatel
je bik Kako bi fe bil pazil vefelil, ko bi
fvojo lizlier , katera mu je bila po fmerti fvoje
shene nar ljubfhi ftvar na semlji, vidil nedol-
slino fposnano, ino v’ toliki-, zhafti! Kar is
glave mi ne gre, de ga ni ljubi Bog fhe ene
mefze shiveti puftil. Ako bi bil ravno nezoj
od vefelja umeri, bi fe meni ne bilo tako
britko sdelo; de bi le bil fhe to vefelje dozhakal ! 44

„Vafhi obzhutleji, ljubi moj Anton ! 44  mu
gofpod fajmofhter pravijo, „fo vfe hvale vre¬
dni ; lepo je od vaf kaj taziga flifhati. Pa mi

»e finemo na prizhijozhe shivlenje ino pofvetno

9

130

vefelje miflitij kako naglo ne mine oboje!
Zhlovek je le kratek zhaf na fveti, kmalo
ga smanjka; je ravno, koker kapliza na veji. —
Ta-fvet je pa preddvor prihodne vezhnofti;
pofvetno sbivlenje pa priprava sa pribodno
vefelje v’ nebeflikim kraljeftvi. Zbe zblove-
fliko skivlenje pregledamo, najdemo rezin', ka¬
tere fe s’ boshjo modroftjo, dobrotljivoftjo ino
pravfzo ne vjamejo; ako fe pa proti nebefam
osremo, fe s’ boshjo previdnoftjo vfe fter-
nejo, iuo nam mir ino pokoj v’nafbe ferze
vlijejo.«

„Ravno tako je tudi s’ Jakobovo ino Ma-
rfizhino pergodbo. Mariizi fe she tukej ter-
plenje obilno povrazbuje. Dobri Jakob je pa
mogel umreti, od fvoje dobrotljive gofpode,
katero je zhes vfe ljubil, prezhudno savideii
ino savershen; je mogel fvojo ljubesnivo lizlier
v’ nar vezbim boshtvi na fveti sapuftiti. Ko
bi tedej ne bilo nobeniga drusiga shivlenja;
ali bi ne bila vpijozlia kriviza, de je enimu
terplenje povernjeno , drugi pa mora breč
povrazliila v’ terpljeuji umreti. Gotovo bi bilo
to neisrezbena shaloft ino britkoft sa zbiove-
fhko ferze, kar Anton prav dobro obzhuti.“

„Ali, fbe flajfbi sbivlenje naf v’ vezhnolu

zb

je

do

inc

tul

ve.

pr<

nif

fei

ko

po!

vr<

ne:

ne

v’

v*

de

vp

ve

mi

H

od

hv

no

oje!
nalo
i. —
)fti;
)dno
Dve-
ka-
ino
;fam
!ter-
irze

Ma-
te r-
! pa
ide,
den
dier
Ko
ija;
iniu
ire$
bilo

ve-

u

olS

131

zhaka; — o, blager nam, de fo nebefa, kjer
je konez vfib britkofti. — Tamkej gori fe
dobrima moshu nesaflusheno terplenje lepfhi
ino bolji povrazbuje, koker njegovi hzheri
tukej na semlji. Tamkej vsbiva zhiftejfhi
vefelje, ko je nafhe liezojfliino, fladkofti,
proti katerim vfe fladkofti na semlji fbe fenza
nifo.“

„Ja fhe vezli! Ne vem fizer — pa moje
ferze mi pravi, — ino doftikrat je ferzu bolj,
ko umu veijeti. Moje ferze mi pravi, de fe
poboslmi Jakob v’ nebelih ta vezber s’ nami
vred bolj vefeli, ko fi miflimo. Ker fmo tedej
nezoj tako shidane volje, tako moram fbe
nekaj povedati, kar bi bil fizer samolzhal.“

„Eno jutro pridem k’ poboshnimu Jakobu
v’ njegovi sadnji bolesni. Ino ako je ravno
v* boshjo previdnoft terdno saupal, ga je ven-
der le smerej fkerbelo, kaj bo njegova bzhi
vpribodnje sazbela. Tifto jutro fini ga prav
vefeliga nafhel. Prijasno fe mi nafmeja, ino
mi is poftelje roko poda, rekozh: Sdaj gofpod
fajmofbter! fe mi je teshak kamen od ferza
odvabl, to je, fkerb sa mojo lizher; sdaj fini
hvala Bogu vef per pokoju. To pretezheno
aozb fim molil tako lahko, de fhe nikoli ne

tako,— ino nekak pokoj, nekaka nebefhka
tolasliba, ki je flie nikoli take nifim obzhutil,
fe je v’ moje ferze vlila. Terdno upam, de
je Bog mojo molituv vflifhal. Lahko ino bres
fkerbi bom tedej umeri, ko vem, de bo
nedolslinoft moje hzhere fhe na dan prifhla,
ino de bodo dobrotljivi graf vprikodnje po
ozhetovo sa-njo fkerbeli, ino de bo miloftljivo
grafinjo sa mater imela.“ Tako je poboshni
ftarzhik sjutrej po tifti nozhi govoril, ino nezoj
flifhim, de je ravno tifto nozh hud vihar ftaro
hrufhko v’ grajfhinfkim verti perpognil, ino
fkriti perftan ino Mariizhino savideno nedol-
shnoft rasodel. Tako je bila njegova gorezha
molituv vflifhana. Ino tako je fpreminjeni
duh poboshniga ftarzhika v’ nebefhkim kralje-
ftvi sa refhenje fvoje uboge hzhere neprene-
haina molil. Bog ga je vflifhal, ino nam
vfun fkupej s’ Martizo vred ta frezkni ino
vefeli vezher odlozhil. Ino kdo bi miflil, de
tudi tamkej v’ vezhnofti sa frezho fvoje hzhere
ne ve, ino fe s’ nami ne vefeli? Pa bodi fi
she kokerkoli hozhe, to je vfaj ref, de tiftu
ponozhna molituv poboshniga ftarzhika ino nje
vflifhanje vfe, kar fe je sgodilo, prijasno
rasfvitli ino povelizha. S daj fe žela pergodba

rhkJ

ulil,

, de
bres
' bo
lila,
po
jivo
simi
ezoj
taro
iuo
iol-
zlia
jeni
lje-
ne-
iaffl
ino
de
ere
i fi
ifta
nje
mo
Oba

v’ vfih okoljfhiiiali prav ozhltno pokashe, de
je delo boslije previdnofti.“

,,Kratko nikar!“ govore goTpod fajmoTbter
dalej vidama ganjeni, „to Te ni farno primerilo,
de Trno nezoj tako vefeli fkupej sbrani; to je
delo boslije dobrotljivofti, fvete boshje pre-
vidnofti. Bog me je ptujza v’ tako zhaftitljivo
druslibo peljal, ino karmi je Jakob na fmertni
poftelji saupal, naf tiga sadofti preprizha.“
„Naj naf ta sgodba poduzbi, de ima Bog
vezbi ljubesen do naf ljudi, ko jo je ozhetam
ino materam do Tvojih otrok v’ ferze vtifnil,
ino de on sa naf bolj Ijubesnivo Tkerbi, koker
ftarifhi sa Tvoje otroke Tkerbeti samorejo. O,
de bi pazb vfi v’ veTelim saupanji, de naT
nebeTbki ozbe priTerzhno ljubi, shiveli ino
umerli! To saupanje naT v’ vfib okoIiTtavah
v’ sbivlenji ino v’ Tmerti potolasbi ino umiri. “
„To, goTpod fajmoTbter ! je tudi moje
saupanje, a  rezbe goTpa grafinja, ino is sa
mise vltane, ino jim roko poda. Vfi to po-
terdijo ino vTtanejo. „Posno je sherezbe
gofpa grafinja. „Jutri miflimo sgodej odri-
niti.“ 4 Se poflove, ino vfi gredo od lepih
pozhutlejov, katere To goTpod fajmoTbter
v’ rajih sbudili, ganjeni narasen.

