Leto VII, štev. 155
Ljubljana, sobota 10. julija 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
g= lahaja oh 4. zjutraj.
Stane mesečno Din 25'—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
LJubljana, Knaflova ulica Stev. $FL Telefon štev. 72, ponoči tud: Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlitra? LJubljana, PiUtmoT. ulica tt s*. — Telefon h S&
Inicnim oddelek 1 Ljubljana, Prežer-noTS ulica it. 4. — Telefon H «gt
Podružnici; Maribtu, Barvata*. uUea it. I. — Celic. Aleksandrova eola.
Ratnn pri poStnem teK. cavuda 1 L|uN Jana St 11.841 • Praha iisio 7».i»o. Wien.Ni. 105.&41-
Ljubljana, 9. julija
Dva, tri dni so se tresle gore, a rodila se je miška. Prijatelji, ki si medsebojno strežejo po življenju, so pomerili svoje sile, nastavili svoje kanone — toda mišice so odpovedale in topovi se niso hoteli sprožiti, radikali in radičevci pa te nedolžno gledajo v oči: Kaj? kriza in krali? Kdo pa to pravi? Nasprotno. G. Radič vendar v Zagrebu ni govoril nič posebnega in klub HSS sploh ni postavil nikakili zahtev, ki bi pomenile airont proti vladi. Zadeva dr. Ni-kiča je interna stvar HSS, ki lahko izključi kogar hoče. Narodna skupščina »e bo itak sestala in sicer v jeseni; če E. Radič predlaga avgust, je to njegova pravica in je treba o tem razgovar-Jati; a g- Radič bo uvidel, kaj ie mogoče in kaj ne. Tako govorijo danes ofi-ciiehii radikali in davidovičevci, ki so včeraj z njimi že sestavljali rezervno kombinacijo, danes na vso moč demontirajo, kakor so demantirali pred nekaj tedni, ko je bila pogodba že skoraj podpisana.
Z enako vnemo priliva tudi g. Radič vodo v svoie dalmatinsko in zagrebško vino. On smatra situacijo za popolnoma jasno in nobena vlada mu ni tako všeč kakor današnja. Z velikanskim tamtamom prirejena zagrebška akcija je torej po tej razlagi v glavnem le strankarska justifikacija g. Nikiča, ki se je izkazal za nezanesljivega.
Tako se nam na zunaj predstavljajo dogodki zadnjih dni le kot epizoda, ki ostane brez vpliva na odnošaje obeh koaliranih strank ter na položaj vlade RR. A nikdo se ne vara. da je ta razlaga pogrešna in neiskrena. Sporazum RR se lomi, prelomil se ni, ker so radičevci in radikali v zadnjem trenotku izgubili korajžo in zlasti ker so prilike v radikalni stranki tako žalostne* da so snovatelji nove kombinacije z davidovičevci morali računati, da se jim morda ob otvoritvi krize razbije lastna stranka.
Seveda zavezniki, kadar govorijo iskreno in takorekoč med štirimi očmi, priznavajo nevzdržnost položaja. Radičevci dolžijo radikale neiskrenosti in da strežejo Radiču ter celi HSS po življenju. Justifikacija g. Nikiča je v enaki meri čin strankarskega maščevanja nad človekom, ki se noče slepo pokoravati g. Radiču. kakor politična poteza proti radikalom, ki so potom dr. Nikiča poskušali ustvariti v HSS močno proti radičevsko skupino, katera bi v momentu preloma z Radičem ostala z niimi. Radikali zopet dobro vedo, da je Radič postavil nove pogoje in zahteve zato, ker vidi. kako so vsled notranjih razprtij oslabljeni in mu očitajo najgršo nelojalnost. Tudi to jim je jasno. zakaj prihaja Radič baš sada.i po dalmatinski turneji z agrarom, sklicanjem skupščine, seljaškim pravom in sto drugimi vprašanji, ki prej celo leto ra-dičevcev skoraj da zanimala niso. Prijatelji se torei med seboj dobro poznajo in tudi dobro vedo, da drug drugega upropaščajo, skupno pa narod jn državo vodijo v vedno večjo nesrečo. Toda vlastoljubje nad vse! Partija je višek niihove vneme. Zato se sedaj krpa na vse strani in zato so se drug drugega ustrašili.
Račun najnovejše poravnave bodo zaenkrat plačali, kakor vse kaže, radikali. Ne samo moralični, temveč tudi politični račun. Aranžman, ki se obeta srečnemu narodu, bi obstojal v tem, da dobi Jugoslavija še eno vladino skupino — »nikičevce« predstavljene po ministru, o katerem pravi g. Radič, da ga je moral izključiti, ker spada mesto na ministrski portfel.i na obtožniško klop anketnega odbora, s katerim pa so radičevci vendarle pripravljeni v vladi tudi še nadalje sodelovati!
Za kako dolgo bo držal ta najnovejši kompromis? Najmanj do prihodnjih Ra-dičevih <predlogov». v Beogradu pravijo, da do občinskih volitev v Srbiji, ki se vršijo avgusta in do povratka Pa-šičevega iz inozemstva. Medtem se bo pa jugoslovenski državljan veselil na Radičevo notranjo posojilo, redukcijo uradniških plač in reformatorsko delo režima RR . . .
Tudi davidovičevci demantirajo...
Beograd, 9. julija p. Davidovičevci naj odločnejše demantirajo vsako možnost vstopa v vlado, četudi bi ne bilo v njej Izrazitih Pašičevih pristašev. Izjavljajo, da ne morejo vstopiti v vlado, ker bi to ne pomenjalo samo podpiranje Uzunoviča, temveč tudi reševanje radikalskega voza iz blata. Tudi niHče ne jamči, da radikali v resnici razpolagajo s 130 poslanci in da ne bi Pašičevi pristaši vrgli te vlade že po nekaj dneh. Davidovičevci pravijo, da bi stopili samo v vlado, ki bi vodila volitve, ker skupščina pod sedanjimi pogoji ne more delati.
Obsodba Rumbarova
Sofija, 9. julija, d. Sodišče je in conhana-ciani obsodilo Borisa Bumbarova na 15 let težke ječe zaradi zarote. Kakor znano, je bil Bumbarov pred dvema letoma v dunajskem Burgtheatru pri atentatu Menda Carnieiu na Panico hudo ranjen.
poravnava v Beogradu
Nikič naj ostane kot posebna «skupina» v vladi, radičevci pa dobijo drug resort. — Do definitivnega razpora med radičevci in radikali še ni prišlo. — Strah pred akcijo pašičevcev.
Radič v avdijenci na Bledu
Njegove obširne razlage novinarjem. — «Situacija je povsem čista, vlada stoji trdno, radičevske zahteve so samo predlogi.»
Beograd, 9. julija, p. Politična kriza današnje vlade je do tega trenutka ostala nerešena. Ožja vladna grupa polaga največjo nado na to, da radičevske zahteve niso resne in da bodo radičevci lahko šli preko njih. Vladni krogi na-glašajo, da nimajo potrebe žuriti se pri reševanju krize, ker službeno še niso prejeli nobenih postulatov, novinarska poročila pa za vlado niso merodajna. Tekom današnjega dne se je pričakoval sestanek med Uzunovičem in Pavlom Radičem, do sestanka pa ni prišlo. Pavle Radič je izjavil, da je čakal poročila od Stjepana Radiča, posebno pa po njegovi avdijenci na Bledu.
Vladni krogi navajajo, da bo tudi dr. Nikič s svojo skupino lahko ostal v vladi, ki bi pač v bodoče bila sestavljena iz treh grup: radikalov, radicevcev in nikičevcev. Koliko bo Nikič imel pristašev, še ni znano. Radičevcem ponujajo za Nikiča ministrstvo za vere, ki je itak izpraznjeno. Radičevci z resortom za vere niso zadovoljni in zahtevajo ministrstvo za socijalno politiko, kateri resort bi prevzel dr. Kežman. Na ta način bi z enim udarcem dosegli dva uspeha: dobili bi važno ministrstvo v roke in rešili bi se Simonoviča. G. Uzunovič bi na to težko pristal, ker bi sicer definitivno prelomil s Pašičem. Pogajanja, ki so se vodila z demokrati, so prekinjena, akoravno so bila stvarno že končana. To najbolje svedoči ukaz o velikih županih v Srbiji, ki je bil sestavljen precej po volji demokratom. Davidovičevcem je bilo posebno na tem, da stopijo v vlado pred občinskimi
volitvami, da bi tudi oni pri njih sodelovali.
Dasi je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič nocoj izjavil novinarjem, da je situacija dobra, se tej izjavi le malo verjame, ker glavni udarec vladi prihaja od pašičevcev. Treba je pričakovati novih dogodkov. Nocoj je zbudila pozornost dolga konferenca, katero je imel Uzunovič z ministrom dvora Jankovičem in ki je trajala skoro do 21.30.
Po tej konferenci je izjavil g. Uzunovič novinarjem: Ves dan sem imel opravka s poplavami. Njegovo Veličanstvo se jako zanima o stanju poplave ter smo mu posiali poročilo. Opasnost še ni minula. Organizirali bomo širok odbor za akcijo med narodom, dobili smo pristanek tudi Rdečega križa, da organizira akcijo humanitarnih društev, ki naj apelira na humaniteto in čustvo naroda. Vaš dopisnik je opozoril gospoda Uzunoviča na kombinacije o zahtevi radičevcev, da se jim da resort socijal-ne politike. Uzunovič je odgovoril: Nisem prišel to tega, da se pogovarjam o tem. Le s strankarskimi tovariši sem razpravljal o politični situaciji. Ne vem, zakaj so se poslednji dogodki sprejeli tako resno. Moja avdijenca ria Bledu se je v nekaterih listih napačno tolmačila, ker se ji je pridaval politični značaj. Jaz sem vam takoj rekel namen moje avdijence na Bledu, ki je bila v zvezi s poplavo. Po krivici se ji pripisuje politični značaj. Povdarjam: Nobene krize ni.
Zakaj se Italija ni udeležila vseso-kolskega zleta v Pragi
Ne samo zato, ker češkoslovaška vlada dela razliko med italijanskim narodom in fašisti, temveč predvsem zato, ker pomeni Kusova proslava reakcijo proti latinskemu vplivu in latinski cerkvi, ki postaja vedno bolj istovetna s fašizmom.
Rim, 9. julija (brezž.) Min. predsednik MussoUni je prepovedal italijanskemu poslaniku in italijanskim društvom v Pragi udeležbo na vsesokoiskem zletu in na Husovi proslavi.
Milan, 9. julija o. »Corriere della Sera« objavlja v današnji številki poročilo iz Rima, v katerem se italijanska vlada opravičuje, da ni poslala svojih zastopnikov na vsesokolski zlet v Prago.
V poročilu je rečeno, da je češkoslovaška vlada ponovno in jasno dokazala, da strogo loči italijanski narod od fašistovskega režima, ki danes vlada Italiji. Ako primerjamo v tej zadevi obnašanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša z obnašanjem švicarskega ministra Motte, ki je ob priliki spopada jtaJijanskih komunistov in fašistov v Ženevi ob Matteottijevi proslavi zajamčil rimski vladi, da se ne bodo več obnovili slični incidenti na švicarskih tleh — nadaljuje rimski dopisnik — vidimo, da nastopa češkoslovaška vlada napram Itatiji naravnost brezobzirno in nevljudno.
Sicer je treba pripomniti — nadaljuje dopisnik — da se Italijani nikakor ne bi mogli strinjati z onim oboževanjem in proslavljanjem Jana Husa, ki je tvorilo nekako idealno in glavno točko celokupne sokolske proslave v Pragi. Naj proslavljajo Čehoslovaki Jana Husa še kot tako velikega narodnega heroja, ostane vendar neizbrisna zgodovinska resnica, da je husitsko gibanje pospeševalo oddaljevanje Čehov od Rima in reakcijo proti latinskemu vplivu. Ta dejstva so neprijetno dirnila Italijane, ki so spoznali vrline in hrabrost češkoslovaških legijonarjev, ko so se v svetovni vojni borili na italijanskih frontah za ItalijoC?).
Vsi ti momenti so prisilili fašistovsko vlado, da ie odrekla svojo udeležbo na vsesokoiskem zletu. Kakor hitro bo češkoslovaška vlada spremenila splošni ton napram rimski vladi, bo slednja z zadoščenjem vzela ta preokret na znanje. Za sedaj pa naj velja geslo: Nika-ke nestrpnosti, nikakega preloma odnošajev, temveč čakanje, da se medsebojni stiki popravijo!
Tajne organizacije v Avstriji
Veleposlaniška konferenca v Parizu razpravlja o zanimivih poročilih vojaške kontrolne komisije v Avstriji. — Tajne organizacije vodijo Nemci iz rajha.
Pariz, 9. julija, d. Veleposlaniška konferenca se je sestala, da zasliši zastopnike avstrijske vlade glede nekaterih še nepojasnjenih zadev, izvirajočifs iz st. germain-ske mirovne pogodbe. Konferenca se je sestala na pobudo vojaške kontrolne komisije za Avstrijo, ki je imela izdelati poročilo o stanju razorožitve Avstrije. V to svrho je odpotovala v Pariz delegacija zastopnikov nekaterih avstrijskih ministrstev.
Vojaška kontrolna komisija očita namreč Avstriji, da so se v njenih mejafo osnovale tajne organizacije po nemškem vzireu, in da nekaterim stoje na čelu Nemci iz rajha. Postala je tudi pozorna na to, da ima Avstrija znatne zalo?« gotovega blaga, ki se da t Tojni takoj uporabiti. Predvsem velja to za železo, baker, žito, petrolej in gumi. Te zaloge presegajo normalne potrebe države. Ravno to pa hoče preprečiti veleposlaniška konferenca. Vojaška kontrolna komisija zahteva tudi nadzorstvo nad gotovimi strateškimi železnicami. Veleposlaniška kon ferenca je imenovala nekaj strokovnjakov, ki naj ji poročajo o stvari.
Pariz, 9. julija (brezž.) Veleposlaniška konferenca, ki se resno bavi s poročili vojaške kontrolne komisije v Avstriji, obrača posebno pozornost vedno Tečjemu števili, takozvanih avstrijskih športnih društev, ki so t glavnem pod ofieijelnim nemškim vi d stvom.
Dunaj, 9. julija, d. Glede zahteve velepo-slamiške konference po nekaterih informacijah avstrijske vlade, -e izve, da predvidevajo vojaške določbe st. germainske mirovne pogodbe posebno kontrolno komisijo, ki
jo imenuje veleposlaniška konferenca an-tantnih držav, ki ima nadzorovati izvedbo teh določb. Avstrija je skoro popolnoma zadostila določbam mirovne pogodbe. Odprto je še vprašanje ustanovitve državne muni-cijske tvornice, ki jo mirovna pogodba dovoljuje. Tudi še niso popolnoma jasne nekatere zahteve vojaške kontrolne komisije glede nekaterih tvornic. V kratkem pride to nadzorstvo od veleposlaniške konference na Društvo narodov. Zato je zaprosila konferenca avstrijsko vlado, naj pošlje nekaj zastopnikov v Pariz, da se urede še sporna vprašanja. Delo bo trajalo približno teden dni.
Pred konsolidacijo franco skih vojnih dolgov v Angliji
London, 9. julija (brezž.) Angleško-fran-coska pogajanja za konsolidacijo francoskih vojnih dolgov Angliji se bližajo srečnemu zaključku. Pričakuje se samo prihod finančnega ministra Caillausa, ki prispe morda že jutri za nekaj ur v London. Francija bo plačala letnih okrog 12 in pol milijonov funtov, katerih izplačilo je olajšano s pogoji, ki so ekvivalentni moratoriju. Istotako je dovoljeno zavarovanje prenosa kapitala in jamstvena klavzula.
Vročina v Amenki
Chicago, O. julija (brezž ) Tu ie bila vče* raj velika vročina, ki je dosegla 91 stopinj Fahrenheita. Več oseb je umrlo na ulicah za solnčarico.	1
Bled, 9. julija lj. Snoči je dospel na Bled g. Radič s soprogo in dvema sinovoma; s svojim svakom g. Vavfine-kom in njegovo gospo, z zetom drž. podsekretarjem g. A. Košutičem, poslancem dr. Kežmanom in bratom znanega radičevskega finančnika g. Josipom Prpičem-
Danes dopoldne ob 11. se je g. Radič v spremstvu gg. Košutiča in Kežmana podal v dvor ter je bil sprejet v avdijenci. ki je trajala do 1. ure, dočim sta ga oba spremljevalca čakala pri kraljevem pobočniku generalu Hadžiču.
Po avdijenci je kralj zadržal St. Radiča na obedu.
Ob 3. je g. Radič zapustil Suvobor ter se je podal v hotel Triglav. Tam je sprejel novinarie, katerim je podal obširna pojasnila.
Popoldne se je vsa družba napotila v vilo »\Vilsonia«, kjer se vrši nocoj neko intimno obiteljsko slavje. Z jutrišnjim jutranjim brzovlakom se Radič vrača v Zagreb.
Bled, 9. julija, lj. Po svoji avdijenci je g. Radič v hotelu sprejel urednika <Jutra» skupno z nekaterimi zagrebškimi in beograjskimi novinarji ter je v daljših razlagah podal svoje naziranje na politični položaj:
Kaj je bil predmet Vaše avdijence?
»Razpravljala vsa s kraljem o vseh važnih državnih vprašanjih, političnih in gospodarskih. Razgovarjala sva se prav lepo. Govorila sva tudi o tem, ali pojdem v Beograd. Naročil sem svojemu klubu, kako naj rešuje stvari. Ako bo tehnična stran zadev zahtevala, pojdem tudi jaz v Beograd. Situacija je jasna.*
Kako je s sestankom Narodne skupščine?
»Vsekakor je potrebno, da se Narodna skupščina sestane. Ako se nadaljujejo njene seje, bo to njeno stališče zelo ojačilo. Situacija je dobra in vlada ima možnost, da ta položaj še popravi. Na strani HSS ni krivde. Takšno situacijo, kakršna je danes, smatramo za načelno najboljšo.« Nato je Stjepan Radič obširno govoril
o izključitvi dr. Nikiča iz stranke.