134

XX.


Obijkanje v ’ i Smrezhniki.

Drugi dan je v’ gradi she o sori vfe na
nogah, ino Te na pot ravna; nar vezh pa fi
dajete grafinja Malika ino ptuja gofpodizhna,
ki je bila s’ njenimi ftarifhi perfhla, per Ma-
riizi opraviti.

Mariiza fe je v’ Dobniki tako nofila,
kakor je bila navada hzher grajfhinfkih flu-
sliabnikov; per ( SmrekarjoviIi fi je pa mogla
pozhafi nove oblazhila omifliti, ino ker ni
Jiotla f’ Tvojo nofho drusih ozlu na fe vlezhi,
Teje sdaj ravno tako, ko druge deklize no-
fila. Ptuja gofpodizhna, Mariizhine ftarofti
ino vifokofti, ji ponudi na Malikino profhnjo
fhe fkorej zhifto novo obleko. Mariiza
fe je brani ino pravi, de fe ji ne fpodobi
take lepe obleke nofiti.

Ali Malika ji pravi: „Le nekar dolgo
ne pomifhljuj; prezej jo obleži, pa je vun.

135

torej fe morafk tudi drugazki nofiti. Ino nar
boljfhi je, de fe prezej tukej preoblezkefh;
tako fe bodo ljudje nar manj nad teboj ras-
gIedovali.“

Obedve gorpodizlini fie ti veliko persa-
devale, de Mariizo prav zhedno napravite,
jo v’ fredo med fe vsamete, ino jo v’ obednizo
peljete, kjer fo vfi fkupej sajterkovali. Drugi
fo Mariizo komej fposnali, tako jo je obleka
premenila.

Po sajterkovanju fe prezej v’ kozbijo vfe-
dejo. Mariiza mora sraven Malike per sldaht-
nimu grafu ino grafinji fedeti. Graf sapove
memo 4 Smrezknika peljati, ker je skelel do¬
brotljive ljudi, kateri fo Mariizo ino njeniga
ozketa tolikauj lepo fprejeli, posnati. Po poti
fprafkuje fkerbno , kako fe jim godi , ino
Mariiza mu vfe na tanko rasloslii, ino ne
perkriva, de fe jima sdaj prav flabo godi, ino
de fvoje ftare dni malo vefelja upati fmeta.

Prikod kozkije na 4 Smrezhnik je bilo kaj
noviga; morebiti, de je fke ne bilo ondi
kar 4 Smrezknik ftoji, pofebno take lepe ne.

Mlada 4 Smrekarza p er težke, ko fe
kozkija pred kifko vftavi, rozkuo is liifke.
,Moram vender pravi is kifke tekozk,

136

„imeniinimu gofpodu, ino njegovi gofpe iuo
gofpodizhnama is kozlnje pomagati!“ Poda
eni gofpodizluu roko, kar fposna, de je Ma-
riiza. „Kaj rabeljna zhe to biti ?“ sagodernja
nefpametno, ter jo naglo is roke ispufti', koker
de bi bila sa ftrupeno kazlio prijela, odfkozhi
ritenfko , iuo jo sdaj bleda, sdaj rudezlia
fprehaja.

t Stari ^Smrekar je ravno na vertu delal.
Graf, gradnja ino nju lizhi Malika gredo
k’ njemu, mu roko podajo, ino ga prav lepo
salivalijo sa dobrote, ki jih je Mariizi ino
njenimu ozlietu fkasoval. „01x, kaj le flie!“
pravi dobri mosh, „jes fim mu vezhi hvalo
dolshau, ko on meni. S’ njim je prifhel bla-
goflov k’ moji hiflii; o, de bi ga bil le bogal,
bi fe mi sdaj boljfhi godilo! Kar je on umeri,
nimam fkorej drusiga vefelja, ko ta le vertiz.
Ino tudi sa modri fvet vem njemu hvalo,
de fim fi kofzhik semlje pridershal, ino pa
fhe vertnariti fim fe od njega nauzhil. Kar
ne morem vezli drevela dershati, pa tukej le
delam, ino ifhem med zvetlizami iuo selenjavo
miru, kateriga v’ fvojihifhi vezli ne najdem/ 4

Med tim poifhe Mariiza ftaro { Smrekarzo
v’ kamri, ino jo sa roko na vert perpelje, ji

ve<

ne

ghi

inc

gr

fe

od

re

I tv
j fl:

m

ft;

le

0 !

r<

t

f

1

137

iiiO

^da

Ma-

irnja

iker

ozlii

:zha

'dal.

edo

epo

ino

e !“

r alo

da-

,al,

ud,

tiz.

Io,

pa

'ar

le

vo

io

j*

vedno ferze dela ino pravi, de naj fe nizh
ne boji. Sakaj dobra 4 Smrekarza ni The fvoj
shiv dan s’ tako gofpodo govorila. Le ftrahama
ino f’ trepetam fe ji perblisliuje. Graf ino
grafinja tudi njo lepo pohvalita.

Oba, ftai*i 4 Smrekar ino njegova shena,
fe hvale tako rekozh framujeta, ino jokata
od vefelja ko otroka. „Ali ti nifim pravil
rezhe Mariizi ftarzhik, „do fe ti bo sa voljo
tvoje perferzlme ljubesni do fvojiga ozheta
fhe prav dobro godilo ? Glej, sdaj fe je
moje prerokovanje isfhlo!“ Na to dobi tudi
ftara 4 Smrekarza ferze, pofhlata Mariizhino
lepo obleko , ino pravi: „ Ja, ja, tvoj rajnk
ozlie fo pazil prav imeli, ker fo ti vezhkrat
rekli: „Kateri zvetlize oblazhi, bo tudi sa
te Jkerbel. li

Mlada gofpodinja je pa od delezh
fiala, ino pravi farna per febi: „Ovbe, ovbe, —
kaj fe mora vfe doshiveti! Tu je is berafhke
vlazhuge zelo slilahtna gofpodizhna. I, kdo
hi bil mogel kaj taziga mifliti? Sdaj fe ve,
pazil ne fmem blis nje! Pa ko bi je ne po-
snala, kdo de je! 4 She le fnozhi je fhla
sgnana od naf s’ zulizo pod pasduho, de bi
po fvetu berazhila.“

Graf pa ravno ni fklifkal fhpotljiviga
govorjenja hudobne skene; pa na ob rasi fe ji
je posnalo, de ni nizh prida. „To je
prava pofkaft od skenfke,“ pravi on, ter gre
ene krati samif hijen gori ino doli po Verti.

„j§lifkite kari ozke ,“ mu graf pravi ino
poftoji per njemu, „vefte, kaj jes miflim. Dob-
fko priftavo, ko jo je Mariizhen ozke obde¬
loval , fim njegovi kzkeri v’ laft dal. Ali
Marfiza ne bo fke tako berfh farna gofpodinjila-
Bi vam ne bilo vfkezh, kjekej iti ? — Obljubim,
de vam bo lamkej dopadlo, ino vem j de Ma¬
rfiza od vaf ne bo nobeniga plazhila tirjala.
Tam bo te po fvoji volji zvetlize ino selifha
ofkerbovali, ino v’ zliedni kifkizi na fvoje
ltare dni mir ino pokoj vshivali.“

Gradnja, Malika ino Marfiza fo jima per-
govarjale, de naj tako ftorita. Tode ni bilo
treba dofti pergovarjenja; oba fta bila te po¬
nudbe tako vefela, kakor, de bi jima nekdo
refkenje is pekla osnanil.