Dr. Nikič nima nikogar za seboj. Niti Caldarevič ni z njim, niti Preka. Doktor Šuperina je povsem korekten napram klubu HSS. Ako v radikalni stranki zmagajo strankarske skupine, bo to radikalni stranki zelo škodovalo, samo po sebi. Ako pa hoče dr. Nikič uveljaviti svoj položaj, naj ustvari svojo lastno organizacijo, da bo imel koga za seboj, ne pa da se zanaša samo na par gozdarjev.
Glede Uzunovičeve avdijence pri kralju
je izjavil Radič, da se je ta avdijenca tikala v pretežni meri poplav in sta s kraljem največ govorila o povodnji. Tudi Radič" je govoril s kraljem o silnem naraščanju vode in smatra za najprimernejše,
da se razpiše notranje investicijsko posojilo,
o katerem je prepričan, da bo imelo največji uspeh, ako bo vlada popolnoma parlamentarna. Za svojo osebo je Radič uverjen, da bi imelo veliko investicijsko posojilo največji uspeh ob svobodnih volitvah, na katerih bi dobila večino «močna parlamentarna vlada narodnega sporazuma«. Prvih sto milijonov tega notranjega posojila bi se uporabilo za vso jadransko obalo, da bi se uredila pristanišča in plovba. Drugih sto milijonov dinarjev bi se uporabilo za Popovo, Neretvansko in Vrgosko jezero. Tretjih sto milijonov naj bi služilo za regulacijo Save, da bi postala plovna že od Ljubljane dalje. Četrta stotina milijonov naj se porabi za vodne regulacije v Vojvodini in za razne investicije v tamošnjih krajih. Končno naj bi zadnjih sto milijonov dinarjev bilo namenjenih za pomoč poplavljencem. Nemogoče je. da bi to posojilo uspelo, ako Narodna skupščina ne sprejme agrara in davčne reforme. Radičev klub ima naročilo, da deluje v tem pravcu.
O vladi sami in o odnošajih do radikalne stranke
je Stjepan Radič dejal, da spori sicer obstojajo in da omogočajo nedelavnost. Toda to so vsakdanji pojavi. Sreča pa je za državo, da imamo na čelu finančnega resorta dr. Perica.
Govoril sem s kraljem
tudi o zunanij politiki.
O tem ne morem nič podrobnega povedati. Informiral sem kralja o ljudeh, ki njega informirajo. Pretežno sva razpravljala o Bolgarski in Rusiji. Vladar je bil ob začetku avdijence vesel, nato tekom razgovora večkrat zamišljen, ob zaključku pa zelo umirjen in zadovoljen. Današnja avdijenca je nudila kralju nov materijal, ki ga bo lahko porabil pri svojih razmotrivanjih.
Glede ministra za socijalno politiko Simonoviča
je g, Radič demantiral, da bi bil zahteval od radikalov, naj ga odstranijo iz vlade. Glede izključitve dr. Nikiča iz vrst HSS je Stjepan Radič dejal, da je ta predlog moral staviti na seji svojega kluba, ker je to zahtevo podpisalo J6 poslancev. Radič je smatral samo za svojo dolžnost, da se dr. Nikič izključi iz kluba brez debate. Že poprej so obstojali predlogi v radičevskem klubu, da se dr. Nikič izroči anketnemu odboru Toda Radič je to smatral za nemogoče, ker klub vendar ne more samega sebe tolči po glavi, dokler jc dr. Nikič njegov član. Sedaj pa je stvar drugačna. Ce bo večina v klubu zahtevala, bo zadeva dr. Nikiča izročena anketnemu odboru, ker je, kolikor se je Radič prepričal, kompromitujoči materijal proti njemu zelo resen.
Moje globoko prepričanje je, da je naša splošna situacija i v parlamentu i v vladi ne samo povoljna nego celo dobra. Res je, da parlament izvršuje samo najnujnejše posle, toda ni več sposoben tudi za reforme, ki so stvarno pripravljene pa zaslugi vlade, samo da formalno še niso sprejete in zato je dolžnost vseh nas politikov, da situacijo popravljamo in izpopolnjujemo, ker to znači služiti kralju in narodu.
Glede nettunskih konvencij je Radič končno izjavil, da je kralju obrazložil, kako je opozicija defetistično nastopala ob razpravi o teh konvencijah. dočim se je dr. Ninčič malo preplašil, ker je previsoko kvalificiral doktorja Trumbiča. Dr. Krajač je celo pobegnil v planine. Vendar je očitno, da vse zavisi od izvedbe in Radič stoji na stališču.
da se konvencije sprejmejo najdalje za tri leta,
bile dobre ali ne. Pet let je predolg rok. S tem stališčem se strinja tudi doktor Krajač.
Radič je ponovil, da je bil Uzunovič pri kralju samo radi poplave in da o politiki s kraljem sploh ni razpravljat Na vprašanje, ali je
zaključke radičevskega kluba smatrati za formalne zahteve, je Radič izjavil da ne, češ da radičevci sicer streme za tem, da bi se seje Narodne skupščine nujno sklicale, ako pa se to ne zgodi, bodo radičevci v avgustu obnovili svoje predloge. Torej to niso po-stulati, temveč samo predlogi.
Glede Uzunoviča je Radič izjavil, da uživa njegovo največje zaupanje.
O kombinacijah, ki se sedaj širijo v Beogradu, ni s kraljem nič govoril in je napram vladarju povdarjal samo politično edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, v nasprotju z Uzunovičem. ki je storil pogreško s tem, da je nedavno navedel, da se politika vodi samo iz Beograda. To pa ni res. Tako n. pr. Bled postaja važno torišče naše notranje, kakor tudi zunanje politike. O volitvah se g. Radič ni maral izjaviti, češ da zaenkrat imamo itak preveč posla v parlamentu. Kadar pa bodo volitve, se Radič nadeja, da bo samo v Dalmaciji dobil 20 mandatov. Na vprašanje, koliko mandatov pričakuje v Sloveniji, se je g. Radič izognil odgovoru in dejal, da bo rezultat «istotako ugoden«. Končno je g. Radič resumiral in rekel:
Situacija je usavršeno dobra., ostane vse, kakor je, a v kolikor bo prišlo do izpremembe, se bo to zgodilo samo na bolje, ustavili pa smo, da bi se izpremembe vršile na slabše. Končno je Radič izrazil svoje simpatije slovenskim dekletom in slovenski pesmi, ter je sam dal zelo zgled s tem. da je začel peti
"Slovenka sem, tako je mati djala*.
S tem je bil razgovor končan ter se je Radič odpeljal v vilo <WiIsonia», kjer se vrši zvečer neka majhna svečanost njemu na čast.
Angleška rudarska kriza
London, 9. julija brezž. Akoravno je vse pripravljeno za zopetni pričetek dela v pre« mogovnikih, se bo vendar popolni efekt uvedbe osemurnega deiovnika pokazal šele v nekaj dneh. Varstveno moštvo je v rud. nikih redno vršilo svojo službo, tako da so ostali premogovniki v dobrem stanju. Na« cijonalna zveza železničarjev je sklenila, da ne stori nikakih korakov proti uvozu ino. zemskega premoga. (Glej tudi na 6. str.)
Ameriška posojila inozemstvu
VVashington. 9. julija s. Po poročilu drž. tajnika Hooverja so Zedinjeue države v prvem četrtletju 1926 dovolile inozemskim vladam 433 milijonov dolarjev posojila. Na prvem mestu je Nemčija, 3d Je prejdft 150 !i Jonov.
Četrti dan finančne debate v Parizu
Povišanje uradniških plač. — Situacija negotova? - Cailiauxov zakon o finančni obnovi.
Italijansko-angieški dogovor glede Abesinije
V	zadnjem času se mnogo piše o dogovoru, ki sta ga sklenili Anglija in Italija o Abesiniji pred nekako pol letom. Kaj vsebuje ta dogovor, se seveda ne ve; z angleške strani pa so uradno de-mantirali vesti o razdelitvi Abesinije v angleško in italijansko interesno sfero, kakor se je komentirala sprva ta pogodba.
V	zadnjih dneh je zopet več govora o tej abesinski pogodbi. Francosko vna-rje ministrstvo je objavilo uradno poročilo, da je prišel italijanski veleposlanik baron Avezzana informirat predstavnike Francije o abesinski pogodbi. Baron Avezzana je izjavil oficijelno Bri-andu, da angleško-francoska pogodba francoskih interesov v Abesiniji niti ne negira niti ogroža. Pogodba iz 1. 1906.. sklenjena med Abesinijo, Francijo in Italijo, je imela za cilj respektiranje neodvisnosti in integritete Etiopije in sedanja pogodba sloni na istih načelih.
Kar se tiče določb gospodarske narave, je naglasil Avezzana, da ne obsegajo ničesar, kar bi nasprotovalo sistemu prostega tekmovanja v Abesiniji.
Na temelju teh pojasnil ni vzroka, tako se naglaša, za nadaljevanje polemike med francoskim, italijanskim in angleškim časopisjem. Vrh tega se bo angleško-italijanska pogodba predložila tajništvu Društva narodov v Ženevi.
Tako uradna zatrdila. Ker pa si ne smemo delati iluzij o tem. kaj pomenijo uradni demantiji in diplomatske izjave, mislimo, da obsega italijansko-angieški sporazum še marsikaj drugega nego brigo za neodvisnost in integriteto Abesinije. Vse kaže, da so se diplomati ipak dogovorili o nečem, kar je blizu enega, kar se v diplomatskem svetu imenuje razdelitev dežele v interesne sfere.
Abesinija je razen Liberije, ki so jo ustanovili Američani za one svoje zamorce, ki so se želeli iz Amerike vrniti v svojo staro afriško domovino, danes edina dežela v Afriki, ki je ohranila svojo neodvisnost. Toda malo je manjkalo, da ni postala tudi Abesinija evropska kolonija, in sicer pred tridesetimi leti, ko so si jo hoteli pokoriti Italijani in si urediti tu svojo prvo kolonijo. AH junaški Abesinci so hrabro branili svoje gore, ki jih je že priroda opremila kot nalašč za obrambo in poslali Italijane v bitki pri Addui s krvavimi glavami nazaj.
Od takrat so se razmere okrog Abesinije zelo spremenile. Italijani so si obdržali abesinsko obalo ob Rdečem morju, vrh tega pa so si prisvojili na jugu od Abesinije somalske dežele, obširno ozemlje Somalskega polotoka, ki pa ni niti rodovitno niti posebno obljudeno. Ali ustanovljena je dobra osnova za razširjenje italijanskega vpliva v Abesinijo od južne strani.
Velika svetovna vojna ni prinesla niti slave niti velikih materijalnih uspehov Italiji. V Rimu so bili osobito prizadeti, ker se jim ni posrečilo doseči povečanja italijanske kolonijalne posesti. Dosegli so v tem pogledu le drobtinice; Francija jim je dovolila neznatno izboljšanje meje med Tunisom in Tripolita-nijo, a Anglija prav tako obmejno korekturo na egiptovski strani, toda v obeh slučajih gre samo za neznatne oaze. Poleg tega ji je Anglija koncedirala tudi večjo korekturo meje ob reki Jubi, to je na južni meji somalskega ozemlja. Z vsemi temi izprerpembami se je italijanska afriška posest le neznatno povečala, komaj nekoliko zaokrožila. Razširiti kolonijalno posest bi mogla Italija samo na račun Abesinije; tu bi ji bilo razširjenje tem večje koristi, ker bi z njim spojila svojo somalsko in eritrej-sko kolonijo.
Seveda se more kakršnakoli sprememba v Abesiniji izvesti samo v sporazumu in po dogovoru z obema kolonialnima velesilama, ki prihajata v po-štev, to je z Anglijo in Francijo. Anglija ima v sosedstvu Abesinije egiptovski Sudan, kjer je pravkar izvršila koiosal-na vodnotehnična dela, ki tvorijo osnovo njeni velikopotezno zasnovani gospodarski politiki. Potem pa ima Anglija tudi vzhodni kos Somalske dežele. Francija ima v bližini ob Rdečem morju majhno obrežno kolonijo, sicer pa se težišče njene kolonijalne politike ne nahaja več ob Rdečem morju, odkar jo je a-ngleška premoč izpodrinila tako ob Suezu kot v Egiptu in odkar si je izgradila tako bogato in zaokroženo kolonijalno posest v zapadni Afriki. Ali Francija ima velik vpliv v Abesiniji, ki se uveljavlja v izdatni meri v živahnih trgovinskih zvezah in sploh v prijateljstvu med obema državama. V Parizu nikakor ne bodo naklonjeni načrtom, ki bi hoteli mimo Francije predrugačiti današnje razmerje Abesinije do evropskih velesil, zato je razumljivo, da hiti Italija zagotavljati v Parizu, da angleško-italijanska pogodba ne vsebuje ničesar, kar bi moglo žaliti Francijo.
Toda zdi se, da je treba ostati skeptičen. Anglija zadnja leta dosledno podpira italijansko politiko in zelo verjetno je, da je na tihem dala zagotovila Italiji tudi glede pomoči v abesinskem področju. da si s tem zagotovi njeno podporo v drugih zvezah.
Francosko-nemška trgovinska pogajanja prekinjena
Pariz, 9. lullja (brezi.) Francosko-nemška
trgovinska pogajanja, ki so trajala več tednov, so bila prekinjena. V kratkem dospe v Pariz nemška delegacija, ki je pooblaščena, da sklene začasen trgovinski iogo-vor.
Pariz, 9. julija (brezž.) Tekom današnje seje je finančni minister CaiHaus sporočil,
da predloži vlada zbornici zakonski načrt o povišanju uradništvu Ln bo v to svrho zahtevala eno milijardo kredita. V zameno bo zahtevala vlada od uradništva strogo disciplino in izpolnjevanje uradnih dolžnosti. PosJ. Bonet je smatral za nemogoče, da bi zbornica predala svojo oblast vladi in je napadal washing-tonski dogovor. Caiilaux je nato povdarjal, da zunanji kredit ni v Ttikaki zvezi z ratifikacijo vvashingtonskega dogovora.
Katastrofalni potresi na Sumatri
Zemlja se še vedno trese- — Nad 1000 žrtev
Amsterdam, 9. julija d. Prebivalstva
na velikem otoku Sumatri se je polastila strašna panika. Vsak dan prihajajo vedno bolj grozna poročila o obsegu potresov. Število žrtev presega že tisoč.
Zemlja se še vedno trese. Iz podzemskega grmenja v okolici gore Merapi se dajo sklepati ogromni izbruhi, ki imajo lahko za posledico nove katastrofe. Ognjenik Merapi deluje že od srede. Na zapadnem pobočju se je odprlo široko z žarečo lavo napolnjeno žrelo, iz katerega se dviga gost, rdečkastormeni dim. Na vasi ob pobočju vulkana je več ur padal gost pepel. Voda reke Ombri-tina in njenih dotokov je več ur daleč motna. Od srede se vali širok tok lave od zapadnega vrha Merapi.ia po pobočju
Verski poboji v Indiji
Kalkuta, 9. julija s. O nemirih, ki so se nedavno dogodili v Pahni, se še poroča: Muslimani so napadli udeležence neke indijske procesije s palicami in kamenjem. Istočasno so začeli ropati tudi trgovine Indijcev. Nemiri so se razširili tudi na sosednje kraje, kjer so muslimani plenili trgovine in privatna poslopja. V Pabno so bili odposlani močni oddelki čet, ki so množico raz-gmali. V raznih krajih so skušali tudi osvoboditi svoje verske pristaše pri policiji. Policija je morala rabiti orožje, pri čemer je bilo več oseb ranjenih.
Šahovski turnir v Budimpešti
Budimpešta, 9. julija, s. Na šahovskem turnirju so bile danes igrane viseče partije. Do 6. zvečer so bile končane štiri partije: Reti je zmagal nad Vajdo, Griinfeld nad Vatesom. Partiji Prokesch : Reti in Kmoch : Rubinstein sta ostali remis.
Maroška pogodba
Pariz, 9. julija, s. Francosko=španska konferenca o Maroku bo jutri končala svoje delo. General Primo de Rivera, ki bo po zadnjih* vesteh vendarle prispel na franco. ski narodni praznik, dne 14. t. m., v Pariz, bo pri te| priliki podpisal maroško pogodb bo v imenu španske vlade.
Usoda Abd e! Krima
Pariz, 9. julija (brezž.) Francoska vlada nemara ne bo deportirala Abd el Krima na Madagaskar, ampak na Peunion. ker je prebivalstvo Madagaskarja po precejšnjem delu muslimansko.
Zaščita francoskih delavcev pred priseljenci
Pariz, 9. julija (brezž.) Zbornica je sprejela zakon v zaščito francoskih delavcev proti inozemskim priseljencem. Po tem zakonu bodo smeli odslej inozemski delavci tekom prvega leta po priselitvi izvrševati le oni poklic, ki ga navajajo njihove listine.
Sprememba portugalske vlade
Lizbona, 9. julija (brezž.) Vlada se je nekoliko izpremenila. Major Silva je prevzel notranje zadeve, Ribeirc pravosodje in poveljnik Moreira mornarico.
Ukmjenje angleškega bojkota v Bombayu
Bombav, 9. julija (brezž.) Odbor mestnega sveta ie z veliko večino sklenil, da &e ukine bojkot angleškega blaga, ki je bil odrejen pred tremi leti.
Zmaga belgijskih pomorskih delavcev
Anversa, 9. julija- (bresž.) Ker 60 pomorski delavci ponovno odklonili kompromisne predloge, je zveza brodarjev sklenila, _ da sprejme stavku joče delavce v ladjedelnicah od jutri dalje pod njihovimi pogoji.
Stavkovne straže prepovedane v Kanadi
Ottavva, 9. julija (brezž.1 Državno sodišče je prepovedalo postavljanje delavskih straž pri stavkah in je že obsodilo nekatere, ki se odredbi niso hoteli pokoriti, na občutne globe.
Seja bo najbrže končana v pozni nožni uri. Radi nesoglasja v zmernih parlamentarnih krogih je politična situacija negotova.
Pariz, 9. julija s. Finančni minister Cail-laux bo takoj, ko dobi zaupnico, predlagal zbornici osnutek zakona o finančni obnovi dižave, ki bo vseboval samo en člen. Po tem zakonu ima vlada pravico uvesti vse mere, ki so potrebne za ohranitev proračunskega ravnotežja in Izvedbo stabilizacije francoskega franka. O finančnfh ukrepih bo razpravljal zakon v dodatku, ki bo priključen edinemu členu zakona.