S daj pride mladi gofpodar is polja domu;
mozhno ga je svediti mikalo, kaj pred njego¬
vo liifko ftojezka kozk/ja pomeni, Ker pa
sve, kaj je njegovim ftarifkam na ponudbo,
je prezej per volji , dcfiravno mu je bilo britko

fe

tes

gei

de

tal

Pa

M;

va

je

ge

bi

bi

le

fr

55 '

S>

h

l

1

t

139

r iga

B  ji
je

gre

iuo

ob-

ile-

Ali

da¬

ni,

la-

ila.

"ha

>je

;r-

Mo

o-

do

fe od fvojih ljubih ftarifhov lozhiti. t SiIno
teshko mu je bilo, de je njegova sliena tako
gerdo s’ njimi ravnala, ino sa-nj je tolashba,
de Te jim bo na ptujim boljfhi godilo.

Mlada t Smrekarza je pa tafta ino tafho,
tako rekozli s’ obema rokama is hiflie rinila.
Pa hinavka hozhe prav lepo delati; ko lih
Mariizo gofpod grafa Njih Miloft  imeno¬
vati flifhi, fe niško perklone , ter pravi: „To
je vender grosna dobrota od milofiiviga gofpoda;
gerdo bi bilo, ako bi jih ne bogali! — To
bi jih pazh mozhno ras-skalilo, ino njih gofpa
bi snali rezili, de nifmo bolj otefani, ko uni
le liraftovi flitor. Ref, to je neisrezhena
frezlia!“

„No, to me vefeli ji pravi nje mosh,
„de vender to fposnafh. Vezhkrat fim rekel:
„Ubogim ino poboshnim pojtrezhi perneje
shegen k’ hi/hi!  Pa mi nifi verjela. Sdaj
imam vender enkrat prav.“

Mlada jSmrekarza je bila od jese rudezha,
ko purman. Vender li vprizho slilahtne go-
fpode ni upala rasfajati, fvojiga mosha je pa
tako gerdo pogledala, de bi ga bila fkorej
s’ ozhini prederla.

Graf je obljubil, de bo po ftare —

140

pred ko bo  mogozhe, poflal, fe vfede s’ drush-
bo sopet v’ kozhijo, ino fe dalje pelje.

XXI.

Kcij Je na jSmrezhniki Jhe dalje sgodi,

Blagi graf je Tvojo beledo svefto derslial;
The tifto jefen je prilhla kozlnja is Dobnika
po Ttariga ( Smrekarja ino njegovo sheno. t 8inu
je biio prav britko Tvoje ljube ftarifhe sgubiti.
NeveTta pa, katera je she sdavnej dneve ino
ure Ihtela, kdaj de Te ji bodo is poti Ipravili,
je grosno velela, de Te jih bo vender enkrat
snebila. Ali to veTelje Te ji grosno sagreni.
Kozhijafh ji poda lili , v’ katerim sapilano
hoji, de ima vTe, kar je tim ltarim — sa
shivesh sgovorjeno, bodi fi v’ siliti ali v’drugih
rezheh, v’ gotovini vlake kvatre poTebej pod
fhtrafingo blishni goTpofki svefto odrajtati. To
jo je filno raskazhilo , vpije, preklinja ino
divja. „Ta je pa Iepa,“ rezhe vla togotna,
„tega Te nam je The manjkalo, de pridemo
s’ deshja pod kap! Ko bi bili tukej oftali,
bi nam dvakrat manj sajedbV 4  ,Sinu je pa

vel

ka

veJ

vfi

fre

pa

tui

inc

ini

je

kn

fto

vf

je

fri

na

ti

le

■ja

'L\

P’

j«

j«

n

g

141

sh

al;

ka

I1U

41 .

no

K,

at

11.

10

sa

h

d

Q

O

f

)

J

t

vefelilo, de bo fvojim flarifham vender fhe
kaj dobriga ftoriti mogel, tode ni fmel fvojiga
vefelja sbeni rasodeti.

Dobri ftarifhi fe drugo jutro v’ kozhrjo
vfedejo, ino fe v’ Dobnik peljajo. t Sin jima
frezho ino vfe dobro vofhi, njegova shena
pa kolne sa njima. Hudobni sbeni fe je pa
tudi tako godilo, kakor fi je nad fvojim taftam
ino tafho saflusbila, ino kakor fe vohernim
ino poshrefhnim ljudem vezhi del godi. Ona
je imela fvoje denarje na pofojili per enimu
kupzu, kateri ji je obljubil, vfako leto od
fto defet goldinarjov obrefti. Obreft je bila
vfako leto k’ nalosheni gotovini perdjana, ter
je sopet novo obreft nefla. Sbena fe je grosno
frezhna fbtela, ino ni posnala vezbiga vefelja
na fveti, koker prefbtevati, koliko bodo vfi
ti denarji v’ defetib, ino koliko v’ dvajfetih
letib snefli. Ali vfi ti slati gradovi, ko li
jih po fvojih miflab sida, kmalo sginejo. Kup¬
zu je kupzluja fpodletala, ino je na kant
prifhel. To je bila ftrela sa vobernizo! Nima
je vezli mirne ure, kar je svedila, kaj de fe
je s’ kupzam sgodilo. Po dnevi je bila smirej
lia poti, sdaj gre k’ pravdniku, sdaj k’ fodui
gofpofki; ponozki vedno premilbljuje ino tulita,

142

ino nemore kar ozhefa satiTniti. Sadnizh je
namefii defet tavshent goldinarjov le dve fto
prejela. Bilo ji je sdaj kar obupati$ rajfhi
bi bila meriva, ko sbiva. Notrejna britkoil
jo je tako sdelala, de fe je buda mersliza
vloti. Mosh bi ji bil rad v’ blislini terg po
sdravnika poflal, tode ne mara sa-nj. „Ni
mogel ftarimu Jakobu pomagati,^ je djala,
„tako tudi meni ne bo pomagal. Konjederka
is Bukovize je bolj saftopna.“ To je ona pa
le is f kopanj e rekla! Sakaj miflila je, de
konjederki ne bo treba toliko plazliati. Mosh
ji pa vender le sdravnika perpelje, ino jo
mifli s’ njim pofiliti, ali ona treflii prezej perve
arzmje fkosi okno, ino poflde po konjederko.
Nje mogozhue kaplizeji ref merslizo ufiavijo,
ali kaj pomaga ? po tim fe je je pa jetika
podftopila. —

Cofpod fajmofhter is Jelfhan jo v’ bolesni
vezbkrat obifhejo , ino Ijubesnivo nagovarjajo,
de naj fe poboljfba, ino fvoje ferze od pofvet-
niga blaga odterga, ino fe k’ Bogu oberne!
Ali zhes to je le jela rohniti, ino togotiti fe.
Debelo pogleda fkerbniga gofpod fajmofhtra,
ter pravi: „Jes ne vem kaj gofpod ozke f’fvo-
jiln opominjevanjem miflite ! Kupzu, ki naf

j<

P :

JJ

ir

b

M

d

1(

m

z

P

v

n

s’

o

j<

S:

V

Z

k

g

ft

d

r

o

i)

143

je

fto

irhi

£. 0 ft

iza

po

,Ni

la,

•ka

pa

de

isli

jo

•ve

£ 0 .

10 ,

ka

sili

o,

st¬

el

'd.

a,

o-

af

je ob denarje perpravil, bi snali tako govoriti*
pa ne meni. Jes miflim, de fim dofti dobra. —
Dokler fini mogla, fim fhla rada vfako nedeljo
ino sapovedani prašnik v’ zerkuv ; boslije flush-
be nifim nikoli samudila, tudi doma fim Tvoje
molituvze vfelej svetlo opravljala ,  fim rada
delala, nifim nizk sapravila, fim bila vfim isgled
lepih zhednofti per domazhii; nobeden zhlovek
mi ne more kaj kudiga ozliitati; tudi ne pore-
zhe nobeden firomak, de fini ga bres dani iti
puftila. Bi pazh rada vedila, kakofhua bi
vender mogla biti ? 4 Sim vender miTlila, de
me imate nar boljfhi goTpodinjo v’ fari.“

Gofpod fajmofhter previdijo, de je treba
s’ njo bolj resno govoriti, ako jo hozhejo fpre-
oberniti. Ji sazlmo podolgama raslagati, de
je The na denar ino pofvetno blago vTa nave-
saua,de je polna lakomnofti, katero ona lepo
zhednoft hranivnofti imenuje, katera je pa li
kriva vera; de jo gerda jesa, oftudna pregreha
gofpoduje; de ji pohlevnofti ino poterpeshljivo-
fti, takih lepih ino potrebnih zhednofti,manjka;
de is jese ino fkopernije tolikrat fvojiga mosha
ras-shaii; de je sapufheno Mariizo nevfmiljeno
od Tebe fpodila, ino zelo tudi fvojiga tafta
ino tafho, katere bi imela ko Tvojo ftarifke

144

zhiflati ino ljubiti, od Iiifhe sgnala; de je
boshzhiku kofzhik kruha, ali pefhizhizo inoke
le sa to podala, de je naprej fhel, ne pa
salo, de bi dolshnoft kerfhanfke ljubesni fpol-
nila, katero je vfelej sanizhovala, ino nar
potrebnifhimu reveshu v’ fofefki ni nikoli s’ zhe-
tertnikam silita v’ lili perpomogla, defiravno
ga je po fto ino fto keblov v’ sliitnizi imela;
de fo bili nje darovi v’ beri sa pogorelze ino
druge firomake vfelej nar manjflii ino nar
flabfki, de fi je s’ ohernijo ino lakomnoftjo
veliko premoshenje perdobila, f’ katerim bi
bila lahko veliko dobriga ftoriti samogla, ino
fi fhe tudi farna febi shivlenje prikrajfhala;
de fe per nji ravno, kar je v’ kerfhanftvi po-
glavitniga , ljubesen do Boga ino blishniga
vedno pogreflia, de ji nje v’ zerkuv hoja ino
obifkovanje flushbe boshje nizh ne pomaga,
ker fc 'ne poboljfha, ino de vfa njena molituv,
ker ne pride is praviga ferza, Bogu dopafti
ne more.“ — —

Ali gofpod fajmofhter fhe nifo isgovorili,
she sazhne ona vpiti ino tuliti: „Nar flabfhi
ftvar fini na fveti! Nobeden zhlovek me ne
more terpeti; od gofpod Ozheta bi pa ne bila
verjela , de me tako grosovitno fovrashijo!

h

ta

in

pr

zb

na

od

bo

ra:

vil

bo

vfi

do

po

gc

fe

bo

pe

jii

M

pe

la

fehl

je

>ke
pa
ol-
tiar
lie-
mo
la;
ino
jar
tjo
bi
ino
la;
lo¬
ga
no
;a,
v,

iti

li,

hi

ne

la

o!

145

V,  kaj fini jini le shaliga ftorila, de  fim jim
tako soperna. a

Na to vsafnejo gofpod fajmofhter klohak
ino palizo, ter gredo shaloftni od nje. „Oh, u
pravijo, „kako je vender teshko, de hi fe
! zklovek, kateriga ferze je na pofvetno blago
navesano , fpreobernil! Kako delezh je tak
od nebefhkiga kraljeftva — od refnizhne po-
boshnofti ino prave zkednofti! ( S’ kakofluiimi
rastrefenimi befedizami Te mifli s’ Bogam /pra¬
viti, ino zhe kakofhne drobtine od obilniga
bogaftva blishnimu verske, slie mifli, de je
vfe tvoje dolshnofd do blishniga na tanjko
dopolnil. Ino vender njegovo ter z e fhe ni
poboljfhano; v’ tvoji flepoti mifli, de to nje¬
gove pregrehe lepe zliednofti!“

„Qh,“ sdilmejo memo vertagrede, „kak.o
fe vender motijo, kateri miflijo, de le veliko
bogaftvo ofrezhi! Bogata 4 Smrekarza ni imela
per vfih tvojih denarjih ino premoshenju V’ tvo¬
jim želim shivlenji toliko vetelja, ko uboga
Mariiza med zvetlizami tu le na vertid*

Kmetiza je mogla fhe le prav veliko ter-
peti. Žele nozhi je prekafhljovala, od gole
lakomnofti fi ne pervofhi na kaplize vina, ne
fchlize dobre metne shupe, ino per vfirn tvojim


146

tefplenju nima nobene prave tolashbe, nobene
jnozlri Te v’ boshjo voljo vdati. Gofpod faj-
mofhter fo fi fhe veliko persadevali, de bi jo
na pravi pot perpravili. jSvoje pofledne dni
je bila tudi nekoliko voljneji ino krotkejfhi :
ino fe je tudi Tvojih grehov nekaj- kefala;
tode gofpod fajmofhter To komej veijeli, de bi
fe bila v’refnizi fpreoberuila. Y’ nar lepfliili
letah je umerla, bila je shaloften rop gerde
lakomnofti ino jesizlinofti, ino vfun sgled, de
zhafno blago ne flori frezhniga zhloveka $
ampak vezhi del ga fhe le v’ veliko nefrezho
pokoplje.

XXII.

t She ena prav shaloftna pergodba .

Grafovi fo Marfizo vniefio na Tvoj dvor vseli.
Eno jutro pride flar, she vef fiv duhoven na
grafovi dvor, poprafha po Mariizi, ino ji
pove, de bi ena bolna shenfka, preden umerje,
s’ njo The rada govorila, ino jo proti, de
naj ji to flori, fizer bi ne mogla mirno umreti.
Zhes to Te 3Iariiza fihio sazhiidi, ino poprafha

b

n

p

d

j'

n

h

P

1

d

P

h

h

c

f

s

11

r

i

i

i

i

i

no

j-

jo

ki

hi

i

a;

bi

jih

de

de

»5

ho

li.

tia

ji

e,

le

ti.

13

1  14  7

blago gofpo grafinjo sa fvet, kaj de' ji je
ftoriti. Grafinja posna gofpo d duhovna^' prav
poboshnigaino rasumuiga paftirja, ino ji rezke >
de naj le gre. Na prof lino golpod duliovna
jo ftari Anton fpremi.

Mariiza gre notri do sadnih liifli v’.pred,-
meftje, ino pride v’ ofkih ulizah do hifhe,
ko je viditi vfa sapufhena. Tukej gredo po
peterih temnih ino oskfli gredeli pod fireho.
Tix fe vftavijo gofpod dukaven pred ftarimi
durnti, ter pravijo: ,,Tukej le je! — Pa
profim, naj malo potetpe; dobro ho, de tih le
kapljiz na ruto vsamejo. K  Ji kanejo nekaj
kapljiz melifniga zveta v’ ruto , irto potim
odpro'duri.

Mariiza ftopi v’ ftamzo, katera ni megla
flabfhi biti. Majhina li niza je bila vezhi del
s’ popirjam prepeta , fkosi katero fe prav
malo fveti; flaba poftelja, per kateri floni
polomljen ftol, ino na njemu perften verzli
bres pokrivala ino rozlia — to je bila vfa kilhna
perprava, katero Mariiza tukej najde. Pa
viditi bolnizo v’ poftelji, je bilo fhe le sha*«
loftno. Taka je bila koker fmert, komej fe
malo sagiblje. Mariizo taka groša fpreletf j

ko jo s’glafam po mertvafhko hropezhim ogovori

10  *

148

ino ji Tvojo fulio roka fpod odeje pomoli', da
Te na vfih udih trefe. Tako uhiio befedo je
imela, ino tako tesliko govorila, de jo Mariiza
komej saftopi, de je ta ftrafhna, mertvafkka
podoba — Jefa, Jefa, ktera je takrat, ko
je v’ Dobniki flushila, lepfhi zvetela, ko
zvetliza.