Bolgarska lekcija
Lekcija, ld jo je »Jutro« dalo klerikalcem rada Bolgarov, je bila umestna za nje ln za njihove duševne trabante. V spominu nam je neprestano zamešavanje pojmov, ki se z njimi igrajo SLS in razni politični pol-izobraženci. V Somboru je n. pr. g. Ivan Pucelj z visoke katedre razlagal, da o južnem Slovanstvu ni govora brez — Bolgarov. Mož je hotel menda reči kaj drugega. Mislil pa je, kar se je od Radiča naučil: da so tu štirje narodi in da stoje Hrvati napram Srbom kakor Bolgari. Rekli smo že, da so klerikalci glede nazorov o bolgar-stvu šli v šolo k Radiču kakor Pucelj iti drugi »učenj aki«.
Ti ljudje namenoma mešajo »južne Slovane« z Jugosloven!. Bolgari kljub mongolskemu cepljenju že vsled jezika ostajajo »južni Slovani«, četudi smo jih nedavno videli v Pešti čisto »znanstveno« trditi, da niso Slovani, ampak Tirranci in vsled tega v žlahti z Madžari. Jugosloven! pa je nacionalno ime za narod Srbov, Hrvatov, Slovencev in onih naših mas n. pr. muslimanov v Bosni, ki nočejo biti ne Srbi, ne Hrvati Naši politični nasprotniki in razni »učenjaki« separatističnega mišljenja namenoma zamenjavajo izraze, da v senci nejasnosti lahko razvijajo zastarele teorije, Bolgare pa vlačijo zraven, da bi se stvar bolj Kom-plicirala.
Primere so v živem življenju vedno le približne, a nepoučenim razjasnjujejo pojme. Zato se je do neke mere opravičeno primerjalo razmerje Bolgarov do nas Ju. gosJovenov, kakor ono med Holandci ali Danci in NemStvom. Tudi boji za mejne krajine med Danci in Prusi so bili slični, ker Je tamošn.ii dialekt prehoden. Nemštvo je kljub globokim plemenskim razlikam nastalo in obstoji kljub temu, da ja »platt-de-uiseh« literatura ogromna in dasi so cb njegovem rebu jezikovno sorodni Nizozemci in Danci. Če ie bila pridružitev teh plemen v narodno skupnost iz premnogih vzrokov nemožna, zategadelj ne bo noben razumen človek zahteval, naj bi drag! čakali z na-cijonaino združitvijo, dokler se tudi oni ne odločijo. Ml Jugosloven! hočemo biti in bomo postali še bolj kompakten narod. Za. državati našo konsolidacijo s čakanjem in vmešavanje<m Bolgarov ie samo eden od sto pojmov, s kojim razne vrste separatisti —• tu so radičevci enaki rimskim klerikalcem — skušajo zadržavati neizbetžni razvoj v edinstvo.
Lekcijo, ki so jo dobili, imenujejo klerikalci »denuncijacijo«. Čemu? Ali ni pisar-ienje in agitiranje za »sistem štOTi« javno, zlasti med mladino? Pa tudi če bi ne bilo Javno, naj si rimska gospoda in njeno tra-bantstvo zapomni: kar bomo smatrali, da je škodljivo razvoju naše narodne in s tem državne ideje, to bomo brez ozira preganjali. LišaJ in ljuiiko treba iztrebiti do kra-
ja-
Gospod Uzunovič Je po povratku iz Ljubljane s pekočo ironijo ugotovil, da klerikalci nekaj drugega govorijo v Beogradu, kjer se ponujajo v vlado, in nekaj drugega pišejo v LJubljani, kjer skušajo držati maso z najtiesraranejšimi prevarami in demagogijami. In če mi kritiziramo in razkri-nkuje-mo njihovo razdiralno delo v Sloveniji, nas obtožujejo »denuncijantstva«, ker Jim naša odločnost kvari — beograjske račune!
Poravnava med beograjskimi radikali?
Beograd, 9. julija, p. Snoči je imel v ho« telu <tPariz» sejo mestni odbor radikalske stranke, kf sta ji prisostvovala tudi no. tranji minister Boža Makstoovid ter pod« župan Bobič. Na seji se je razpravljalo o snoru med Maksimovidem in Bobičem. Ma. ksimovid je predlagal, naj se Bobid opravi. 5i za svoje postopanje, ker ie samovoljno skliceval sestanke strankinih pristašev. Raz. prava se je vršila v zmernem tonu. Radi. kali smatrajo to kot dokar. da njihova stranka ne bo šla v volilno borbo razcep* liena. ke' bi mogel v tem slučaju zmagati davidovičevski kandidat dr. Kumanudi.
Politične beležke
Vidov dan in klerikalci
Dne 8. julija 1926 je prinesel »Domoljub«
tole notico: V »Domovini« na prvi strani vabi dr. Gregor Žerjav nove naročnike. V prilogi »Domovina« proslavlja sarajevske atentatorje. Tako je — liberalno časopisje. Ne pozna nobenih načel, ne ločijo greha od dobrega dejanja. Ker jim tako kaže, hvalijo umor rudarja Fakina v Trbovljah, ker jim tako kaže, proslavljajo Principa, ki je umoril Ferdinanda, kjer Jim prav pride, zagovarjajo tatove in korupcijoniste. Kdor ne ve, da umor ostane umor, pa naj ga napravi narodnjak ali navaden. Topar, da je tatvina tatvina, pa naj krade minister ali peme-tač, komur so se ti pojmi zmešali, s tistim, pošten človek ne bo imel opravka, torej tudi z »Domovino« ne.«
Dne 9. julija 1914. ie pisal »Domoljub« tole: »Mlade, neizkušene fante so lovili 15-beralni agitatorji, češ, da gre za to, da smo Slovenci in Hrvatje en narod, šlo pa ie samo zato, da bi katoliški Hrvatje iskali svoje bodočnosti v srbski drž&vl, na katere prestolu sedi kralj z krvavo umazanimi rokami. Z umorom ie začej in od umorov živi. — Če smo jih pr^ zavračali kot škodljive hujskače, jih zdaj poznamo kot stranko zverinskih morilcev«.
Dvanajst let je minolo od 9. julija 1914 do 8. julija 1936, pa kakor se vidi, se ni v ničemer izpremenil. .Odveč bi seveda bilo, ako bi se podrobneje navili z »Domoliubo-vimi« lažmi,
Orjuna in klerikalci
O dogodkih na Vidov dan v Ljubljani ie poročal naš list povsem objektivno in objavili smo izjave ene in druge strani, povrh pa še izrekfi svoje kritično mnenje na adreso obeh. Pzmed vseh strank v naši državi Je bila edino klerikalna stranka, ki se le od vsega početka postavila na stran policije, ne da bi počakala na izid sodne preiskave. Klerikalna stranka je bila edina stranka, ki je takoj po Vidovem dnevu, ko še niti ljubljanska policija sama ni zaključila svoje preiskave ter zasliševanja aretiran-cev, vložila v Narodni skupščini interpelacijo ter obdolžila celo vojaško oblast, več ali manj direktno, da je oborožila Orjuno za boj v Prešernovi ulici, ker so imeli nekateri Orjunaši čelade, ki Jih lahko kupiš na vagone. In ker je zagrebška »Riječ« v nekem poročilu iz Beograda ugotovila, da se vrši sporedno z akcijo italijanskega poslaništva tndi akcija klerikalne stranke za razpust Orjune, kar je resnično dejstvo, trdi seveda glasilo klerikalne stranke »Slovenec«, ki Je med vojno pozival ljudi k denunciranju jugoslovensko mislečih ljudi, da je to denuncijacija. »Slovenec« sicer pravi, da Je principijelno proti vsem Orjuni sličnim nacionalističnim organizacijam, ven dar pa to nič ne izpremeni na dejstvu, da prav sedaj v tem slučaiu koraka sporedno z italijanskim poslaništvom v Beogradu, o katerem se trdi, da se nepozvano vmešava v naše notranje razmere. Ker pa spravlja glasilo klerikalne stranke Orjuno s svobo-domiselstyom in s SDS v zvezo, pr! čemer, piše, da Je povsem nepojmljivo, kako mor£ SDS, ki hoče veljati za svobodomiselno stranko vršiti protektorat nad organizacijo, kakor je Orjuna, ko Je leta vendar v ravnem nasprotju s pravim svobodomiselsrrom kot »teroristična« organizacija,, naj pojemo sledeče: Ne glede na to. da odklanjam^ klerikalne nauke o svobodomiselstvu, sftf klerikalci proglašajo svobodomiselstvo sploh za greh, ugotavljamo, da nima SDS7 z Orjuno kot tako ničesar opraviti. O o/dnošajih med Orjuno in SDS se Je dovolj pisalo v času znane afere med predsednikom SDS g. Pribičevidem in predsednikom Orjune %. Leontičem in škoda ie Izgubljati besede. Tega pa klerikalci gotovo ne bodo doživeli, da bi se SDS ali pa »Jutro« ketjaj postavilo ž njimi v eno vrsto v boju prati nacionalnim ljudem in delalo grdobije, ki si jih želijo gg. Italijani.
Nova prekmurske/ stranka in radičevci
Radičevskl okrožni tajnik Roman Bende v Mariboru je objavil v »Kmetskem listu« poročilo o novi prekmurski stranki in o razmerah v Prekmurjt>, ki bi delalo čast tudi kakemu madžarskemu listu pod krono sv. Štefana. Naše staftšče napram delu klerikalne stranke pod vodstvom posl. Klekla v Prekmurju je zna/no, kakor tudi napram novi prekmurski st?anki, ki je v svojem glasilu kmalu po ovojem rojstvu objavila nesramen napad r/a Slovence. Odločno pa moramo protestirati, da kak Slovenec,- pa naj bo potem ra<jičev»c ali pa naj se piše tudi za Bendeta^ hujska samo zato, ker se nova madžarom/sa prekmurska stranka nagiba k Radiču, prekmursko ljudstvo proti priseljenim Slovencem in da proglasa njihovo narodno, prosvetno in politično delo za nacionalistične trapariie. Ker se izjavljajo zastopniki nove prekmurske stranke za St. Radiča, smatra za potrebno, da čisto v njenem srttfslu prav po madžaronsko piše o priseljenih Slovencih: »Namesto, da bi Prek murje dobilo dobre upravne uradnike in učitelje, ki bi se posvečali samo upravnemu delu in prosveti, so se poslali tjakaj slabo kvalificirani in v moralnem oziru diskvalificiraj!! ljudje«. Tako pavšalno obrekovanje našega uradništva in učiteljstva brez navedbe kakega primera za dokaz, more zakriviti v resnici Ie kak radičevec, ki se je izšolal v klerikalni stranki. Zato tudi ni prav nič čudno, če piše o batidaških metodah demokratske frakarije, ki pita prekmurski narod z nacionalističnimi traparija-mi ter šunta proti madžarskim sosedom, ki so vedno (!) živeli v miru in slogi s Slovenci«. Prav nič čudno tudi ni, če spričo nesramnega napada glasila nove prekmurske stranke na Slovence In spričo zadnjih demonstracij Slovencev proti temu napadu, piše: »Raznetili so med obema elementoma ogenj nacionalnega sovraštva in ko so jih dodobra medsebojna našuntali, gredo kričat po ulicah, mazat madžarske napise ter
motit noijii mir v imenu nacije! Žalostni predstavniki nacije, v katerem grbu je batna in blato!« R. Bende ie bil svoječasno urednik klerikalne »Murske Straže« v Radgoni! Treba si bo tega Bendeta ob priliki ogleda/i bolj od blizu!
Odgovor na «Slovenčevo» beležko «o tiskovni pravdi»
O'tiskovni pravdi dveh klerikalnih gospo, darskih zavodov proti tiskarju radi znanih okrožnic smo poročali v kratkem izvlečku iz stenografskega zapisnika, katerega nam jc dal na razpolago naš stalni poročevalec iz sodne dvorane. Vrhu tega bile so pris-ot* ne še druge osebe pri tej razpravi, čeprav le deloma. Naše poročilo je absolutno toč« no, ter ni v našem poročilu niti senco na; mena, da bi se tožeča zavoda diskreditira* la. V kolikor pa je pred časom postopanje nekih gospodov izzivalo kritiko, nismo krivi tega mi, niti sodišče, pač pa dotičnih sami, in se dotični očitki smejo vsak čas ponoviti in dokazati, ne samo v stvarnem in resničnem poročilu o sodni razpravi. Ka» kor čujemo, se bo itak v tisku objavilo ce« lotno poročilo o vsem, kar so sodne raz-prave dognale, in »Sloveneo. bo ime! ta» krat priliko, da se pouči, kako resnično je bilo naše poročilo. V ostalem je treba p<->, praviti «Slovenčevox> hahanje. da sta tožeči Zvezi dobili «satisfakcijo». Morda, da sta zadovoljni, to je njuno subjektivno nazira, nje, ali za javnost je bistveno, da se izjava toženca g. Rožanca glasi le, da navedbe v inkriminiranih brošurah niso točne, ne pa, da bi on bil morda preklical, da niso res» nične. To je razlika, ki se psč mora ugoto« viti mesto odgovora na neslane »Slovence-ve» grožnje («Jaz pa nek-aj vem o nekom'*) in na bedasti, še izza dobe pred 1914. uporabljani «Slovenčev» retorični: «Capito°> Ne mešajte, gospoda, in če želite mc-lk, molčite! In ne govorite o lojalnosti, "I
Radikali o radičevcih
Eden izmed radikalnih ministrov je izjavil beograjskemu dopisniku splitskega ots-cijeinega glasila NRS »Države« nasiled-nje: »Nadaljevati koalicijo z radičevci pomeni pustiti St Radiču go\»oriti, kakor je govoril te dni po Dalmaciji. Taki govori in tako delo kakor je delo dii. podtoinSka v notranjem ministrstvu dr. Pernarja, vodijo državo v prepad, v nevarnost, da se pri oas dogodi isto, kar se je pred nekoliko leti zgodilo z Rusijo. Očitno je, da dela Radič za boliševizaciio države in koraka polagoma k svojemu cilju, k zmšenju države v sedanji obliki. Toda Radid se vaja, ako misli, da mi, vsaj večji del Srbov, ne vidimo, kam vodi njegova pot in kaj hoče. Radič naj si dobro zapomni, da puške b noža mi še nismo odložiti in da bomo zanj hitro prijeli, ako bo treba braniti državo. Tedaj pa osveta hi obračun ne bosta izostala. Bilo bi zlo, ako bi do tega prišlo, zato se <Je treba pravočasno postaviti Radiču po robu.« Vsekakor bi bilo bolje, če bi radikalni minister ne objavljal takih izjav v listih. 5>ač pa prenehal sedeti skupaj z radičevci <v vladi, ako je jasno, da dela Radič za boljševizacijo države, k&r v tem primeru tudi sam dela za to boljševizacijo.
Iz odbora za izenačenje davkov
Beograd, 9. julija, p. Zvečer je imel sejo skupščinski odbor za pretres zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov. Na dnevnem redu je bil pretres Sena 17. Govorili so dr. PoJid, dr. Sveti si a v Popovič, ki je svojemu predlogu dal definitivno sliiiza-cijo. Minister dr. Perič ie sprejel njegovo stilizacijo. Člen 17. se sedaj glasi: Davek na dohodke od zemljišča obremenjuje zemljišče, plača ga oni, ki zemljišče drži kot svoje. V slučaju plodouživanja ali našle 1-stvenega zakupa jm plača davek uživalec ploda, odnosno nasledili zakupnik. Sopose-stniki, odnosno skupni uživalci ploda ali skupni nasledili zakupniki odgovarjajo za daveik solidarno, Nato ee je vršila razprava o členu 18., ki govori o davčnih osnovah za davek na zemljišče. Govorili so dr. Šečerov, dr. Svetialav Popovid, Pušenjak, Moskovlje-vid in Demetroviž, ki je zastopal tezo, da je izračunavanje katastrskih dohodkov na podlagi dohodka v letih 1925. ,/26. popolnoma heracijonalno. Danes imamo valuto, ki ni stabilna, imamo pa izjemne razmere i ozirom na carinsko tarifo. Po krajšem pojasnilu direktorja ministrstva financ Leti-ce, je bil člen IS. sprejet v znatno izpreme-njeni obliki, ter se glasi: cDavčna osnova katastrskega čistega dohodka je preračunana po površini po vrsti obdelovanja (kulfu-re) in kakovosti zemljišča (boniteti). K;ite-etrski čisti dohodek je denarna vredno=1 srednjega pridelka zemljišča, ki se mor-e doseči z navadnim gospodarstvom po odbitku povprečne vrednosti rednih gosp>iarsl-iii stroškov.> Nato je bila seja zakljueeoa ter se prihodnja vrši jutri.
Jugoslov. akad. društvo »Triglav" v Beogradu
Beograd, 9. julija p. V tore*k opoldne ie prispel v Beogu-ad pevski zbor jugoslovanskega akademskega društva »Triglav- i/ Ljubljane. Na kolodvora so ga sprejeli zastopniki beograjskih pevskih društev, ki so bili na razpolago z dobrimi nasveti pri pripravah za triglavansM koncert. Rektor univerze Je dal na razpolago veliko dvorano v novem vseučiliškem poslopiu. Nocoj se je vrši! v veliki fcvorani novega vseučilišča koncert, ki je kljub vročini bila skoro nabito polna z galerijami vred. Pevski /bor je častno izvršil svojo nalogo ter-predvajal najlepše slovenske narodne in umetne pesmi. Pevski zbor kako tudi oba solista so' morali ponavljati nekatere ročke. Pole-.; ostale publike, posebno Slovencev, so se tu*K člani beograjskih pevskih društev naj. pohvalaeje izražali o uspehu našega trigla-vansJcega koncerta. Turneja -Triglava- v Beogradu je napravila najlepši vtis. -Triglav« potuje Jutri ali pojutrišnjem preko Bosne v Dalmacijo, kjer bo da' še nar koncertov. Radi poplave je koncert v Nišu odpovedan. Radi poplave v okolici Avale tudi niso mogii Trigiavani napraviti izleta na Avato ia položiti venec na grob Neznanega Junaka
Nevihte in poplave v Avstriji in Nemčiji
Ogromna materijalna škoda.
Inomost, 9. julija s. Dne 6. t. m. se je nad
Kdssenom v okraju Kufstein utrgal jpblak, ki je povzročil veliko škodo. Posebno hudo je prizadetih okoli 20 kmetij v Bichelbachu. Povzročena škoda znaša več milijonov.