Nefrezhna Jefa je bila isvedila od gofpod
duhovna, de je Mariiza s’ dobnifliko gofpodo
v’ mefto prifhla, ino je po njo poflala, de bi
jo sa voljo perliana odpufhanja profila. ( Svo-
jiga imena ni popred vediti dala, sakaj bala
fe je, de bi Mariiza, zhe ga isve, is jese
k’ nji ne prifhla.

Mariiza fe milo sjoka nad njo , ino po-
terduje, de ji je vfe, vfe she sdavnej odpu-
ftila, ino de jo nizh bolj ne boli, ko njena
nadloga. Mariiza jo liozhe na to v’snaminje,
de ji je ref odpuftila, objeti ino kufhniti. Ali
gofpod duhoven na glaf savpijejo, ino pravijo:.
„Sa boshjo voljo! kaj miflijo ftoriti? Ta
ftrafhna bolesen fe prijema / 4

„Kakofhno bolesen pa ima ?“  poprafha
uedolshna Mariiza vfa preltrafhena. Duhoven
obernejo fvoje ozhi v’ tla, ino obmolzhe; ah
bolna Jefa jih profi, de naj ji nizh ne per-

1

1

o

j<

P

i o

f<

b

j'

I li¬
ni

tf

S

le

T

P'

,b(

fe

p:

sl

,d

■ Vl

s<

149

krivarjo, kako je tako nefrezlma poftala, de
bi njena ftrafhna nefrezlia morebiti druge The
nedolshne deklize fvarila.

Gofpod duhoven fe na to milo v’ Mariizo
osrejo ino pravijo: „0, ljuba moja! ta bolesen
je nafledik nezhiftiga shivlenja. Tako ftrafhno
popazbi nezbiftoft nar lepfhi podobo ; tako
oftudna je fmert po nezbiftim shivlenju. Oni
fo flie mladi, ljuba moja! Marfikteri fe jim
bodo fladko perkupovali ino rekli, de fo šali,
jim bodo fladko govorili, ino fe jim perlisovali,
hudobijo bodo isgovarjali, rekli bodo, de naj
ne miflijo, to ali uno bi bilo greh, ino de vfe
take pregrehe s’ dobro veftjo na fe vsamejo.
Sapcljivoft jih bo, koker ftrupena kazha sa-
lesovala ! — Naj fe takrat na taisgled fpomnijo.
Tukej vidijo, kam greh ino rasujsdano šhivlenje
perpelje. ( Spomin v’ to ftrafhno podobo jih
bo liudiga obvaroval. — O, de bi pazil mogel
i devize zeliga mefta, katere fo v’ njih letali,
femkej perpeljati, ino pofvariti! O, de bi
pazh mogel pofebno tiftim neframnim hudobne-
sham ?  kateri fo ti le, nekdaj tudi nedolgimi
deklizi, medene befede govorili, fe tako dolgo
vfi prijasni, ljubesnivi ino odkritoferzhni fka-
sovali, dokler fo jo v' tvojo pregrefhuo mresho

130

napletli, ino v’'to le nefrezho pogresmli, to
oftudno podobo — delo njih pregreflmih rok —
pred ozlii poftaviti! — Ali dofti jih je, kateri
uaf — duhovne — bebze imenujejo, ino ozhitajo
nam, de jim vfako vefelje tolikanj pelinimo;
ali vefelja, katero tako ftraflmo konzlia, fi
vender ne morem nedolshniga ino perpuflieniga
niifliti, ino gorje mu, kateri ga hvali, ino
sapeljuje nedolshne ftvari! Bolje bi bilo taki-
mu, de bi fe mu mlinfk kamen na vrat navesal,
ino de bi bil vtopljen v’ globozhino morja.“

Jefa je imela she takrat, ko je bila f Tvojo
gofpodo v’ mefti, pregrefhno snanje , ino je
fkrivaje v’malopridno drushbo sahajala. Ko je
bila is Dobnika fpokana, Te je sopet kje po¬
dala , ino fe popolnama sapeljati da, shivi po
Tvojih nezhiftih sheljah, nofi nezhimerno oble¬
ko , katero fi je pregrefhno saflushila , ino
takrat fe je te ftrafhne bolesni nalesla. V’ bo-
lesni je mogla Tvoje pofvetne oblazlula, ki
jih je bila sa grefhni denar na fe natvesila,
prodati, ino mora s daj tukej od vfih poprefhnih
prijatelov sapufhena v’revfhino sakopana konez
jemati. VTe to je farna jokaje poterdila.

■„0h,« je djala Jela, ,,velika grefhniza j
fini 5  saflushila Hm, de fe mi tako godi. Nifim

to

eri

tjo

o;

fi

ga

110

!«-

ri,

>j°

je

j®

o-

po

e-

110

o-

ki

h

ih

;z

;n

in

151

v 5  Boga vezh miflila, boshje befcde nizh vezh
poflufliati kotla, fim bila gluha glafu fvarezhe
vefti; nozh ino dan fim fe lifhpala ino Iepo-
fizhila; le po sapeljivih perlisovavzih ino fpa-
zlienim vefelju fim hrepenela; ino to je bil
sazhetek moje nefrezhe, ino me je na sadnje
v’ to neisrezheno terpljenje pokopal! — Oh
rezhe jokaje ino f’ hripavim glafam, „de bi me
le na unim fveti The liuji terpljenje ne zhakalo!
Pa ko fo mi oni, vfmiljena Mariiza! ki fim
jih tako neisrezheno ras-shalila, vender The
odpuftili, upam, de mi bo tudi Bog moje pre¬
grehe odpuftil!“ —

31ariiza gre od nje, ino pride vfa shaloftna
ino prepadena domu; od ftralia, gnufobe ino
vfmiljenja fe ji ne poljubi obedovati. Vedno
ima oftudno podobo pred ozhini, vedno fe ji
sdi, de soperni glaf Jefe flifhi! Vedno je
farna per febi miflila: „Kaj ta ftrafhna podo¬
ba— je bila enkrat Jefa, sala Jefa!“ ino
vezhkrat zkes dan te befede ponavlja. Per
tim mifli na fvojo zvetezho jablano, ki jo je
bila flana ofmodfla. Vfe, kar ji je nje ozhe
takrat, ino tudi fhe na fvoji fmertni poftelji
rekel, ji pride sopet na mifelj ino ftori vnovizk

153

v’ fvojim ferzi fveto obljubo, vfe fvojo dni

zhifto ino poboshno shiveti. —

Uboga Jefa Te ji tako v’ ferze vfmilji, de
blago gratinjo proti, de bi ji v’ tim revnim
ftanu k’ pomozbi perftopila. Vfmiljena grafinja
ji pofhle sdravnika, shivesha, platna ino The
vezli drusih potrebnih rezin'. Jefa mora nar
ftrafhnejfhi bolezliine preterpeti, jela je siliva
gnjiti; vfakimu fe je gnjufdo nad njo, ino sa
voljo velikiga fmradu ni mogel nobeden per
nji oftati. Mogla je v’ 33. led — v’ fvoji nar
lepfhi ftarofti umreti.