Dunaj, 9. julija s. Snoči .ie bila v Grun-bachu in Schrattenbachu velika nevihta, vsled kateie je pridrla iz tesni Johannisbach ogromna množina vode, ki se ie razlila na okoliške občine. Povzročena škoda je izredno velika. Slična nevihta je povzročila mnogo škode tudi pri Payerbachu, tako da ie bil železniški promet za 50 minut prekinjen.
Dunaj, 9. julija k. Včeraj ie divjala nad občinami Untervvesenbach. Kaltenberg in \Valtersfelden zopet strahovita nevihta, ki ie povzročila velike povndnji po cestah in poljih.
— Uničeni poljski pridelki.
Kassel, 9. julija s. Bebra ob reki Fuldi kakor tudi bližnji kraji so postali žrtve velike vremenske katastrofe, ki je v kraju samem povzročila veliko škodo. Voda Je stala v niže ležečih delih mesta do prvega nadstropja.
Dessau, 9. julija s. Preteklo noč je Laba vsled velikih neurij zopet narastla. Prodrla Je nasip v daljavi 30 metrov ter z elementarno silo preplavila obširno ozemlje. Prostrana žitna polja in travniki, ki jih zadnja katastrofa še nI zadela so uničeni.
Berlin 9. julija s., Vsled nenavadnega naraščanja reke Saale na Frankovskem Je bil davi v kopališču Tissingen poplavljen Lult-poldov park. Voda stoji meter visoko, tako da Je bilo treba od mosta čez reko napraviti v park nov most.

Reke padajo. - Nevarnost pa še ni minila
V	Srbiji in tudi na Hrvatskem ter v Vojvodini so se zadnje dni zopet na več krajih odtrgali oblaki, ki so napravili strahovito opustošenje. 2e številke o hektarjih preplavljenega ozemlja govore več ko preveč, še strašnejši pa je pogled na povodenj samo. Le oni, ki je prebil vsaj eno'neprespano noč z delavci na preluknjanih nasipih, ki jih voda vedno bolj izpodkopuje, le oni, ki ie videl obup seljakov ob Donavi, Savi in raznih drugih rekah, le ta si more napraviti vsaj približno sliko grozne ne-seče. ki ie zadela poplavljene kraje.
Bojazen, da bo nasip Sece pri Biljah na veleposestvu Beliu prebit že v noči od četrtka na petek, se je izkazala popolnoma upravičena. Ob 4. zjutraj so topovski streli zbudili vas Bilje, kar je bilo znamenje, da je prišla katastrofa. Voda je predrla nasip v temelju in ga dvignila v zrak. Odnesla je čuvajsko kočo, postavljeno pri nasipu, izruvala v istem trenotku tamkajšnje drevje in zdrvela potem s strašnim bobnenjem proti vasi Bilje. Inženjer Jovanovič je skušal v zadnjem trenotku zamašiti vrzel. toda niegov napor je ostal zaman, ker so pobegnili vsi delavci. Katastrofa it: bila zato v polnem obsegu neizogibna. Že čez uro je bilo okoli 50 hiš pod vodo. istotako državna cesta Bilje-Osi-jek. V vasi Bilje je nastala strahovita panika Narod je zbral vse vozove in druga prevozna sredstva, da zgradi sekundarni nasip skozi vrtove in dvorišča. Toda vse zaman. Voda je poplavila daleč naokrog vsa polja, travnike in bogate vinograde.
Dne 7. t. m. se je nad vasjo Kremnik v Novem Pazarju iitrgal oblak. Strahoviti pljus-k je uničil vse posevke in livade. Reka Četinia je porušila en most, drugega pa ie močno poškodovala. Reke Morava, Četinja in Skrpaneš so prestopile bregove in napravile občini Za-brežje ogromno škodo. Ljudje so se rešili le z največjo težavo.
Nevarnost povodnji na Dolnji Donavi je še vedno akutna. V Bezdanu je na enem kraju nasip že predrt in je nevarnost, da se vsak trenotek zruši. Za,-to so pričeli z največjo naglico graditi drugi izolacijski nasip.
V	Hrvatskem Zagorju so zadnje dni močno narastli vsi potoki in reke ter deloma prestopili tudi že bregove. Voda je na številnih krajih odplavila po-košeno seno in poškodovala mostove in ceste. V Kneževih vinogradih so vodo ustavili in omogočili prebivalstvu, da je poželo žito in ga spravilo na varno. Do sedaj je v vodi edino železniška postaja ter neka stara občinska hiša, ki jo je povodenj porušila. V veliki nevarnosti pa je stalno okoli 40 hiš v vasi.
V	Štipu je strela ubila nekega človeka. A' Martonošu je postal žrtev nevihte seliak Conič, ko je delal na polju. Strela je ubila tudi njegovega sina.
Vlada je votirala za poplav-1 jence - 5 milijonov dinarjev
Beograd, 9. ulija.
Kakor poročajo, so poplave v mnogih krajih že prenehala, ponekod pa nevarnost še ni končno odstranjena. Škoda je velika Samo v Nišu in niški okolici, kjer ie poplava bila relativno majhna ie škode okoli 17 milijonov dinarjev. V Nišu samem ie bilo porušenih 58 hiš. Vlada pa je danes na seji finančno ekonomskega komiteta ministrov določila pomoč za vso državo samo v znesku 5 milijonov dinarjev. Vlada polaga največje zaupanje na to, da bo pomoč po-plavljencem prišla iz privatne inicijative. Danes so se sestali gg. Trifkovič, Uzunovič ln predsednik Rdečega križa Marko Leko, ter so sklenili, da se sestavi poseben odbor, v katerega bi vstopili zastopniki vseh humanitarnih kulturnih in nacijonalnih udru-žen.i. Ta odbor naj bi organiziral v vseh večjih krajih pododbore, ki naj bi apelirali na narod, da pomaga poplavljencem. Jutri bo predsednik Rdečega križa poslal apel vsem kulturnim, humanitarnim in nacijonal-nim društvom za sodelovanje. Vlada bo tudi s svoje strani objavila apel na narod.
151etnica sokolskega društva v Borovnici
Jutri, dne 11. julija praznuje borovniški Sokol 151etnico. Ustanovljeno je bilo dru« štvo 23. VII. 1911. Prvi starosta, pok. br. Leo Macoratti, je dal s požrtvovalnim delo* vanjem društvu smernice, dobrotnik borov* r.iškega Sokola, pok. br. Ivan Majaron st., pa mu ie zagotovil obstanek Idealnega so*
Franc Drašler,
sedanji starosta borovniškega Sokola
Ivan Majaron, ustanovitelj in dobrotnik društva
kolskega delavca sta našla v br. Francu Petrovčiču. Vsi trije so bili v priznanje ime novani za častne člane borovniškega So* kola.
Vojna napoved Avstrije Srbiji, odnosno odlok policijskega ravnateljstva v Ljublja* ni. jc ustavilo društveno delovanje. Zlom
ujm v Borovnici
množili sokolske vrste in delovanje borov* niškega Sokola, ki mu je bil po vojni zapo« redoma 6 let starosta br. Ivan Majaron ml. Ta doba izkazuje porast v članskih vrstah, uspele javne nastope in lastni dom.
Počitnice in dijaška potovanja
Od zaključka šolskega leta sem je posedlo Ljubljano že nad 300 dijakov, ki po celi državi z vnemo prirejajo izlete. Ferijalni Savez v Sloveniji je izdal svojim članom že nad 600 potovalnih legitimacij, ki jim služijo za dosego č.etrtinske vožnje na državnih železnicah in parobrodih. Celokupno •pa je društvo izdalo okoli 6000 takih feri-jalnih legitimacij, kar znači ravno toliko potovafcev in pametno mišljenje naše omla-•dine, ki se nedvomno največ nauči na potovanju.
Po vseh mestih Slovenije so otvorjena •dijaška zavetišča-svratišta F. S. V Ljubljani je nastanjen na Ledini, za kar gre zasluga uvidevnosti in dobrohotnosti gerent-skega svetfa in g. šolskega upravitelja na Ledini. Težje stališče ima društvo na Bledu, kjetr je sicer župan g. Kenda storil vse mogoče za naše dijake, n. pr. dovolil je brezplačno kopanje v Grajski kopeJi, pa žal ostalo občinstvo nima pravega razumevanja za to stvar. Radi velikega prometa ferijal-cev na Bledu morata tam vršiti službo stalno dva ljubljanska člana, kar bo pa skoraj nemogoče, ker se doslej kjjub naporom ni posrečilo dobiti pri Blejcih gostoljubnega krova za enega izmed njih. Tudi zavetišče bo mogoče otvoriti šele koncem tega tedna radi nepričakovanih neprilik. Do sedaj se ie nastanilo vsako leto s 1. julijem v Ri-klijevih lopah Internacij onalne kopališčne družbe, katere ravnatelji so uvaževali pomen Ferijalnega Saveza. To je tudi upravičeno, ker današnja potujoča mladina je kot naraščajoča inteligenca kader bodočih gostov Bleda Pa je tudi želeti, da bi feri-jalci, ki pripotujejo iz vseh delov države, družili lepe spomine o lepoti Bleda s prijetnimi o njegovi slovenski gostoljubnosti.
Veliko zanimanje vlada med ferijalci za kongres, ki se bo vršil 18. julija v Splitu. Slovenski delegati se ga bodo udeležili v častnem številu.
Letošnja skavtska taborišča
Kakor lamsko leto, tako si je izbral tudi letos del ljubljanskih skavtov divni planinski svet ob Bohinjskem jezeru za počitniško bivališče. Odpeljali so se zadnjo nedeljo s prvim (turistovsikim) vlakom. Ob 11. uri so prikorakali na mesto, kjer so imeli postaviti šotore. Dasi je dež curkoma lil, so vendar pričeli z delom. Do dveh popoldne so bile postavljene platnene hiše, izkopali so okoli njih jarke, kamor se odteka kapni-ca, zgradili sredi skavtskega sela sveto skavtsko ognjišče in okoli njega postavili klopi. Da v takem dežju postavljeni šotori ne mikajo človeka pod svoje okrilje, si je pač lahko misliti. In zato so se odpravili proti večeru v hotel Zlatorog, kjer so dobili skupno ležišče, za katero je plačal vsak nočevalec 5 dinarjev. Skavti imajo 10 za bivanje sposobnih platnenih palač. Skavtinj je v šotorih 13.
Vsekako je še marsikatero planinko skav-tinjo mikalo na skavtsko tabarenje v to romantično planinsko dolino, a je vsled slabega vremena ostala rajše doma ali pa odide z ostalimi skavti na otok Krk. A ne samo skavtinje, temveč tudi skavti so se zbali deževnih hladnih dni v Bohinju in zbog tega je zbranih tu brez funkcij onarj ev samo 27 skavtov. Te dni jih pride še nekaj tako, da bo štela bohinjska skavtska občina okoli 50 oseb. Odej so vzeli dosti s seboj in jim tudi prav dobro služijo v hladnih in mokrih nočeh. Doslej so imeli samo eno lepo solrič-no popoldne. Sicer ie pa nebo temno, neve-sdo. A pri vsem tem jim duh ne kloni ter trdno upajo, da bo Jupiter Pluvius že skoraj dokraljeval.
Dne 7 t. m. ob 19. uri so se odpeljali j ostali ljubljanski skavti in skavtinje na otok i Krk, kjer bodo ob sinji Adriji blizu Omišlja ' vsaj tri tedne živeli kakor nekdaj srečna grška mladina, ki je preživela večji del svoje mladosti pod milim nebom. — Ob bistri Za-vršnici pa taborijo mariborski skavti ter uživajo sveži gorski zrak in rajske lepote planinskega sveta. Želimo, da se vrli skavti po končanem taborenju poživljeni na telesu in duhu vrnejo k staršem in svojcem v veselje in srečo!
Morilci Hadžipopoviča makedonstvujušči
V četrtek so v Bitolju izsledili morilce urednika bitoljske »Južne zvezde« Spasoja Hadžipopoviča. Aretiranih je bilo 9 oseb, med njimi tudi bivši bolgarski konjitski vojvoda Krsta Mendovič. Makedonski komite je namreč odposlal svoječasno na grško ozemlje dvanajst ljudi z nalogom, naj tamkaj med begunci organizirajo bolgarske ko-mitske organizacije. Imeli so tudi nalogo umoriti naša poslanca Jovana Antiparma-kovida in Jovana Cirkoviča ter velikega župana bitoljske oblasti Borisavljeviča. Trije krivci so pobegnili nazaj preko meje v Grško. Atentat je imel namen, otežkočiti pogajanja med našo-državo in Grško.
Nezgoda posl. Božoviča
Iz Novega Pazarja poročajo, da je v če« raj na cesti med Sjenico in Novim Pazar« jem padla ena iznjed izobešenih zastav na avtomobil spiemstva Sv. Pribičeviča ter lažje ranila poslanca Gligorije Božoviča in novinarji Mitrinoviča. Avtomobilu Pribiče* viča se ni ničesar pripetilo ter se je mogel Pribičevič odpeljati v Novi Pazar, kjer je včeraj opoldne govoril na velikem shodu SDS.
S*
Oanes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri
5384 a
.SiiMti vladarske hiše' ali Ujetnik iz Zende
Dvorna drama po romanu Antony Hoope v glavnih vlogah najlepša človeka
s eta Ramon Navarro in Alice Terry Vseh 10 dejanj to je oba dela se predvaja naenkrat brez povišanja cen. Kolosalna režija)	Prekaša velefilm „Konigsmark.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR". Telefon 730.
ostali brezuspešni. Zelo tragično je tudi to, ker je baš pred dobrim letom ista usoda doletela tudi njih sestrično in tudi med su* šenjem sena.
Grozna novica se je takoj raznesla in vzbudila veliko sočutje v daljni okolici, kjer so bili vsi nesrečniki poznani kot po* sebno blagi mladeniči.
Darujte za sokolski Tabor!
Žrtev Ščavnice
Ljutomer, 8. julija Pri kopanju v Ščavnici, ki je vsled povodnji zelo narastla, je dne 6. t. m. utonil pri Šinigoievi tovarni za usnje neki zidar. Ker je bil dober plavač, se domneva, da ga je najbrže prijel v vodi krč in se tako ni mogel rešiti. Izginil je kmalu v valovih, ki so ga odnesli s seboj. Trupla ponesrečenega zidarja do sedaj še niso našli.
Ljubljanska kopališča
Strela ubila tri fante
V četrtek okrog 13. je divjala tudi v oko« lici Loškega potoka, v ribniški dolini, silna nevihta, ki je zahtevala troje mladih živ* Ijenj. Posestnik Bambič iz Retij je takrat sušil seno s svojimi sorodniki na senožeti, ki leži ob cesti med Sodražico in Loškim potokom. Med hudo nevihto so pohiteli pod bližnje drevje, da se skrijejo pred silno plo« ho. Pod visoko smreko so stopili 221etni Fran Bambič, njegov brat Jože in pa njih bratranca 151etnl Fran in 141etni Viktor Roje. Oče Bambič pa se je skril v bližnje grmičevje. Začelo je silno treskati. Strela je udarila v usodepolno smreko, pod kate« ro so vedrili omenjeni mladeniči. Razen Jo« žeta so obležali vsi trije mrtvi. To je bil grozen prizor za očeta, posebno ko je uvi* del, da so vsi poskusi, nesrečnike zbuditi,
Baš letošnje leto dobro dokazuje, da tre* ba naši javnosti, občini in zdravstvenim oblastem drugam obrniti svojo pozornost glede javnih kopališčnih naprav kot doslej. Brez dvojbe ima kopanje v tekoči vodi in na prostem svoje velike dobrote. Zato se je v zadnjih letih po naših časopisih, pa tu« di na občinskih sejah opetovano razmotri« valo vprašanje javnih kopališčnih naprav ob Savi, Ljubljanici itd., dočim pa je vpra« šanje javnih, zdravstveno vzorno urejenih kopališč v Ljubljani, ki so vporabna poleti in pozimi stopilo popolnoma v ozadje. Go= tovo bi bilo potrebi in zdravstvenim javnim interesom najbolje ustreženo, ako se to ob« širno kopališčno vprašanje rešuje v svoji celoti in vzporedno. Ako iz denarnih ozi* rov to ni izvedljivo hkrati, potem dajem prednost takim napravam, kojih dobrot je deležno večje število našega prebivalstva in ki se jih poslužujemo neodvisno od vre* mena in zunanje temperature in to so jav; na ljudska kopališča s toplo, mlačno in pa mrzlo vodo, s suho ali parno vročo kopeljo in vsemi stranskimi napravami. Zgrajena na več krajih v območju ljubljanske občine.
Ljubljana leži v kotlini, ki jo zaliva od severne strani deset mesecev zdrav, toda hladni alpski zrak. Čas za kopanje na pro« stem je vsled tega skrčen na 6 tednov, iz* jemoma na 8, običajno pa komaj na dobre 4 tedne. Pri tem naravno ne vpoštevam mrzlokrvnih kopalcev, ki skačejo v vodo z 12 stopinjami toplote, kar morda prene« se mladina, kar pa ne služi zdravju in kar ljudje srednje in višje starostne dobe vob« če ne prenesejo. Za bolezni revmatične nas rave je pa vpoTaba kopeli z nizko tempera* turo strup. — Ljubljanica je pri Ljubljani reka izrazitega ljubljanskega barja in je za kopalne namene voda tretjega reda. Na« ša mestna občina se je pred leti odločila za razmeroma velik izdatek za kopališče na splaveh. Pokazala je s tem razumevanje in smisel za javne higijenske naprave. Go* tovo pa je potrebna previdnost in ponovno strokovno vsestransko razmotrivanje, pred* no bi se imela občina odločiti za nove več* je investicije v podobne namene ob Ljub* ljanici, v polurni oddaljenosti od mesta in brez tramvajske zveze. — Sava je gorska reka. Njena prednost obstoji v tem, da ima lepo prozorno čisto vodo, njena slabost pa v tem, da je voda normalno prehladna, pre« težno deroča ali vsaj brzotekoča in od Ljub Ijane dobro uro oddaljena. V vročem dne« vu bi kopalec ob povratku od Save v Ljub* ljano potreboval, da si znova okoplje svoj pot v Ljubljanici. Radi oddaljenosti bi ko* pališke naprave ob Savi ustregle predvsem onim, ki lahko zjutraj zapustijo mesto in se zvečer povrnejo v Ljubljano. Toda teh kopalcev je malo v primeri s številom ljub« ljanskega prebivalstva. Javne naprave pa morajo nositi pečat demokratičnosti, t. j. da so glede stroškov in porabljenega časa
pristopne čim večjemu številu prebivalstva. Ne moremo in ne smemo odobravati inve* sticij javnega denarja v namene, kojih do* brot je deležna mala plast prebivalstva, ki morda razpolaga z 6 — 8 tedenskimi po* čitnicami ali dopusti. Misliti moramo pri tem na razne uslužbence in delavske sloje v naši obrti, trgovini, industriji, na naše državno in zasebno uradništvo, na naše ženstvo itd., ki bi si rado okrepčalo svoje zdravje, ki si pa od svojih rednih poslov ne more odtrgati več kot kvečjemu eno do dve uri.
Iz teh razlogov smatram za potrebno — in bo s tem gotovo soglašala večina Ljub* Ijančanov — da treba vzeti to vprašanje resno v pretres in izvršitev. Sedanji gerent* ski svet je dokazal v javnih gradbah veli* ke stvari in ljubljansko prebivalstvo upra* vičeno pričakuje, da posveti vso svojo po* zornost tudi javnim kopalnim napravam. Ožji program obsegaj: za vsakih 10.000 pre« bivalcev eno javno ljudsko kopališče s pr* hami, kadnimi, parno in suho vročo ko* peljo. Princip dekoncentracije kopališč je edino priporočljiv, ako naj ustreza ljud« skim potrebam. Naj ima svoje manjše ko* pališče 1. sredina mesta, 2. šentjakobski in trnovski okraj, 3. kolodvorski okraj, 4. vzhodna Ljubljana t. j. poljanski in šent« peterski okraj — naj pridejo na vrsto več* ja ljubljanska predmestja n. pr. Šiška itd. Umevno je, da javnih mestnih kopališč ne smemo pri rentabilitetnem računu prišteva* ti med pridobitna podjetja, toda pri do* br&m vodstvu teh podjetij bi ne bili vzdr* ževalni stroški za te obrate za občino pre* težki. Vsa večja mesta imajo v letnih pro* računih znatne postavke za kopališke na« prave, ki jih prištevajo med javne humani« tarne zavode.
širši program naj obsega kopališke na* prave na prostem ob tekoči vodi, ki nai časovno pri izvedbi sledi ožjemu. Sedanja naprava ob Ljubljanici bo za nekaj let še zadoščala. Posebno pereča pa je potreba po kopališčih, ki so stalna, uporabna v vseh letnih časih in zgrajena po možnosti na ta« kih prostorih, da se omogočijo v toplem letnem vremenu z vodno tudi zračno in solnčno kopel. Za to zadostuje 400 do 600 kvadratnih metrov prostega sveta poleg ko* pališča.
Ljubljana, mesto z nad 70.000 prebival« stva, kulturno središče Slovenije, je v tem pogledu popolnoma zaostala. Mestna ljud« ska kopel v Prečni ulici je vršila svoj na* men še pred 20 leti, toda danes se vrača v^ak obiskovalec, V ima malo razvit smisel za higijeno, iz teya poslopja z občutkom neprijetnega studa. Kar je bilo pred 30 leti za malo Ljubljano častno, je danes postalo nečastno. Široke plasti ljubljanskega prebi* valstva bodo hvaležne občini, ako v tem po« gledu pokrene potrebno in to brez odla* sanja.	—o—
Prvič v Ltubljam
Oanes.
rrvič v Irublian«
»CIGAN-KAVAUR"
Sijajna drama iz čarobnega ori enta V glavni vlogi Charles de Roche, Dorothy Dalion in Rin-Tin-Tin.
Predstave ob 4., pol 8, in 9. ur;.	Kino Ideal
Kulturni pregled
Mednarodna unija gledaliških igralcev
Berlin, koncem junija. Po skoraj dveletnih pripravah je sklicala "Organisation der deutschen Biihnenange* horigen« v Berlinu mednarodno konferenco, ki se je otvorila 23. junija v slavnostnih prostorih zoološkega vrta ob navzočnosti ministrov Stresemanna, Kulza in prosvetne* ga ministra dr. BeckeTja, zastopnikov 18 narodnosti, med njimi Rusi, Čehi. Jugoslo* veni. Poljaki in Bolgari. Razen odličnjakov in diplomatskih zastopnikov skoraj vseh držav sveta, je prisostvoval konferencam Firmin Gennier, propagator ideje svetovne« ga teatra, in nebro.i ravnateljev in teater« skih kapacitet.
Po slavnostni Beethovnovi overturi <rLeo« nore« in oficijelnih pozdravih, ki so imeli za geslo: «Sporazum vseh narodov, njih okrepitev in osvobojenje potom umetnosti,» so pod predsedstvom Rickeltovim, organi* zatorjem in predsednikom nemških organi« zacij. pričeli referenti posameznih narodno* sti podajati poročila
Kot zapisnikarja sta poslovala prominent* ni Jakob Feldhammer in pisec teh vrstic. Referati so bili izčrpni in obširni. Iz njih je bil razviden socijalni, umetniški in orga*
zacijski nivo igralca vsega sveta. — Jug*o« slovenski referat je podal režiser zagreb* škega gledališča g. Tito Strozzi in zanimi* vo je. da je vzbudil splošno pozornost so* cijalni položaj jugoslovenskega igralca, ki je po zaslugi našega prosvetnega ministra v isoko nad drugimi evropskimi državami.
Poleg ruskega referata, ki je poročal o vsej ogromnosti organizacije, ki obsega 300 tisoč članov različnih panog, je bil zanimiv referat Holandca Sternheima. Holandski igralec je v svoji socijalni in družabni po« zici.ii še ponolnoma brezpraven in skoraj bi dejal: da se vozi še v zelenem vozu, kot pred sto, stopetdesetimi leti ' m-ednik »potujoči komedijant«...
Iz Avstralije, od židovskih organizacij igralcev in pa iz Japonske pridejo pismena poročila. — Japonski referat, katerega je poslalo japonsko ministrstvo prosvete, go« vori med drugim tudi o j>odedovanju ulog pri japonskem igralcu — fakt, kateri je bil doslej neznan Evropi in ki je vzbudil med navzočimi pozornost in veselost.
Ta poročila so zavzela skoraj dva dneva. — Druga točka je bila: teater in radio, ki je zanimal samo one dežele, kjer je radio razvit. Sprejeta je bila resolucija, da mora prejemati član Unije poleg običajnih pre« jemkov za vsako sodelovanje pri radiju za 20% povišano dnevno plačo. Tretja točka
je govorila o mednarodnih gostovanjih an*
samblov in posameznikov. Gostovati sme« jo edino člani otlnternacijonalne unije igral* cev».
Glavno točko tvori ustanovitev <cMedna« rodne unije gledaliških igralcev®. Po dolgo« trajni debati so se zedinili vsi zastopniki v sledeči resoluciji: Mednarodna unija gleda« liških igralcev je nepolitična, mednarodna zveza gledaliških igralcev, pevcev, režiser« jev itd. in ščiti vse interese delojemalcev. V unijo so sprejete samo čiste igralske organi« zacije, ki nimajo v svoji sredi organiziranih tudi gledaliških ravnateljev, t. j. delodajal« cev. — Debata je pokazala, da imajo An« gleži, Američani, Švedi in Madžari mešane organizacije igralcev in ravnateljev, kar pa ni ovira za sprejem v unijo, ker tvorijo rav« natelji zelo neznatno število. Težka in muc« na pa je postala situacija po izvajanjih Ru» sa Slavinskega, ki je hotel v imenu ruskih organizacij razredno, politično organizacijo — kar je kongres odklonil. Ruski zastop* niki so nato izjavili, da trenotno ne morejo pristopiti k uniji. — Nato se je vršila tajna seja predsedstva in volitve. Predsednik uni« je je Rickelt (Berlin). Med štirimi slovan« skimi državami je sklenjen dogovor, da se zastopniki v odboru vsako leto menjajo. Kot članarina se je določilo 20 zlatih pfe« nigov na člana in posamezne organizacije jo pošiljajo v trimesečnih obrokih centrali Da Dunaj. V Uniji so češkoslovaške, jugo« slovenske, poljske in bolgarske organiza« cije.
Zadnji dan kongresa je stopil na govor«
niško tribuno Firmin Gemier, ravnatelj dr« žavnega gledališča «Odeon« v Parizu, zna* meniti igralec in naslednik velikega Antoina. «Francoski Stanislavski« je bil od zboroval* cev burno pozdravljen. Pozdravi ne veljajo samo njemu, kot nad vse simpatičnemu re* prezentantu francoskega teatra, temveč predvsem njegovi veliki mirotvorni ideji: ustanovitvi «svetovnega teatra«, t. j. organi* zacije, ki naj objame vse, od igralca — do kulisaka, od avtorja — do kritika, od gle* dališkega slikarja — do garderoberke, in sicer vse kulturne nacije vsega sveta. Gle« dališče in umetnost sploh bodi prorok miru in ustvarjanja, rušilec meja in malenkostnih sporov človeštva. — Skoraj bi dejal: ne* izvedljivo... Utopija! A on veruje. In mi hočemo verovati: novo ustanovljena unija pristopi kot prva na stran Gemiera in mu hoče pomagati graditi... Prihodnje leto v maju se sestane ves svet teatra vseh panog
tod perotmi Gfemierove ideje v Parizu ...
no leto je še pred nami in lahko se pri* pravimo na dostojno reprezentanco jugo* slovenskega in s tem našega teatra.
Še dva referata sta sledila: «0 problemih moderne inscenacije,® govoril režiser Lind, in o «teatru m filmu«: Berthold Viertel in Francoz Jean Dax.
Po zaključnih poslovilnih govorih Harry Baura in predsednika Rickelta je bil prvi kongres zaključen.
Ostali program je obstojal iz slavnostnih prireditev v državnih gledališčih, čajank pri ministru Kulzu, danskem poslaniku, soirej mestne občine berlinske v charlotenburški
operi in ravnatelju Reinhardu in intendan* tu Jessnerju.
Mnogo prekrasnih govorov, pomembn;h napitnic, katerih najlepša in najmarkant« nejša je bila ona ministra Stresemanna. je bilo izgovorjenih Vse so govorile o s ve: lovnem miru, o pesurovelosti sedanjosti in o lekih za zdravo bodočnost. Da je ravno igralec oni, ki je v prvi vrsti mirotvornih bojevnikov, mu je šteti v čast in že edino ta fakt govori za potrebo «Mednarodne uni« je gledaliških igralcev«.
Vsi referati so se vršili in prevajali sproti v nemški, francoski, ruski in v angleški je* zik.	Prof. O Šest.
PeTec Nikola Cvejič, ki je tudi še nam Ljubljančanom dobro znan. odide za delj časa v Italijo, kjer namerava nadaljevati svoje pevske študije.
Nova opera skladatelja Paula Rindn-mitha. Nemški skladatelj Panj Hindemith je pravkar dovršil novo opero. fCadillac», ki bo uprizorjena prvič na draždanski operi novembra t. I. Naslednje predstave se boio vršile v \Viesbadenu, Monakovem in Kolnu. poleg teh pa si je 20 velikih odrov pridobilo pravico uprizoritve.
NoTa opereta Roberta Stolza. Znani dunajski skladatelj operet, Robert Stolz, čigar <rŠaloma* nam je tekom dolgih let donela tudi skozi ljubljanska okna. je dovršil opereto t Prestolonaslednik, ki jo bo uprizorilo dunajsko meščansko srledališče začetkom prihodnje sezije.
Domače vesti
♦	Glavna skupščina Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti. Pod predsedstvom univerzitetnega profesorja dr. G. Manoiloviča se je vršila v četrtek glavna skupščina (Jugoslovenske akademije znanosti v Zagrebu. Predsednik se je s toplimi besedami spominjal pokojnega hrvatskega znanstvenika Kišpatiča. Poslovno poročilo tajnika prof.' dr. Vovka je skupščina vzela na znanje ter odobrila proračun za leto 1926.1927 v znesku 1, 291.000 dinarjev. Za dopisne člane akademije so bili izvoljeni profesorji ljubljanske univerze dr. Ludmil Hauptman, dr. Nikola Rado.ičič in dr. Fran Ramovš. Za pravnega člana akademije je bil izvoljen dr. Franjo Bulic. Namesto od-stopivšega tajnika dr. Korblerja je bil izvoljen za tajnika dr. Dragotin Boranič, za ravnatelja Strossmaycrjeve galerije slik pa profesor Klemcnt Crnčič.
+ Premeščenja v državni službi. Po službeni potrebi so premeščeni: šumski komisar za agrarne operacije Alojzij Žumer od ljubljanske oblasti k oddelku za agrarne operacije v Mariboru; krajni komisar za agrarne operacije Ivan Pokorn iz Ljubljane k mariborski oblasti in geometer Karel Ličar iz Ljubljane k oddelku za agrarne operacije mariborske oblasti.
+ Napredovanje v šolski službi. V osnovnošolski službi so napredovali naslednji učitelji, oziroma učiteljice v 3. skupino II. kategorije: Ana Lazar v Mengšu, Amalija Punčuh v Gornjem Logatcu, Rozajrgolič v Oimožu, Marica Cimperman v Šmartnem pri Paki, Marija Pristov-Cuk na Viču in Danica Lederhas v Zagorju; v 4. skupino U. kategorije pa: Miroslav Počkaj in Leo-poldina Počkaj — oba v Ksaverju, Milena Konečnik v Gornjem Gradu. Ela Herzog v Vučji vasi, Slobodan Živojinovič v Bo-jancih, Gabrijela Cu.inik v Reki pri Hočah, Josip Makovec pri D. M. v Polju in Alfonz Inkret v Preddvoru.
+ Novi univerzitetni proiesorji. Kralj je podpisal ukaz, s katerim sc imenujejo za redne profesorje na filozofski fakulteti zagrebške univerze: dr. Artur Gavazzi (doslej na ljubljanski univerzi), upokojeni profesor dr. Artur Schneider in upravnik zagrebške univerzitetne biblioteke dr. Franjo Fancev. Na pravni fakulteti zagrebške univerze je imenovan dr. Jovan Stefanovič, doslej profesor na pravni fakulteti v Subotici.
+ Vatikan in konkordat. V rimskih informiranih krogih se zatrjuje, da se bodo pogajanja za sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom nadaljevala, čim nastopi svoje mesto novoimenovani jugoslovenski poslanik pri Vatikanu. V vatikanskih krogih žele, da se konkordat zaključi predno dospe jugoslovenska kraljevska dvo jica na službeni poset v Rim.
♦	Himen. V petek zvečer se je poročil v Mariboru glavni urednik dnevnika »Mar-burger Zeitung« in podpredsednik mariborskega novinarskega kluba g. Udo Kasper z gdč. Zinko Goriškovo iz Ptuja. Kot priči sta fungirala pri poroki sodnika gg. dr. Stanko Štrukelj in dr. Boris Mihalič iz Maribora. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
♦	25 letnica smrti Pavline Pajkove. Gospod urednik! V nedeljski številki »Jutra« se Je piscu članka »25 letnica smrti Pavline Pajkove« vrinila pomota. V poslednjem stav ku omenjenega članka stoji: »V zakonu je bila zelo srečna, toda sreče ni imela s potomci, ker sta ji kmalu sledila v smrti oba sinova: Milan (profesor na ljubljanski realki) in Teodor« — proglasil me ie člankar za mrtvega. Ta pomota je morda nekoliko razumljiva, ker prebivam že od leta 1919-20 v Gorici. Naznanjam pa, da sem živ in zdrav. — Zdravo — Teodor Pajk. Gorica, 6 julija 1926.
♦	Diplomski izpit na visoki šoli za svetovno trgovino sta napravila na Dunaju gospoda Hrvoj Maister (sin g. generala Rudolfa Maistra-Vo.ianova) iz Maribora in Jože Vatovec iz Trsta.
♦	Srebrno poroko ter obenem 25 letnico izvrševanja gostilničarske in mesarske obrti praznujeta danes v Zagorju ob Savi Amalija in Blaž Križanec. Dobrosrčnima jubilantoma naše iskrene čestitke!
♦	Znižana vožnja za udeležence glavne letne skupščine Jug. gasilske zveze. Generalni direktor drž. žel. je odobril polovično vozno ceno vsem članom gasilnih društev, ki se udeleže glavne letne skupščine gasilnih društeV, ki se bo vršila dne 17. in 18. t. m. v Mariboru. Popust velja od 17. do 19. t. m. na progah direkcije Ljubljana. Udeleženci kupijo pri odhodnih postajah celo enosmerno, na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosano karto, ki velja tudi za povratek, ako se izkažejo s potrdilom, da so se udeležili prireditve.
♦	Gradnja železnice Rogatec-Krapina. Po poročilih iz Beograda so v direkciji za grad njo železnic dovršeni načrti za gradnjo železnice Rogaška Slatina-Rogatec-Krapina. Z gradnjo proge prično v najkrajšem času.
♦	Pokrajinska skupščina UJU v Celju. V dneh 16., 17. in 18. julija se bo vršilo v Celju zborovanje VI. pokrajinske skupščine Udruženja jugoslovenskih učiteljev, pover-jeništvo Ljubljana.
♦	Aretacija italijanskega visokošolca. V Sibeniku je bil v četrtek aretiran Bruno Constantini, slušatelj rimske univerze. V ko pališču se je nesramno Izražal o našem vladarju. Constantini je bil pridržan v zaporu in bo obtožen zaradi razžaljenja Veličanstva.
♦	Petrov dan v Rogaški Slatini. Priprave za Petrov dan, katerega priredi »Jadranska Straža« iz Ljubljane dne 11. julija v Rogaški Slatini, so v polnem teku. Darovalci daril za popoldansko tombolo so se v velikem številu odzvali, za kar jim gre vsa čast ln hvala. Višek dneva pa bo večerna »Akademija«, s pestrim programom, katerega se udeleži tudi veliki župan ljubljanski, dr. Baltič. Danes bo razsvetljava zdravilišča. Zanimanje za Petrov dan je med gosti In v okolici zelo veliko, zato se nadejamo, da bodo tudi izletniki od blizu in daleč ta dan
pohiteli v Rogaško Slatino, v ta prelepi kraj naše domovine.