' Uzhite fe tedej, ljubi moji mladenzbi ino
deklize! is te shalofme povefli nedolsbno ino
poboshno sliiveti, de ne padete v’ take ftrafhne
ino oftudne pregrehe, kakor uboga Jefa, de
lie hote pred zhafam V’zherni semlji trohneli!

xxm.

t She ena vefela pergodba,

Priho^no fpomlad, kader she vfe oseleni
ino z vete, gre graf f fvojo sheno, ino hzherjo
v’ Dobnik na (Voj grad. Tudi Mariiza j@

m

v,

f<

Z'

I

5 ?

m

v

o

j<

ir

S 1

n

d

0

g

n

t

f

■ i

1

1

i

1

Ini

de

iim

ija

'he

tar

va

sa

»er

ar

no

no

ne

ie

u

o

&

153

. <

mogla s’njimi iti. Kader fe Dobniku bliskajo,
vgleda Mariiza v’ vezherni sarji svonik, gra-
fovfki grad, ino Tvoje nekdanjo domovanje ; fer-
ze ji jame vtripati, ino fols ne more udershati.
„0je  djala, „takrat, ko fim Dobnik sapuftiti
mogla, pazil nifim miflila, de bom Tbe kedaj
va-nj prifhla! Kako prezhudno ve Bog vfe
oberniti, ino kako neisrezbeno mi je dobrotljiv! 4 *
Ko kozlnja pred gradam obftojt, pertezhe-
jo vfi grafovi flushabniki, ino vfa drusbina,
ino posdravljajo ponishno Tvojo goTpodo. Tudi
Mariizo Tprejmejo prijasno, Te vefele, de jo
sopet vidijo, ino ji Trezbo voThijo, de Te je
nje nedolshnoft rasodela. ( Sodnik jo pa, ko
dober ozhe sa roko prime, ino jo vprizlio vfili
odpuThanja profi, ino hvali gofpod grafa ino
gofpo grafinjo, de ji ftorjeno krivizo tako
miloftljivo povrazhujeta, ter ji obeta, de fi bo
tudi on, ki je nar bolj kriv, persadeval ji
ftorjeno hudo, kar bo mogozbe, poravnati. 4 *
Mariiza je drugi dan prav sgodej vftala,
Vefelje ino lepa fpomladanjfka jutrajna sarja,
katera je sopet prav prijasno v’ njeno ftanizo
pofijala, fte jo tako sgodej sbudile. 4 Se oblezhe
ino gre Tvoj nekdanji dom ino vert obifkat.
Po poti jo sgoli snanzi Trezbujejo ino posdrav"

X54

Ijajo 5 otrozi, katerim je Mariiza kedej zvetliz®
is ver (a podajala, fo bili tako odraftli, de Te
Mariiza prav sazhudi. Per verinili vratah ji
prideta tudi { 8mrekar ino njegova sliena na
proti, jo ljubesnivo posdravita, ino ji perpo-
vedujeta, kako tukej vefela ino sadovoljna
sluvita.

„Nekdej,“ pravi vefeli ( Smrekar s’ folsnimi
ozlnni, „ko nifo imeli kjej prebivati, fva jih
midva pod ftreho vsela, ino sdaj, k’ fva tako
rekozh is naju doma pregnana , fo naji na
naju ftare dni v’ to prijasno ino lepo bifkizo
vseli.“

„Pazh ref,“ pravi njegova sliena, „vfelej
je dobro, de blisbnimu radovoljni poftresbemo;
kdo ve, s’ kom nam fbe vfe poverniti samore!“
„No, no!“ perftavi < Smrekar, „takrat nifva
figa miflila, ino tudi sa povrazlrilo nifva tega
ftorila; refnizbno je pa vender le, kar uzlu
fiari pregovor: „Bodite vjmiljeni , ino bole
vfmiljenje dojegli.^

Potim gre Mariiza v’ liifbo. Kraj, kjer
je nekdaj njen ozbe prebival, obudi v’ nji
mili fpomiu. Na vertife je vfaziga drevefiza,
kateriga je njen ozbe fadft, filno rasvefelila;
pofebno fe pa pomudi per jablani, katera je

155

se ; bila ravno sdaj v* nar lčpfhim zvetji. „QIi,« jo
fe djala , „kako kratko je vender zlilovefhko
ji j sliivlenje na Cveti.  Na enkrat ga  smanjka,
ia  ino drevefa ino germizhi ga  presliive 1“

t Sede v’ fliotor, v’ katerim je f Tvojim
ia  ozhetam tolikanj vefelih ur imela. Ravno

tako Te ji sdi, ko Te po verti ostra, kateriga
111  je njen ozke v’potu fvojiga oblizlija obdeloval,

^ koker, de bi ga The femterkje hoditi vidila,

:0  Per tim fpomini ji folse v’ ozht perigrajo; pa

ia  ierdno upanje, de Te njen ozke v’lepfhim ino

10  holjfliim kraji snajde, ino de tam slianje ino

vsbiva, kar je tukej fejal, jo sopet potolashi
'J  ino umiri.

5 Martiza pride vfako fpomlad ene tedne

v’ Dobnik, ino tukej je s’ Amaliko od vfih.
a  zhaftena ino zhiflana prav vefele dni vshivala,

a  Eno jutro Tedi s’ Amaliko per miši, ino obe-

1  dve fte prav pridno Ulivale, de bi eno oblazhilo

e  dodelale. Kar na enkrat gofpod fodntk v’ liiTho

ftopi, po praslmje oblezken, defiravno je bil
p  delavnik. 'Malika ino Martiza Te pogledate,

1  ino sazhudite, kaj bi to pomenilo. Gofpod

> fodntk Te nar prej Amaliki perklone, ino pravi,

'  | de bi prav rad s’ Martizo nekaj pofebniga

1  i govoril.

150

„Moj fin FrideriksazTine sdaj v’ Mariizo ' 1
obernjen, „ki meni po dovoljenji miloftliviga '
gofpod grafa v’ flushbi pomaga, ino bo tudi ^

moj naftopnik, mi je vzherej rasodel, de mu 6

njih dobro ferze ino prelepe zhednofti pofebno K

dopadejo, ino fi mifli, de bi bil v’ njih drushbi 1

zhafno ino vezimo frezhen; satorej bi fe s’ nji- č

mi rad sarozhil ino fklenil. On jim ni hotel -

tega popred v’ mifel vseti, dokler ni svedel, 1

ali mu tudi jes to pervoljim, ali ne. Pa is ^

ferza rad fim v’ to pervoljil, ino jih pridem ' s
fam nevefto fvojimu fino fnubit. ( Siluo rad 1  ^
bi vidilpravi  s’ folsami v’ ozheh, „de bi ^
tudi oni v’ to saveso pervolili, ker bi tako
indi krivizo, ki fim jim jo nekdaj ftoril, katera
me vedno lesih, nekoliko poravnal. Miflim,
de ne bodo moje profhnje savoljo te krivize,
katere fim fe, naj mi verjamejo , le smoten,