*	Izlet v Falo priredi mariborska podružnica »Udruženja železniških činovnikov SHS« v nedeljo, dne' 11. julija. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj z vlakom 513 ob 5.26. Za ogled falske elektrarne je dovoljenje že izposlovano. Povratek zvečer s priključnimi vlaki. Vabimo vse člane in vse prijatelje društva kakor tudi njih obitelji. UŽČ, Ljubljana.
*	Kolonije Ferijalne zveze. Fcriialna zveza je že otvorila dve koloniji na našem Pri-morju: pri Sv. Štefanu v bližini Budve iti v Sutomoru pri Baru. V koloniji pri Sv. Štefanu bo preživelo poletje približno 120 članov In članic ferijalne zveze, v koloniji Su-tomore pa 80. Obema kolonijama je ministrstvo vojske in mornarice dalo na razpolago po en kamijon. V kolonijah je vse pripravljeno za udobno letovanje.
*	Vodič po Ljubljani. G. F. Leonov je priredil in izdal za čas velesejma »Vodiča« po Ljubljani. Vodič je bil razdeljen po vseh ljubljanskih restavracijah kavarnah, hotelih in drugih javnih lokalih brezplačno. Vsak tujec in tudi domačin ga je vzel rad v roke, saj je v njem našel v besedi in sliki posebnosti Ljubljane in naših gorskih krajev. Tak mali »Vodič« bi bil vedno dobrodošel došlecem v Ljubljano in ne samo za čas velesejma. G. Leonov, ki je pri vseh Ijulj? ljanskih trgovskih krogih prav priljubljen ruski emigrant in se je kmalu vživel v naše sedanje Tazmere, ter se začel bavlti z reklamnim podjetjem, ki ga. ako tudi ne najbolje, pač pa dostojno preživlja. G. Leonovu čestitamo na dosedanjih reklamnih uspehih ter ga našim trgovcem in vsem, ki potrebujejo v svojih strokah reklame toplo priporočamo.
*	Dogodek v Železnikih. Glede na naše poročilo z dne 7. t. m. pod navedenim naslovom nam poroča g. Anton Globočnik, veleposestnik in trgovec v Železnikih sledeče: Poročilo je bila mistifikacija. Moja hčerka Dragica se nikakor ni vrgla v samomorilnem namenu z okna, kajti če bi imela tak namen, bi si izbrala za to drugo nadstropje ne pa prvo, ki je komaj dva metra visoko. Stvar se je odigrala le v šali. Moja hčerka je sedela na oknu in smeje vprašala svojo na cesti stoječo sestro: »Ali naj skočim doli?« Ta ji je odsvetovala, češ da je nevarno, toda Dragica je vendar skočila in sicer na noge. Da bi se pri padcu ponesrečila, ie neresnično. Niti ni krvavela, še mani pa padla v nezavest, temveč je popolnoma zdrava. Za samomorilni poskus sploh ni bilo nobenega vzroka, in tudi o kaki tugi in ne-sporazumljenju z. očetom, o čemer je poročal dopisnik, ni niti govora.
*	Toča v višnjegorskl okolici. Pišejo nam: V četrtek opoldne je nastal nad Viš.ijogoro silen vihar z nalivom. Med nevihto se je vsula kakor lešniki, deloma kot orehi debela toča, ki je padala nepretrgoma 15 minut. Katastrofalna toča je napravila v okolici Višnjegore ogromno škodo na polju kakor tudi v nasadnih vrtovih in na sadnem drevju.
*	Grozna nesreča na železniškem tiru-
Baš na mestu, kjer se vsako leto dogajajo številne nesreče, pri Peščenici v zagrebški okolici, se je predvčerajšnjim zopet pripetila strahovita železniška nesreča. Ob sedmih zjutraj je vlak štev. 411 povozil skladiščnika glavnega zagrebškega kolodvora Franca Čebula, rodom iz Sežane pri Trstu. Kolesa so mu zdrobila in odrezala obe roki in levo nogo. Čebula so prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki odrezali obe roki in levo nogo. Do težke nesreče je prišlo na ta način, da je šel Čebul po železniškem tiru; ko se je bližal vlak, je skočil na drugi tir, kjer pa je v tem trenotku pri-hitel drug vlak, ga zgrabil in grozno raz-mesaril.
OBLEKE
astnega izdelka Vam nudi	67
NHJCENEJE
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
*	Železniška nezgoda v Zabaju. Iz Novega Sada poročajo, da je v četrtek zjutraj vsled napačno usmerjene kretnice novosad-ski osebni vlak na postaji Zabaj privozil na tir na katerem se je nahajal vlak iz Starega Bečeja. Strojevodja je pravočasno skočil z lokomotive, dočim se je vlak, ki je stal na tiru skušal umakniti. Vendar sta vlaka trčila četudi z zmanjšano silo. Ranjeni sta bili dve osebi; materijalna škoda pa je velika. Proti strojevodji, ki je lahkomiselno zapustil stroj, je uvedena preiskava.
*	Konec nevarne razbojniške tolpe. Razbojniška tolpa, ki jo je vodil Nikola Košče-vič in ki je nedavno napadla poštni avtomobil, kateri je posredoval promet med Obrovcem in Gračacem, je sedaj razbita in deloma že pod ključem. Koščevič sam ie prišel v roke pravice. Zandarmerijska patrulja je zvedela, da se Koščevič mudi v nekem selu, kjer ga je tudi aretirala. Ko-ščeviču se je potoma posrečilo, da je ubežal Bežeč je skočil v reko Krko. Ker je imel roke zvezane, je v reki utonil.
*	Letoviščar utonil na Sušaku. Na Braj-dici pri Sušaku je včeraj pri kopanju utonil letoviščar Ivan Radman, učitelj iz Iva-ničgrada. Čim se je slekel, je poleg pomola skočil v morje In ni prišel več na površje
*	Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Kakor smo že včeraj poročali, je v Zagrebu za
radi nesrečne ljubezni izvršila samomor samska prodajalka Edita Planinšek (ne Planšek), rodom iz Westfalskega v Nemčiji, pristojna pa v Šmartno pri Litiji. Planin-škova Je bila pred meseci v službi zagrebške tvrdke Roset-Oleron. Šele pred štirimi dnevi je prišla Iz bolnice, kjer se je zdravila več mesecev. Ker ni dobila zopet službe in je bila brez sredstev, Je šla prosto-
voljno v smrt. Izpila je večjo količino lizo-la. Zdravniška pomoč je prišla prepozno. Na mizi so našli poslovilno pismo na njeno mater Alojzijo.
*	Tatinski berač. V četrtek dopoldne se je oglasil v hiši Voglarjevih v Vidmu okrog 401etni berač, ki se je utihotapil v stanovanje ter v ugodnem trenotku odnesel iz sobe siv damski površnik ter žensko obleko, vredno oboje skupaj 1600 Din.
*	V električno brušenje sprejema rabljene britvice, znamke Gillette, Mern, Elysium, Mond itd. drogerija »Adrija«, Ljubljana, Še-lenburgova ulica 1.
n()\A URE
JF. ČUDJEJS', Prešernova 1
*	Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z Izvrstnim uspehom reuma tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura jc tudi okrepčevalna in omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a la carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
*	Za pomladansko kuro priporoča originalni planinski spomladanski čaj lekarna Bahovec, Ljubljana. Cena Din 10. po pošti Din 12.—.
Elegantni in popolnoma moderni detektivski film
je naš program za jutrišnjo nedeljo. Vsled ogromne dolžine filma se vrše predstave Jutri v nedeljo ob:
3., 5., 7. in 9. ELITNI KINO MATICA
priznano najlepši Kino v Sloveniji. Telefon 124.
iz Ljubljane
u— Obnova uradnih lokalov ljubljanske glavne pošte. Uradni prostori paketne pošte v pritličju Šelenburgova ulica so renovirani Ko se vrnejo iz njih pismopoše v svojo dvorano v I. nadstropje v Šfelenburgovi ul. se postavi še moderen hisji^nskl umivalnik, katerega je službujoče uradmštvo in služab ništvo paketne pošte doslej Jako pogrešalo. Zadnje dni so pričeli z delom v spedicljski dvorani t. j. v I. nadstropju v Prešernovi ulici. Špedicija dobi nove omare za instra-diranje pisemskih pošiljk po raznih poštah in ambulancah. Dosedanje v polkrogu napravljene omare so sila nepraktične in jih bodo vsled tega zavrgli, dasi je komaj nekaj let, kar jih je LJubljani vsililo neko drugo poštno ravnateljstvo. Lepi tisočaki so bili zanje stran vrženi. Kakor smo zvedeli iz povsem zanesljivega vira, bo poštno poslopje tudi na zunaj prenovljeno, saj je pa tudi že zadnji čas, ker je omet vsled slabih žlebov že skrajno poškodovan, kar je v škodo tako državnemu ugledu kakor tudi ponosu Ljubljane.
u_ Življenje in umiranje v Ljubljani.
Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-zikata je bilo v dobi od 1. do 8. julija v Ljubljani rojenih 38 otrok, 21 -moškega in 17 ženskega spola med temi 1 mrtvoroje-nec, umrlo pa je 10 moških in 5 žensk, skupaj torej 15 oseb in sicer: 3 za Jetiko, 2 za rakom, 2 za pljučnico, 1 za ostarelostjo, 4 osebe' vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 vsled smrtne nezgmle, 1 oseba pa Je izvršila samomor. Izmed umrlih so tri osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele tri osebe: 2 na dušlji-vem kašlju, 1 na škrlatinki.
u— Vodstvo v Groharjevi razstavi je v nedeljo dne 11. t. m. ob enajstih.
u— Obisk Groharjeve razstave je presenetljivo slab. V treh tednih vstopnina (500 obiskovalcev) ni krila stroškov. Finančnemu neuspehu se pridružuje moralni, ki je škodljivejši, ker se ž njim ubija najboljša volja. Korak iz tivolske promenade, kjer se šetajo dnevno tisoči Ljubljančanov, v Jakopičev paviljon ni tako težak, kakor je težka in žalostna malomarnost, ki je mati naših vedno prekrasnih kulturnih in narodnih lamentacij.
u— Českoslo venska Obec v LJubljani. Členovč sučastnete se všichni dnešni «Hu-sovy osIavy« ve Zvezde o osmč hodine večerni!
u— Mladinski odsek Sokola I. Tabor,
vljudno vabi stariše in prijatelje mladine na pešizlet, ki ga priredi v nedeljo 11. t. m. k Sv. Katarini. Odhod ob 9. dop. s Tabora Povratek z večernim vlakom iz Medna v Ljubljano.
u— Vrtno veselico priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo, 11. maja ob 4. pop. na vrtu restavracije hotela Miklič v Kolodvorski ulici. Spored: Petje, godba Sokola I., šaljiva pošta ples itd. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih prostorih.	1001 u— Koncertni večer Sokola I. se bo vršil pri pogrnjenih -mizah danes 10. t m. zvečer na Taboru. Igra društvena godba, o vsesokoiskem zletu v Pragi poroča br. V. Švaj-gar. Vstop prost. 1012 u— Ukradeni plohi. Iz gozda nad Tivoli-jem je v noči na četrtek odpeljal z vozom tat pet plohov pivovarne «Union».
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 zastrupljenje iz nevednosti, 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka prekoračenja policijske ure in 15 prestopkov cest nega policijskega reda. Aretacije so bile Izvršene 4 in sicer: 1 radi tajne prostitucije, 2 radi suma tatvine ia i radi vloma.
u— Nočni čuvaj in vlomilec. Nočni čuvaj pri tvrdki Šarabon ^na Zaloški cesti, Mihael Sitar, ie v noči na petek pri pregledovanju dvorišča opazil človeka, ki ie lezel iz pritličnega okna sosednje hiše, v kateri se nahajajo gostilniški prostori Ivane Ber-cetovc. Sitar se je za hipec potuhnil, čim pa je bil neznanec na tleh, ga je hotel zgrabiti. Pričela se je borba, vendar se je neznanec čuvaju slednjič iztrgal ter pobegnil. Bercetova ie zjutraj ugotovila, da je bil izvršen ponoči v njeno kuhinjo skozi okno vlom ter si je zlikovec prilastil 500 Din gotovine in več kovanega drobiža, kar je našel v neki omari.
u_ Nesreča vsled neprevidnosti. 50 letni
zidarski delavec Franc Mozetič stanujoč v Ihanu, v službi pri zidarskem mojstru Jos. Ivančiču, je bil zaposlen v četrtek pri adaptacijskih delih hiše Alojzija Brčuna v Zeleni jami. št. 255. Med delom je postal žejen, zato je smatral polno steklenico kave, ki jo je našel v nekem zaboju pod streho, za pravcati dar božji. Hitro jo je od-mašil in začel piti ne da bi pijačo preje po-duhal. Nekaj minut pozneje je pričelo Mo-tiču postajati slabo in imel je komaj še toliko časa. da je povedal domačim, kaj se je zgodilo. Mesto kave je izpil lizol. Mozetič je padel medtem že v nezavest. Prepeljali so ga takoj z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izprati želodec in ic sedaj že izven nevarnosti.
u— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši tromesečna dražba, v novembru 1925. zastavljenih predmetov, v četrtek dne 15. julija ob 3. popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici 2.
Iz Maribora
a— Mariborski veliki župan pri poplav-ljenclh v Pesniški dolini. V četrtek dne 8. t. m. ie prepotoval mariborski veliki župan dr. Pirkmajer v spremstvu srezkega poglavarja dr. Vončine iz Ptuja razne kraje v Pesniški dolini, ki so največ trpeli od zadnjih vremenskih nezgod in poplav, da se vsaj približno oceni povzročena škoda. Najhuje je prizadeta občina Formin v ptujskem srezu. V tej občini le voda na mnogih mestih prodrla nasip Pesnice, ki je poplavila nižje ležeča polja in travnike, porušila nekaj stanovanjskih In gospodarskih po slopij ter povzročila na cestah in mostovih znatne škode. Veliki župan je povzel korake, da priskoči država na pomoč ubogemu ljudstvu.
a— Gostovanje beograjske drame. V nedeljo, dne 11. julija zvečer nastopijo v mariborskem gledališču člani beograjske drame v Nicodemijevi komediji »Jutro, dan I noč«. Med drugimi igrata glavni vlogi prvaka beograjske drame ga. Dugalič ln g. Dragutinovič. Opozarjamo mariborsko občinstvo, naj ne zamudi te ugodne prilike, ki se redko nudi v Mariboru sedaj izven sezone.
a— Nobenega novega slučaja nalezljivih bolezni. Glasom izkaza o kretanju naježtil-vih bolezni v mest. okolišu mariborskega flzikata ni bilo v času od 1. do 7. zaznamovati nobenega novega slučaja kake najezr Ijive bolezni. Ozdravljen Je bil le en stncaj škrlatinke.
a— Zanimanje za vprašanje državne obrt ne banke. Prihodnji pondeljek se bo vršil v restavraciji Kosovo izredni občni zbor mariborske zadruge krojačev in sorodnih obrtov, na katerem se bo v glavnem razpravljalo o vprašanju obrtne banke, ki zelo zanima mariborske obrtne kroge.
a_Za one, ki niso bili na praškem sokol-
skem zletu, pa tudi za one, ki so imeli srečo da so mogli slediti v Pragi sokolskim dnevom, se bo v nedeljo 11. julija nudila redka prilika, da dobe vsaj malenkosten vpogled v vse to. Na veselici magdalsnskega Olepševalnega društva v kadetnici bodo postavili udeleženci praškega zleta veliko serijo slik, fotografij, albumov o vsemogočih momentih iz Prage, povorke, telovadbe v stadionu itd. Naj nihče v nedeljo ne zamudi te ugodne prilike.
a— Zanimajte se za naše obmejne kraje! Naša meja je vse premalo znana celo nam, ki prebivamo v njeni neposredni bližini. Šele, kdor Je prepotoval našo mejo proti Avstriji je Imel priliko, da vidi v kakšnih razmerah živi tamkaj naše prebivalstvo, ki se da še vedno vplivati od Nemcev onstran meje, požrtvovalnih narodnih delavcev pa je vse premalo. In ti, ki so, ne vršijo lahkega posla pri širjenju ljubezni do materinega jezika in do jugoslovenske države. Zato je tembolj dolžnost nas, ki živimo v zaledju, da jih podpremo. Saj se od nas ne zahteva velikih žrtev. Namesto drugam, napravimo izlet v Šmarjeto ob Pesnici, ki se bo vršil pod vodstvom Jugoslovenske Matice v nedeljo, dne 11. t. m. z vlakom ob 13.15 uri.
a— Riziko dela. Pretekli četrtek se je ponesrečila pri delu v tezenski tvornici »Kovina« komaj 13 letna učenka Katarina Ven-ko. Z desno roko je prišla v stroj, ki jI ie odtrgal dva prsta. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v javno bolnico.
a— Gibanje v šahovskem klubu. Te dni je končal mariborski šahovski klub klasifikacijski turnir, na katerem ie dobil od 13 dosegljivih točk Konlč 10 in po!, Klanjšek in Bien po 10, Radanovič 8 in pol Sessler, Plankl in Hilmar po 7 in pol, dr. Kacafura in Majcen pa po 7 točk. Danes se prične v kavarni Central turnir za reprezentanco Maribora. Kakor je razvidno iz tega, je nastal med mariborskimi šahisti zelo razveseljiv razmah.
a— Gospod x ženskim plaščem na ulici. Predvčerajšnjim se je sprehajal ob brodu pri Dravi Josip Filipin, ogrnjen z ženskim plaščem. Na vprašanje policijskega agenta, kje Je dobil ženski plašč, je Filipin plašč vrgel proč in pobegnil. Kasneje se je ugotovilo, da je bil plašč skupaj z drugimi stvarmi ukraden Isti dan s podstrešja trgovine v Gosposki ulici 50. Filipin je bil že ponovno kaznovan radi tatvine.
a— Poostreni policijski ukrepi proti prehitrim vožnjam v mestu. Predsnočnjim je za vozil pijan šofer v največjem diru v kanal, ki je bil izkopan preko ceste, čeprav je gorela na mestu varnostpa svetilka. Vsled močnega sunka je padlo iz avtomobila vseh
šest potnikov, Katerim pa se k sreči m pripetilo nič hudega. Ker se pa slične avto-mobilske nesreče često ponavljajo m to vsled prehitrih voženj, deloma tudi radi neprevidnosti, je odredil mariborski policijski komisariat najstrožje kazni za take prestopke. Radi prestopka hitre vožnje v mestnem okolišu izgubi vozač pravico voženj za dobo treh do šestih mesecev in tudi lahko za \edno. Razen tega bo še izročen sodišču v nadaljnje postopanje.