Ino morebiti sa pravizo prevezh vnet sadolshil,
odrekli.“ Na to obmolzhi, ino zhaka Marii-
zhiniga odgovora. Mariizo je ponudba pre-
ftrafhila. Ne ve prezej, kaj bi odgovorila,
ino v’ eno pot jo rudezhiza fprehaja. Friderik
je bil sal, moder ino Ijubesniv mladenizh,
s’ velikim pridam je fkole dokonzhal, ino fe
ja v* vifokilt fliolah ino v* grafovi flnshbi

m

- 1  .■... ; ' ;  , > ‘ : ". ; /. ■ ~ < - s  •'• •

J ga vfako opravilo prav suzhil ino surll. Prav
Iepiga sadershanja je Lil 5 njegovo ferze je
bilo zliifto, krotak je bil ino pohleven , ino
sraven tega pa tudi prav prijetne pofiave.
S’ Mariizo je she popred enekrati v’ grafovfkim
verti, kamor je s’ gofpodo po obedi saliajala,
govoril, ino proti nji je bil pofebno prijasen.
Mariizi fe je pazh sasdevalo, de mu dopade,
ino ji tudi v’ mifel pride, de bi s’ njim prav
frezhno skivela. Ali take mifli fi vedno is
! sbija, ino je prevezh ponishna, koker, de bi
1 bila miflila, de bi jo Friderik vseti snal. Torej
fe je fkerbno varovala, de bi Te proti njemu
v’ nje ferzi kakofhno nagnenje ne sakoreni-
nilo, katero bi jo ob ljubi mir ino pokoj per-
pravilo, ino ravno sato Te ga je varno ogibala,
de bi fe na verti s’ njim vezhkrat ne isfhla.
Zhe ji je ravno ponudba is uft njegoviga
ozheta vfhezh, vender ne ve prezej, kaj bi
mu odgovorila. S’ devifhko framosbljivoftjo
komej rezke, de fe ni nikdar kaj taziga na-
djala—ino profi kakofhne dni odloga, de fe
bo s’ gofpod grafam ino gofpo grafinjo, ki
fta ji sdaj ozke ino mati, popred pofvetovala.

Itasumnimu foduiku je bilo to sadofti ;
vefel fe perporozki. Miflil fi jo, de bo tudi

158

gofpod grafu, ino gofpe grafinji tasavesa
dopadljiva. Prezej gre k' njima, ino oba iia
bila prav vefela.

Graf mu pravi: „Ljubi moj fodnik! f’ to
novizo naf v’ refuizi prav rasvefele. Moja
gofpa ino jes fva she vezlikrat med feboj
govorila, de bi fe njih Friderik ino nafha
Mariiza lepo vsela 5 tode nijTva tega
nobenimu zbloveku rasodela. K’ shenitvi ni
varno pergovarjati, fhe manj pa filiti. — Prav
vfkezh nama je, de fe bo sgodilo, kar fva
she sdavnej skelela.“

Gofpa grafmja mu pravi: „Is ferza jim
frezho vofkim , gofpod fodnik t  V’ Mariizi
dobe prav dobro nevefto , ino Friderik pa
prav dobro skeno. Mariiza fe je v’ flioli
terpljenja suzkila, ino to  je nar boljfhi uk.
Vfe robove, kateri fe tudiv’ferzi narboljfhiga
zhloveka najdejo, nar bolj terpljenje ogladi.
Mariiza ni kaka perlisovavka, je pohlevna
ino ponishna, krotka ino poterpeshljiva, do¬
brotljiva ino mila, itio kar je korenina vliga
dobriga, is zeliga ferza poboshna. Sbe od
mladofti je delati vajena, ino ker je farna vfe
poljfke ino hifhne dela pofkufila, bo tudj
gotovo dobra gofpodinja. Tutli fe ve, kar

.v'

P ]

P«

0 (

ftl

P 1

v’

fti

sr

P<

to

ni

fa

p(

g 1

fa

to

fr

VI

V

ki

in

fl

sa

[la

io

'ja j
'Oj !

ha
ga ;

ni I

aY

va

im

izi

pa '

)Ii

k.

ga

li.

tia

3-

>d
te

k

u*

159

je treba, perljudno vefti. Nedbislma je ino
ljubesniva, vliin deklizam jo snam pred ozlu
V sgled poftaviti. Njih fin ho s’ Mariizo
prav frezhen!“

Ker fi je gofpa grafinja Mariižhiniga
pervolenja popolnama fvefta, sazhne prezej
od shenitovanfke perprave govoriti. „Yfe hom
ftorila, kar je mogozhe, de fe bo le shenitev
prav ‘velelo obhajala. Shenitnino bom jes
v’ gradi napravila, ino tudi ga doto ino neve-
lliiio obleko bom fkerbela. Lej, lejThe
sraven perftavi , „sdaj sna Mariiza vender
perftan sa shenitni perftan imeti. Kdo bi bil
to miflill“ Tudi fo fhe fklenili, zhe le dob-
tufhki gofpod fajmofhter pervolijo, gofpod
fajmofbtra is Jelfhan povabiti, de bi Mariizo
porozhili. „To bo nevefto ,“ govori gofpa
grafinja, „neisrezheno vefelilo, ino tudi gofpod
fajmofhter, ko jim je nekdaj njena nadloga
toliko k’ ferzi flila , bodo vefeli, jo sdaj
frezhno viditi.“ Dobnizhane nifo fhe bolj
vefeliga dne doshiveli, ko je bil dan poroke.
Yfi grafovi gredo ob napovedanim zhafu v’ Zer-
kuv, kjer fe je she bilo is zeliga Dobnika
hio blishnih krajev bres fhtevila veliko ljudi
fkupej sbralo. Kdor fe je od doma le odter-

|6Q

gati mogel, je fhel gledat, Kaj taalga fhe
ul bilo flifliati, de bi bila uboga dekliza,
katera je bila nekdaj v’ verige sakovana,
k’ taki zhafti prifhla.

Malika, njena prijateliza, ji je drushiza;
jo lepo ovenzhana v’ zerkuv fpremi. „Savoljo
tega“ fi mifli, „ne bom per ljudeh v’ zhafti
fiizh sgubxla.“ Ino prav je imela, fhe le per-
dobila je veliko. Tolikanj jo ponishno viditi,
perljudno ino prijasno, jo fhe bolj zhafte ino

I

I

s

n

P

P

P

b

n

Mariiza s’ belimi ino rudezhimi zvetlizami
Ovenzhana v’ vifhnjevi obleki, s’ nedolsknim
oblizhjem, katero lepfhi od vfih zvetliz zvete,
s’ framoshljivo v’ tla obernenimi ozlimi ftoji,
ko boshji angelez sraven saliga shenina pred
oltarjem. Ozhi vfih prizlnjozhih fo bile va-njo
obernjene. —

t Stari lovez Anton ftoji tudi per ftrani
oltarja , bliso shenina ino nevefte. Viditi,
tako zvetezho nevefto ,  fe opomni Jefkine
ftrafhne podobe na fmertni poftelji, ter pravi:
„0, moj Bogi ko bi bili pazh vli prizhijozhi
Jefo vidili, de bi jo v’ miflih tukej le Ma-
riizi vfhtriz poftavili, Potim bi vidili > kani

b

P

0
fi
fi
-n
f
n
n
s

f

1

161

poflednji pot, po katerim fte obe hodile, na
sadnje perpelje!“

Gofpod Jelfhanfki fajmofhter fo pred
poroko lepo pridigvali. Raslosbili fo fkupej
shranim ob kratkim sgodbo od neveite ino
njeniga rajnziga ozheta, ino pokasali, kako
prezhudno nam boshja previdnoft le v’ uafh
prid terpijenje ino britkofti pofhila, ker naf
po njih modri, ino v’ greh varuje, naf v’ po-
boshnofti, tipanji ino poterpeshljivofti v ter d uje,
liani prihoduo vefelje flajfha, ino — kar je nar
bolji, naf sa nebefa, sa vezimo vefelje per-
pravlja. jStarifhe fo opominjali, de naj fvoje
otroke po kerfhanfko srede, de bodo v’ boshjim
ftrahi shiveli, de bodo le kar je dobfiga ljubili ino
ftorili, ino ogibali fe hudiga; to je od vfiga
nar boljfhi, kar jim sapultiti morejo. — Mladoft
fo opominjali poboshno shiveli, ftarifhe ljubiti,
nedolshnoft ohraniti, boslije sapovedi, katere
nam kashejo pravi pot v’ nebefhko kraljeftvo j
svefto ino ua tanjko fpolnovati. —

Shenitiuna je bila na grafovim gradu
v’ velki obednizi. Na fredi mise ftoji namefti
\  frebernine, k’ velikimu vefelji vlili fvatov —
Jerbafzhik s zvcllizami , nekdajno MalikinO

tešilo. Malika ga je bila na fkrivnini s’, nar

11

162

iepfliiml žvetlizami napolnila, ino ga na miso
poftavila.