Iz Celja
e_ Registriranje tvrdk v Celju. V trgovski register se je vpisala tvrdka Viljem Brauns. tovarna strupa, anilinskih barv kemičnih izdelkov v Celiu, v zadružni register pa »Splošna gradbena zadruga v Celju r. z. z o. z*.
e— Izginila je. Štirinajst dni že pogreša io 32 letno Marijo Jeseničnikovo iz Gabena pri Celju. Odšla je od doma v delavni obleki, a se ni več vrnila. Je velike postave, okroglega obraza, temnih oči in kostanjevih las. Ker ni vzela ničesar s seboi. se sum . da se ie zgodila nesreča ali pa zločin. Preiskali so že vso okolico, a ie še niso rta<!i. Kdor bi kaj vedel o njej. nai javi to celiski policiji.
e— Prodaja hiše v Celiu. V Celju. r,a Kralja Petra cesti, je na prodaj hiša. v kateri je dobro urejena pekarna. Kakor ču-jemo, namerava to hišo kupiti mestni ttfin v Celju za neki konzorcij pekov. Pripominjamo, da je bila Vošnakova pekarna edina slovenska napredna pekarna v Celin. Želeli bi, da bi prevzel to pekarno kak slovenski naprednjak, ki bi lahko sijajno izhajal. Zelo bi obžalovali, ako bi jo dobili v roke Nemci ali pa drugi naši nasprotniki.
Ameriške drobtme
Chicago, koncem jtrniia. Še dva ploTenska kandidata t državni zbor
'	drišav« Pensilvanije.
V	pensilvanski državni zbor kandidirala tudi naša rojaka Anton Zornik in John Fradel Z Ivanom Terčeljem vred imamo torej Slovenci tri svoje kandidate v zbornici države Pensilvanije.
Pri primarnih volitvah so bili v Willardu izvoljeni sami slovenski svobodomiseln, namreč za občinskega predsednika tzupanai Math Dergane. za nadzornika Frank Boh in Frank Parkelj, za občinskega tajnika Martin Malkovič. John Gregorič za blagajnika in Joe Slemec za asesorja.
Nezgoda i avtomobilom.
Čuden slučaj smrti se je pripetil našemu rojaku v naselbini Gillespie, Illinois. Filip Poje se je s svojim tovarišem odpeljal na sprehod v drugo nasdbino. Ko sta se vračala domov z avtom, sti srečala drugega proti njima drvečega, avtomobilista. Na prvi hip se je zdelo, da bo nesreča in Filip Poje se je tega tako prestrašil, da je skočil z drvečega avta. Zagnal pa se je na tla tako nesrečno, da si je zlomil vrat. Umri je kmalu nato v bolnišnici. Filip Poje je bil dorna nekje iz Bele Krajine.
Ponesrečen samomor.
Na račun Ljubljančana, ki si je nameraval v reki Chicago poiskati smrt, so zbijali či-kaški listi precej šale. Mož je že precej prileten in se piše Filip Kapla. Naveličal ° je očividno življenja in 6e odločil, da skoči čez masivni železni most v umazane valove reke Chicago. Srečno ali nesrečno naključje je hotelo, da ee je pri skoku Kapla ober-il na neki žebelj, ki je molel iz železnih mostovih traverz tik nad vodo. Pripel se je s hlačami in jopičem ob žebelj in tako obv: sel tik nad valovi, da so mu roko in noge-visele v ledeno mrzli vodi, z nosom in hp-katerimi deli telesa pa je bil komaj taki nizko, da je poljubil vodo le ko se je zbur-kal val. Tako je visel na klinu med vodo in mostom tričetrt ure, da so imeli repov-terji dovolj časa ga naslikati in prinesti ?li-ke v listu. Poročevalec <Herald Examiner-ja> je naslikal celo širokoustno ščuko, ki se zaganja v nesrečno obviselega Ljubljančana. Rešilci so Filipa Kaplo rešili šele potem, ko so se ga nagledali vsi pasanti.
Smrtna kosa.
V	Harwicku, Pa, je umrl rojak Ludvik Prašnikar iz Zagorja pri Savi. Star je bil 49 let. — John Povše, doma iz Dol pri .Litiji, oče sedmih otrok, je umrl v Spring-fieldu, Illinois. — Angela Cerar je preminula v Aurori, Minn. Bila je mati osmih malih otrok. — 771etna Marija Dernač ie umrla v Neffsu, Ohio. Zadel jo je mrtvoud. Bila je doma iz Zabukovja pri Spodnji Slivnici na Štajerskem. — V Clevelandu, Ohio, sta umrla: Helena Gorjanc, 231etna iz ("'er-melio pri Postojni in Ignac Perko, doma iz vasi Malo - Globoko pri Krki na Dolenjskem. — Štefan Marolt, doma iz. Gornjih Podpoljan pri Velikih Laščah je umrl v starosti 46 let v Jolietu, III. — Johna Peniika v Chicagu je zadel mrtvoud medlem, ko je vozil avtomobil.
Pod velikim snežnim plazom, ki je odnesel 17. februarja gorsko naselbinico Bin-gham Canon v državi Utah, v kateri je bilo nastanjenih tudi večie število Slovencev, je našel smrt tudi rojak Frank Moneta. Bil je edini mrtev Slovenec, vsi drugi so se rešili. Ubilo je tudi dva Hrvata. Vseh je bilo mrtvih 30 ljudi, nekaj pa tudi opečenih, ker je med plazom nastal tudi požar. Frank Moneta je bil star 36 let in doma iz Blagovice pri Lukovici.

R7t? JR m	JtS ??
m»...................... ........
$11 'AL Hi -
Vktv: Z §6gi
i
-A H - Z Z
SggE
IVO ŠORLI:
Zadnji val
Roman- — Broilren Din 30' , vezan Din S8"-
Haroti si pri Tiskov, zadregi»Ljubljani,
Prešernova ulica 54
r
-	-f-TT
rjS*
: S9S
-
3**
Invalidski dom v Trbovljah
Iz Trbovelj
t— Trije vlomi v eni noči. V noči od če« trtka na petek je bilo vlomljeno v Trbov« Ijah kar na treh krajih. Ko je prišel imet« nik trafike na kolodvoru v Trbovljah g. S a« vinc včeraj zjutraj v svojo trafiko, je ugo« tovil, da mu je bilo pokradenega raznega hlaga v vrednosti 200 Din. Sličen fakt je ugotovila, ko je prišla zjutraj v svoj lokal, tudi ga. Medvedova, imetnica branjarije v bližini Ranzingerjeve gostilne. Tudi njej je bilo pokradenega več blaga v vrednosti 200 Din. Najmanj sreče so imeli tatovi v bra« niariji g. Brodnika v Lokah. Z lahkoto so odprli zunanja vrata, pri notranjih, ki ima« io steklena okna, pa so enostavno razbili steklo in posvetili z lučjo v notranjščino. Ker niso našli ničesar pripravnega, so od« šli praznih rok.
t— Nabori v Trbovljah. Včeraj popoldne so bili zaključeni nabori, ki so trajali tri dni. Od približno 600 nabornikov je bilo polovico potrjenih. Opazilo se je, da je mla dma zelo zdrave telesne konstitucije. Prva dva dneva nabora, ko so bili na vrsti do« mačini, sta potekla enolično. Živahno živ«
V Trbovljah se je sestavil konzorcij <Inva-lidskega doma». čigar namen je sezidati invalidski dom. V ta namen sc je obrnil na pristojno ministrstvo, ki mu je dovolilo loterijo. Srečke a 25 Din se že prodajajo. Naša slika predstavlja načrt invalidskega doma, ki ga menijo zidati nedaleč od izolirnioe blizu križpoti, kjer se obrne cesta preko hribov v Hrastnik.
ljenje je bilo opaziti šele včeraj, ko so pri« šli na nabor fantje iz dolske občine. Slišati je bilo harmonike, veselo vriskanje in raz« igrano petje. Izgredov ni bilo.
t— Nesreče pri delu. Na kolodvoru v Tr« bovljah je dobil pri nakladanju sodov tež« ke poškodbe na nogah rudniški upokoje« nec Možina. — Pri postavljanju zidarskega odra v svrho čiščenja hiše si je zlomil več reber in se poškodoval na glavi delavec No« vak. — Na zapadnem okrožju je bil poško« dovan na glavi rudar Lavrič, ker se je po« drl strop v jami.
t_ Smrtna kosa. Sredi tega tedna sta umrli Marija Sovin, prevžitkarica, 67 let, vdova, Sv. Marko 40 in Ana Kuder, žena rudarja, 41 let, omožena, Loke 366.
t— Izkaz poklane živine. Pretekli mesec so poklali trboveljski mesarji skupno 112 glav živine. Cena mesa je znašala kg do 18 dinarjev.
t— Zanimiva pravda. V pravdi rudniške« ga ravnatelja inž. Pauerja v Trbovljah pro« ti bivšemu rudniškemu nameščencu Pur« kartu je bilo v četrtek zaslišanih nad 40 prič. Za izid pravde vlada veliko zani« manje.
Šport
V spomin t Francu Učaku
kakor smo že poročali, bo SK Ilirija od« kril v nedeljo v Križah pri Tržiču svojemu zvestemu članu in idealnemu športniku Fr. 1'čaku nagrobni spomenik. Te proslave se udeleže tudi stanovski tovariši pokojnega, in sicer zbor »Grafike®. ki bo zapel na gro« bu nekaj žalostink Udeleženci te spomin« ske svečanosti imajo polovično vožnjo ter se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo ob 11.40. Športniki se ponovno pozivljejo, da poka« žejo z obilno udeležbo, da znajo spoštova« t: spomin enega najbolj vzornih športnih delavcev.	__
Češkoslovaška : Jugoslavija 10 : 5 (5 : 3)
Po sijajni zmagi naše hazena reprezen« tance nad francosko se je med našim šport« mm občinstvom z ozirom na izid tekme Če« skoslovaška : Francija 15 : 0 pričelo venti« lirati vprašanje, zakaj ie morala naša re« prezentanca kloniti pred češkoslovaško. Ra« d: tega objavljamo obširnejše poročilo oči« vidca tekme Češkoslovaška : Jugoslavija, kateri jc prisostvovalo znatno število ob« einstva in več državnih reprezentantov, med njimi zunanji minister dr. Beneš s so« progo.
Družini sta nastopili v sledečih postavah: Češkoslovaška: Havličkova L., Havličkova M , Reichstadtova, Olmerova, Šmidova, Ša« nova, Janerova. Jugosla\nja: Cimpermano« va. Popovičeva S., Hadžičeva. Janovičeva, Popovičeva D., Radovičeva, Tomljenoviče« va. Jovanovičeva.
Igra sama je potekala v rahli premoči Jugoslavije. Naš tim je predvedel krasno igro, zvezano s kombinacijskimi in tehnič« nimi triki, ki so vsled svoje finese zadivili občinstvo; pravo ekshibicijsko igro pa je predvedel napad, izborno dirigiran zlasti v drugem polčasu po Radovičevi in ki je z lahkoto prehajal pred nasprotnikova vrata. Ostrost in surova igra češkoslovaške obram be, predvsem krilke Olmerove in skrajna pristranost sodnika je vzrok, da ni mogel naš napad izraziti svojo premoč tudi šte« vilčno. Najboljša je bila vsekakor D. Popo« vičeva na desnem krilu, najboljša igralka na polju. Štirje njeni goli so bili plod teh« nične dovršenosti. Tomljenovičeva na le« vem krilu ni igrala svoje običajne igre, ra« di blesure je bila zamenjana z Jovanoviče« vo, ki jo je povsem nadomeščala. V drugi polovici je naš napad povsem dominiral, iz« razil je tudi številčno svojo nadmoč s tem, da je zabil sedem golov, od katerih pa je skrajno pristranski sodnik g. prof. Pridal priznal samo dva, dasi so bili razven ene« Ea vsi regularni. — Obramba je nekoliko zaostajala ter vsled trenotne neodločnosti zagrešila dva gola. Cimpermanova na mo« mente nekoliko nesiguma, zlasti pri obram« bi nizkih strelov, v splošnem pa zelo do« bra, boljša kot njen vis a vis. Češkoslovaški tim je po svoji igri zaostajal za našim ti«
mom, pred golom pa je bil odločnejši in ker je napram naši fair obrambi igral ze« lo ostro, je s pomočjo pristranskega sodni« ka zaključil igro v svojo korist. Od če« škoslovaških igralk je omembe vredna šmidova in Šanova ter vratarica Havlič« kova.
Potek igre: Češkoslovaška je takoj v na« padu in doseže takoj v začetku po Šmidovi dva gola. Igra se vrši v skrajno ostrih me« jah, ki ji naše igralke, zlasti one v napadu niso kos. Tomljenovičeva blesirana izstopi. Njeno mesto zavzame Jovanovičeva. Krna« lu nato grd foul nad Jovanovičevo: dikti« rano petmetrovko spremeni Popovičeva z bombo v gol. Sodnik bi tukaj moral Olme« rovo brezpogojno izključiti, kar pa na splo« šno začudenje ni storil. Sledi mala premoč Češkoslovaške, ki je izražena v ponovnih treh golih po Janderovi, Šanovi in Šmidovi ter nekoliko komerjev. Jugoslavija si opo« more ter zabije po Popovičevi dva gola. Trideset sekund pred polčasem pride Po« povičeva sama pred češkoslovaška vrata, gol je neizogiben, toda sodnik zapiska pol« čas.
Takoj začetkom drugega polčasa poveča Šanova rezultat na 6 : 3 za Češkoslovaško. Jugoslavija dobiva na terenu in preide v premoč. Efektne šraube Radovičeve sodnik ne prizna radi prestopa. Šanova izrabi ne« sigurnost Cimpermanove in zabije z niz« kim strelom sedmi gol za Češkoslovaško. Sledijo ostri napadi Jugoslavije; premoč našega tima se stopnjuje in izražuje v še« stih doseženih golih: Popovičeva dva, Jo« vanovičeva tri in Radovičeva eden. Vendar so bili štiri od teh doseženi s prestopom in jih sodnik ni priznal, dasi je publika izra« žala svoje začudenje z močnim žvižganjem in glasnim protestiranjem. Češkoslovaški napad izrabi v polni meri ugodne pozicije
fred našim golom in zabije v tem času po-anovi in Šmidovi tri gole. Sicer pa je bil naš napad izrazito boljši, Imel pa je nemalo smolo, da so se 3 sigurni streli odbili od prečke. Tik pred koncem zviša Janderova rezultat na 10 : 5 za Češkoslovaško.
Naša reprezentanca je letos proti Češko« slovaški izgubila docela nezasluženo. Glav« no krivdo nosi sodnik, ki je bil vsled svoje očitne pristranosti tako krivičen in kot tak nemogoč. Ni hotel nam priznati povsem pravilno doseženih golov in nam je s tem odvzel povsem zasluženo zmago. Z druge strani je dovolil, da je češkoslovaški tim prešel v ostrosti dovoljene meje, proti ka« terim naš tim — dasi tehnično boljši — ni bil kos.
Značilna je izjava potnega maršala fran« coske damske reprezentance g. Janviera: «Jugoslovenke so igrale boljše, Čehoslova« kinje so bile zelo brutalne, sodnik bi mo> ral takoj od začetku radi preostre igre iz« ključiti Havličkovo M. in OImerovo.»
Po zaslugi našega tima, ki je po svoji Ie« p. in estetični igri zadivil vse gledalce, je tekmovanje v propagandnem oziru uspelo. Češkemu Savezu pa priporočamo, da dolo«
Vremensko poročilo
Meteorološki iauoo « Liuoliam, 8 julija 1926
Višina Darometra 308.b m
1 ■ Kraj Cas	3arom.	Temoer.	Sel. <ls-96 1 0/0	Smei vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta p	adavine
opazovanja						od opazovamu	> mm ro > ure
1 7. Ljubljana . .( (dvorec) 1 14. 21. Maribor ... 8. Zagreb ... 8. Beograd ... 8. Sarajevo ... 8. Skoplje ... 7. Dubrovnik . . 7. Praga .... 7	757-5 757-9 757-2 7578 757'8 756-9 ooo-o ooo-o 755-3 7550 758-2	16 1 16-2 225 20-7 18-0 20-0 oo-o oo-o 19-0 230 190	93 92 69 84 92 88 00 00 76 53	mirno S\V 0.5 SSE 2 mirno SE 7 SSE 7 0 0 N\V SE 0.5 mirno	10 10 9 8 7 10 0 0 6 3 2	dež	27.2 7.0 24.0 10.0
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1.5 mm.
Solnce vzhaja ob 4*21 zahaja ob 19-48, luna vzhaja ob 03-46. zahaja ob 19 33.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno, semintja deževno in nevihte.
Tržaška vremenska napoved za soboto: Razni šibki vetrovi. Nebo spremenljivo, večinoma oblačno; nekoliko dežja. Tempentura od 19 do 25 stopinj. Morje nekoliko
razburkano.
č: v bodoče za tako važne tekme bolj spo« sobne iij povsem objektivne sodnike.
Delavske meddržavne nogometne tekme
Dunaj, 9. julija, k. V okvirju delavske te« lovadne in športne slavnosti so se vršile danes prve meddržavne nogometne tekme. Nemčija je zmagala nad Češkoslovaško s
3	: 1 (2 : 0), Poljska pa nad Avstrijo s
4	: 1 (1 : 0). Avstrijo je zastopalo moštvo delavskega plavalnega društva.
Športni dan SK Celje dne 18. t. m. se v slučaju slabega vremena odgodi na 25. t. m Celodnevni spored je sledeči: Ob 11. uti stafetni tek skozi mesto s petimi predaja« mi, nato promenadni koncert pred kolo« dvorom. Ob 14.30 odhod športnikov z god« bo od hotela «Union» na Glazijo. Ob 15. uri nogometna tekma med Atletik SK in SK Celje. Ob 16.30 hazena tekma med 1. SSK Maribor in SK Ilirijo iz Ljubljane. Med odmorom hazene in nogometne tekme se
vršijo lahkoatietska tekmovanja na 100,200 400 in 1500 m. Zvečer ob 20. pa se vrši vrtna veselica v hotelu «Union*> (Celjski dom) s plesom in šaljivimi točkami. — Ka« kor smo že poročali, bo to prva hazena tekma na celjskih tleh. — Ker si stojita nasproti dve močni hazena družini, obeta biti tekma zelo zanimiva. Pri lahkoatletskih tekmovanjih nastopijo vsi najboljši atleti štajerskih klubov.