„Refnizhnopravijo Jelfhanfki gofpod
fajmofhter, „jerbafzhik s' zvetlizami na fva-
tovfko miso poftaviti, je grosno lepa mifel.
Tak jerbafzhik je na miši lepfhi viditi, ko
sla to ali frebro! Kaj lepfhiga bi fe na semlji
ne moglo fkorej viditi; vfako poboshno ferze
mora to ganiti, s’ bošhjimi sheljami napolnili
ino proti nebefam povsdigniti. Zvetlize nam
osnanujejo v’ fvoji lepoti tako rekožh boshjo
vfigamogozhnoft, nefkonzhno modroft ino do-
brotljivoft. Bog le daje fleherni zvetlizi po¬
dobo, farbo ino dub, ino jo lepfhi oblazhi,
koker je nar mogozhnifhi kralj v’ vli fvoji
smifhljeni zhafti oblezlien.“

„Jerbafzhik je pofebno fprizhovanje boshje
previdnofti. Bog je po njemu obrazhal, kar
fe je s’ nevefto godilo, ino je nam vlim da-
nafhno vefelje napravil, V’ rudezhi vertmzi,
v’ prebeli lilii, v’ vifhnjevi violizi fposnamo,
kako ljubesniv je Bog do naf, pa fhe prijas-
nifhi fe nam rasodeva vezhkrat v’ sgodbah
nafhiga shivlenja. Doftikrat fe Bog nar manj-
fliih rezin'poflushi, de naf. terpljenja obvaruje,
is ftifke otne, de naf od liudiga pdverne ino

163

I k' dobrim« fpodbode. Ko M mogli fvoje
ghivljenje prav pregledati, koker ga bomo na
unim fvetu /pregledali; vidili bi , de je nafhe
slavljenje prav lepo ofnovana zelina , de
j je zliudo boshje vfigamogozlinofti i  nefkonzbne
modrofti ino dobrotljivofti . 44

„MifIim, zhaftitljiva nevefia! de bodo ta
jerbafzbik v’ fpomin f-Iiranili, ino fe vfelej,
kader ga bodo pogledali, na dobrotljiviga Boga
/pomnili, ino ga is ferza savfe prejete dobrote
gahvalili, Bog daj * de bi flie o veliko godel;
jerbafzliik na miši fral s* zvetlizami > ino de
bi zlies petdefet let V djngizb njib fvatovfko
miso saljfhalJ 44

XXIV. ;

Snaminje na Jakobovim grošu,

Šnaminje ranjziga Jakoba, ko ga je bila
Malika Mariizi obljubila, je bilo med tim tudi
i dodelano. Pra.v lepo je bilo is beliga marmora
f s’ slatim napifara sdelano. V’ napifu fe bero
sraven imena, ftanu ino ftarofti dobriga vert-
narja, Jesufove befede, katere safluskijo po

11  •

vfi pravizi s’ slatiini zlierkarai sapifane kiti: 2
,,Jes Jim vjtajenje ino shivljenje , kdor v mene  '
* veruje, bo shivel, ako je ravno umeril  Pod
timi befedami je bil jerbafzhik, po katerim je
Bog Mariizo na grobu njeniga ozheta is veli¬
kih teshav refhil, prav berliko v’ kamen vfe-
kan. Malika ga je potim, ko je bil od Mariize
s’ nar lepfhimi zvetlizami napolnjen, prav lepo
osnaminovala ino kamenofeku poflala. Pod
jerbafzhikam je bil fhe ta imenitni isrek fve-
tiga pifma: „Vfa zldovekova vifokoft je ko
zvetliza na polji, katera fe kmalo rasfpe; boshja
befeda pa oftane vekoma. “ Yerh kamena je
bil pa shelesen krish prav lepo poslazhen.

Jelfhanfki gofpod fajmofhter fo to snaminje
na Jakobov grob poftaviti puftili. Is temne
fenze hoj fe je prav lepo vsel; pofebno takrat ,
kader fo The vertnize v’ germizhki na grobu
zvefti jele, nizh lepfhiga ni bilo viditi. To
snaminje je bilo nar vezhi lepota na pokopa¬
liški , ino nar imenitnifhi fpomin zeliga kraja.
Kolikorkrat fq gofpod fajmofhter ptuje gofti j
dobili, jih vfelej kjekej peljajo, Zhe je eden j
ali drugi rekel, de je prav pametno, de fo ’
mošhu, kateri je bil vertnar ino pletenizhar,
jerbafzliik s’ zvetlizami v’ pokopolifhni kamen

165

ozhertali, pravijo gofpod fajmofhter: „To fhe
nekaj lepfhiga pomeni! — Jerbafzhik je sna-
minje shaloftne pergodbe. Tla, na katerih
ravno s d a j ftojimo , je marfikatera mila folsa
mozbila!“ Potim fo vfelej radovednim ptuj-
zam sgodbo od jerbafzhika perpovedovali,
ino vezhi del fo vfi grob pobosbniga mosha
f’ fvetimi obzlmtljeji ino fklepi sapuftili. O,
de bi pazh vfi bravzi te bukvize s’ enakimi
obzhutljeji ino fklepi is rok poloshili!


,Stran

I. poglavje.  Ozhe Jakob ino Mariiza nje¬
gova bzlii. * . . . 5

JI. poglavje.  Mariiza v’ grafovfkim gradi 13

III. poglavje.  Grafinji perftana snianjka 19

IV. poglavje . Mariiza v’ jezhi . 28

V. poglavje.  Mariiza pred fodnikam 35

VI. poglavje.  Ozke Jakob per Mariizi

y’  jezbi . . . 40

VII. poglavje „ jSklenjena fojba * 47

VIII. poglavje . Prijatel v’ potrebi 52

XI. poglavje.  Jakob ino Mariiza na poti 56

X. poglavje.  Jakobovi ino Mariizbini ve¬

leli dnevi na 4 Smrezhniki. *  62

XI. poglavje.  Jakobova bolesen * 69

XII. poglavje.  Jakobova fmert . 83

XIII. poglavje.  Mariiza vnovizh v’ ter-

plenji .....  93

XIV. poglavje . t Smrekarjova nevefta

Mariizi Ilovo da . . . 98

XV. poglavje.  Pomozh pride is nebef 104

XVI. poglavje.  Kako je grafinja Ainalia

femkej prifbla . 408

jStran

xm poglavje.  Zgubljeni perftan fe je

sopet najdel . . . * 115

XVIII. poglavje.  Kako dobri ljudje kri-
vizo povrazhtijejo . . . 123

XIX. poglavje.  ( She nekej fpomina vre-

dniga v’ tej sgodbi . . . 1 27

XX. poglavje.  Obifkanje v’ 4 Smrezhniki 134

XXI. poglavje.  Kaj fe na 4 Smrezhniku

flie dalje sgodi . . j 140

XXII. poglavje.  t She ena prav sbaloftna

pergodba. . . . . 146

XXIII. poglavje.  jShe ena vefela per-
godba i . . 4  . 152

XXIV. poglavjei  Sn amin j e na Jakobovim

grobu * . i 4  163 I


cw

k  f ? \A ! m

' i/ ' > • "■ -

'

Mija lll«

* ■ :0 ‘k.gs u'

, ’. . ■ ■ r.'

i, ■ ■



-ji-

.

v  &■

, - -,y ‘

- '<r

HHHM

.

" Č& t "