Sarajevska dirka odpovedana. Kakor smo poročali, bi se morala vršiti 11. t. m. na progi Sarajevo « Beograd avtomobilska dirka za turna, športna in dirkalna vozila. Dirkalno vodstvo je bilo zaradi povodnji prisiljeno preložiti prireditev na nedoločen čas. Upati je, da bo mogoče dirko izvesti še v tekoči seziji, ker so izgledi zanjo prav dobri.
Kongres mednarodnega lahkoatletskega saveza se bo vršil prihodnji mesec v Haa« gu. Na dnevnem redu je tudi predlog na« šega saveza za izpremembo nekaterih tek« movalnih pravil.
Gospodarstvo
Naš uvoz v prvem četrtletju
t. L
Generalna direkcija carin je izdala obširno poročilo o našem uvozu v prvih treh mesecih t. 1, ki je znašal 269.464 ton v vrednosti 1843 milijonov Din proti 305.763 tonam v vrednosti 2128.4 milijona Din v enakem času 1. 1925. Letos je torej uvoz manjši za 36.299 ton v vrednosti 285.4 milijona Din.
Največ se je v tem času uvozilo iz Avstrije, in sicer za vrednost 377 milijonov Din (20.5 % od celokupnega uvoza), potem iz Češkoslovaške za 353.5 milijona Din (19.2 %), iz Italije za 272.3 milijona Din (14.8 %), iz Nemčije za 229.2 milijona Din (12.4 %), iz Anglije za 121.1 milijona Din (6.6 %), iz Zedinjenih držav za 80.2 milijona Din (4.3 %), iz Francije za 74.6 milijona Din (4.1 %), iz Madžarske za 66.5 milijona Din (3.6 %), iz Rumunije (2.7 %), Grčije (2.4 %), Brazilije (2.4 %), Belgije (1.2 %), Britanske Indije (1.1 %), Nizozemske (1 %), Poljske (1 %), Argentinije, Kanade, Španije in od drugod.
Glavni predmeti našega uvoza so bili v tem času (v milijonih Din): bombažne tkanine 276.1, volnene tkanine 141.5, bombažna preja 98.6, razni železni izdelki 74.5, stroji in aparati 73.8, neobdelane kože domačih živali 59.5, kava 58.5, sirovi bombaž 51, premog 50.3, prometne potrebščine 36.5, elektrotehnične stvari 26.5, petrolej 25.2, volna 24.2, riž 24, obdelano železo ali pol-fabrikati 21.9, železna pločevina 20.8, klobuki vseh vrst 17.9. fini čevlji 17.6, usnje za čevljarje in sedlarje 17.2, južno sadje 17.1, rastlinska olja 16.9 in drugo.
Kljub znatnemu padcu uvoza je bilanca za prvo četrtletje t. 1. pasivna, kajti tudi izvoz je bil v tem času zelo slab; znašal je samo vrednost 1767.6 milijona Din. Ker je uvoz dosegel vrednost 1843 milijona Din, je primanjkljaja za okrog 75 milijonov Din.
Prodaja doma skuhanega žganja in točarinska taksa
K včerajšnjemu članku pod tem naslovom še naslednje:
Kam pa naj uvrstimo one, ki so kuhali žganje sicer iz kupljenih sirovin, toda za domačo potrebo, pa hočejo kesneje izvesten del žganja prodati? Oni niso plačali trošarine pri kuhanju, ker vobče niso kuhali pod stalnim nadzorom finančne kontrole, temveč bodo plačali odpadajočo trošarino šele ob vsakokratni prodaji žganja. Ali je zanje merodajno ono, kar je predpisano za proizvajalce žganja za trgovino (osebe iz točke 5. pod c) člena 116. trošarinskega pravilnika), ali pa ono, kar je predpisano za proizvajalce žganja iz lastnega proizvoda (osebe iz točke 5. pod a) člena 116. trošarinskega pravilnika)? Zanje je to vrlo važno, ker v prvem nomenu smejo prodati žganje samo v količini od 25 litrov navzgor, v drugem pa od 10, odnosno v vaseh že od 5 litrov navzgor. Vrh tega morajo v prvem primeru voditi trošarinske in trgovinske knjige, v drugem pa jim vsega tega ni treba.
Naj se obrača stvar še tako na levo in desno, jasno je, da se oni, ki so kupili sirovine za kuhanje žganja, ne morejo koristiti z ugodnostjo onih, ki prodajajo žganje, izdelano iz lastnih sirovin in z lastnega zemljišča, kakor zahteva točka 3. člena 3. pravilnika, zato smejo tudi oni prodati žganje samo na ta način, kakor ga smejo prodati oni, ki se pečajo s kuhanjem žsanja za trgovino, to je v količinah od 25 litrov navzgor.
Tega Oci ispremeni niti dejstvo, da se predvideva V točki 19. člena 116. trošarinskega pravilnika prodaja žganja, skuhanega iz kupljenih snovi, v količinah izpod 25 litrov, ker se predvideva v točki 16. istega predpisa tudi prodaja izpod 5 litrov tudi za žganje, skuhano iz lastnih snovi, dočim se ta prodaja, kakor smo prej videli, brez plačila točarinske takse vobče vršiti ne sme.
Morda bo kdo izmed pazljivih čitateljev ugovarjal, češ, da so v trošarinskem pravilniku predvidene samo slučajnostne prodaje žganja, za katere ni treba plačati točarin-ske takse, zato da se tudi proizvajalci žganja iz kupljenih snovi za domačo potrebo, ki slučajno prodajo en del skuhanega žganja (proizvajalci iz točke 5. pod b), niso omenili v taksnem pravilniku.
Ta ugovor, kakor je tudi na prvi pogled verjeten, žal ne drži. ker v smislu nared-be generalne direkcije posrednih davkov z dne 6. februarja 1925, št. 4835 se ne plačuje točarinska taksa samo za obrtna točenja, temveč za vsako točenje ali prodajo alkoholnih pijač, pa naj se je izvršilo samo enkrat.
Predpisi točk 16. do 19. člena 116. trošarinskega pravilnika imajo zato, kolikor se tičejo prodaje žganja v količinah izpod 25, odnosno pri žganju, skuhanem iz lastnih sirovin, izpod 5 litrov, praktično vrednost samo za podarjeno, posojeno in slično žganje, nikakor pa nimajo pomena za prodano žganje, čeprav ga izrecno omenjajo, ker osebe, ki ne plačujejo točarinske takse, žganja v taki količini ne smejo prodati, a na osebe, ki plačujejo točarin9ko takso, sa dotični predpisi vobče ne nanašajo, saj so oni morali trošarino plačati že pri proizvodnji.
Predpisi o prodaji doma skuhanega žganja so torej, kakor >e \idi iz prej povedanega, zelo komplicirani, zato ni prav nič čudno, ako se marsikdo proti njim pregreši
samo zbog tega, ker se je držal trošarinskega pravilnika, ni pa pazil na taksne predpise, ki predvidevajo zelo ostre kazni.
Kdor se zaloti, da je prodal — čeprav samo enkrat — žganje v količini izpod 25 litrov, odnosno pri žganju, skuhanem" iz lastnih snovi, izpod 10, a v vaseh izpod 5 litrov, se kaznuje s plačilom redne točarinske takse, potem še s trikratnim iznosom te takse in plačilom kazenske takse. Čudno pri odmeri kazni je to, da je oni, ki je pro dal žganje stoječemu gostu ali preko ulice, hujše kaznovan, kakor pa oni. ki toči žganje sedečim gostom v svoji hiši. Za prvega znaša — kot točilca iz 4. pripombe — najnižja redovna točarinska taksa 750 dinarjev (s kaznijo vred 3000 dinarjev), za drugega pa — kot gostilničarja — v vaseli samo 200 dinarjev (s kaznijo vred 800 dinarjev), v Ljubljani in Mariboru 500 dinarjev, v drugih kracjih z nad 2000 prebivalci pa 3000 dinarjev, a s kaznijo vred štirikrat toliko.
Nekateri organi so mišljenja, da 6e mora v vsakem primeru plačati tudi še kazen za neposest 09ebne pravice, vendar to tolmačenje po našem mišljenju sedaj ni več pravilno, ker osebna pravica se po členu 43. novega pravilnika o gostilnah zahteva samo za onega, ki se stalno bavi s točenjem, dočim se je po prepnjem pravilniku (člen 16.) zares zahtevala za vsakogar, ki <toči kjerkoli in kakorkoli. Po uašem^ mišljenju se more predpisati kazen radi točenja brez osebne pravice samo v primeru, da se dokaže obrtno točenje, to je točenje skozi dalje časa in brez presledkov, ne pa tudi v primeru, da se je točilo ali prodalo samo nekajkrat.
Pri prodaji doma skuhanega žganja morajo biti prodajalci potemtakem zelo previdni in strogo paziti, da ga ne prodajo v količini, ki se smatra že za <točenje> žganja, ker zaslužek ni v nikakem razmerju s posledicami, ki jih lahko zadenejo, »ko se za prodajo izve.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borzs (9. t. m.). Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 1 vagon 312.50 baška, 1 vagon 312.50; sremska, 75/76 kg 2—3 %, 3 vagoni 300; sremska 76/77 kg, 2 %, 2 vagona 310; banatska, pariteta Semta, 2 vagona 310. Ječmen: ba-ški, novi, 2 vagona 155. Turščica: baška, 3 vagoni 175—1S0; ladja Tisa, 12 vagonov 178; srbijanska, žolta, pariteta Beograd, 3 vagoni 175. Moka: baška, <6>, 1 vagon 325. Otrobi: baški, v iutastih vrečah, 1 vagon 122. Tendenca v turščici čvrsta, drugače nespremenjena.
Svinjski sejem v Mariboru (9. t. m.). Na svinjski sejem v Mariboru je bilo kljub slabemu vremenu prignanih 233 svinj, 4 koze in 2 kozi. Kupčija je bila zelo živahna; prodanih je bilo 159 komadov. Cene so bile nastopne: prasci, 5—6 tednov stari 100 do 150, 7—9 tednov stari 180-220, 3—4 mesece 6tari 350—380, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 mesecev stari 550—580, 1 leto stari 1200—1300 Din za komad. Koze 165 Din komad.
Dnnajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.). Tržišče zelo mirno. Uradni tečaji nespremenjeni; le rž se je podražila. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50—48, potiska 49.50—51; rž: 27—29.75; turščica: 25.75—26.75; oves: domači 32.50—33.
Dunajski živinski sejem (8. t. m.). Goveda: Dogon 212 glav; od tega iz Jugoslavije 26 komadov. Ob slabem prometu so se cene komaj obdržale na pondeljkovi višini. — Svinje: Dogon 2723 komadov. Miren promet v debelih 6vinjah. Po mesnih svinjah živahnejše povpraševanje. Cene za kg žive teže: mesne svinje 1.80—2.25, debele 1.70—1.85 šilinga po kakovosti.
= Poštnoeekovni promet v juniju t. I.
Stanje čekovnih računov dne 30. junija t. 1. je bilo (v oklepajih stanje dne 31. maja 1.1.): v Beogradu 1918 (1888)); v Sarajevu 2605 (2615); v Ljubljani 4324 (4309); v Zagrebu 4168 (4146). Skupno 13.015 (12.958). Stanje vlog dne 30. junija t. 1. (v oklepajih 31. maja t. 1.) v milijonih Din: v Beogradu 78.2 (82.5): v Sarajevu 43.9 (46.3); v Ljubljani 70.0 (69.2); v Zagrebu 96.3 (95.8). Skupno 288.4 (293.8). Vplačil je bilo 439.208 v znesku 1574.7 milijona Din, izplačil pa 150.345 v znesku 1580 milijonov Din; skupno torej v znesku 3154.7 milijona Din; od tega brez gotovine 1420.2 milijona Din ali 45.05 odstotka.
= Anglija zabranila uvoz živine in mesnih izdelkov zaradi kužnih bolezni. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo za kmetijstvo in vose je prejelo obvestilo, da je angleška vlada zabranila uvoz vseh vrst zaklane JSivine ali delov živine iz vseh evroj>skih držav zaradi živinskih kužnih bolezni v Evropi. Zabrana ne velja za popolnoma predelano slanino in mesne izdelke (šunka, ekstrakt iz mesa itd.) ter za sirove ali predelane kože, ki so suhe soljene.
= Gibanje deviz na dunajski borzi. Poročajo nam: Na včerajšnjem dunajskem deviznem tržišču je presenetil nenaden dvig italijanske lire. ki se je tekom popoldneva dvignila za 5 odstotkov. Neposreden povod za dvig tečaja je v tem, ker italijanska vlada strogo izvaja nove prisilne odredbe o deviznem prometu. Obenem so se vršile tudi krepke intervencije Italijanske banke (Banca d" Italia). Z dvigom lire je pridobil tudi francoski frank, ki je sicer v Curihu dalje malo oslabel. Tudi belgijski frank se
je jiopravil, v temeljni tendenci je bil pa šibkejši.
= Statistika zunanje trgovine za 1. 1925., izdanje Generalne direkcije carin, je izšia in se dobi po 100 Din pri vseli glavnih carinarnicah kakor tudi v knjigarnah Gece Kona in Cvijanoviča v Beogradu.
= Podjetja v Severni Srbiji. Po statističnih podatkih za 1. 1923. je bilo v Severni Srbiji 55 tekstilnih industrijskih podjetij, 70 mizarskih delavnic, 82 opekarn. 22 kamnolomov, 2 tvornici cementa, 1 tvornica cementnih izdelkov, 55 rudnikov. 55 ni rta-lurgijskih podjetij, 9 pivovarn, 18 podjetij za kemijske proizvode, 8 klavnic, 6 podjetij za izdelovanje in predelovanje papirja, 2 tvornici stekla, 2 tvornici za brušen ie stekla in ogledalov, 18 električnih central, 232 mlinov in 28 drugih industrijskih pot-jetij. Obrtniških delavnic je bilo 10.270 (od tega v Beogradu 2860 in v notranjosti 7410). Trgovin je bilo v Beogradu 4750, v ostalih mestih in mestecih 10.087 in v vaseh 232".
= Ostanki oglja v prahu. Neka tvrdka iz Italije se zanima za naslove tvrdk, ki bi ji mogle dobavljati redno j>oljubne količine ostankov oglja v prahu. Njen naslov je interesentom na razpolago v- Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
— Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. I. ni. ponudbp za dobavo 4 komadov črpalk za vodo. do 17. t m. za dobavo instrumentov za preizkušnje lokomotiv. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo žičnikov, do 20. t. ni. pa za dobavo jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema Jo 27. t. m. ponudbe za dobavo 150 komadov okroglih veternih cevi iz pocinkane železne pločevine. Vršile se bodo naslednje ofor-talne licitacije: 16. t. m. pri Dravski arti-ijerijski radionici v Ljubljani glede dobava 66 komadov svetiljk (za olje) pri Tobačni tovarni v Ljubljani glede oddaje žaganja v zakup za dobo enega leta; 17. t. m. pri artilerijski radionici Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kg kovaškega ogija cLeverson*. 10. t. m. pa glede dobave nepremočljivega platna, sedlarskega sukanca in 400 m vrvi; 24. I. m. pri Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, Frankopanova ulica 25, glede nabave in montiranja 14 mostnih vagonskih tehtnic; 30. t. m. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materi-jala; 3. avgusta pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede nabave telegrafskih trakov in 400 kg barve; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 100.000 komadov (a 10 do 12 m) vrvi; 7. avgusta pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniškega materija-la; 9. avgusta pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave delov za signalne naprave. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
== Prodaja. Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 5. avgusta ofer-talno licitacijo glede prodaje okrog 400 vagonov saj od lokomotiv. Predmetni oglas js v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Borze
9. julija.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge j>onudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—75, Vojna škoda 307—0, zastavni m komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195 (193), Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 100—104, Praštediona 865—870, Slavenska 49—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 80—85, Vevče 102—0. Stavbna 55-65, šešir 103—104 (104). — Blago: Zaključka: bukova drva, popolnoma suha. same cepanice, fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon po 18, ajda, domača, fco vagon slovenska postaja, pol vagona po 250. Povpraševanje je bilo po suhih bukovih drveli in hrastovih frizih. Ponudbe v kmetijskih pridelkih in lesu.
ZAGREB. V zasebnih papirjih nikakih sprememb. Vojna škoda slabša. Promptna se je trgovala po 305.5—306. V terminih promet manjši. — Mednarodno se je popravil tečaj lire zaradi močnih intervencij italijanske vlade. Temu primerno se je dvignila deviza na Italijo na 195 ]>roti 188 včeraj. Deviza Pariz je mednarodno dalje nazadovala, pri nas na 148. New York se je v Zagrebu dalje neznatno okrepil. Ostale devize nespremenjene. Skupni devizni promet 9.5 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2275—2283, Dunaj ček 798.65—802.65. Berlin izplačilo 1348—1352. Budimpešta 0.0789—0.0793. Italija izplačilo 192.14—193.34. London ček 275.03—276.23, Ne\v York ček 56.4234 do 56.7234, Pariz izplačilo 147—149. Praga ček 167.383—168.383, Švica ček 1094.548 do 1098.548; valuto: dolar 55.95—56.25. avstrijski šilingi 805 -809. Kč 169.5-170.5; efekti: bančni: Eskomptna 101—102, Po-1 jo 15—16. Kreditna Zagreb 102—104, Hipo
56_57, J ugo 93—94. Ljubljanska kreditna
175—0, Praštediona 805—870. Slavenska 55 do 58; industrijski: Eksploatacija 10—15. Dubrovačka zaključek 300, Gutniann 195 do 215, Slavonija 32—33. Trbovlje 340-355. Vevče zaključek 102; državni- investicijsko 73—75, agrarne 41—42, Vojna škoda, promptna 305.5—307, za julij 307.5—308, za avgust 311.5—312.
BEOGRAD Devize: Dunaj 799-800. Berlin 1348.5-1349. Bruselj 133—136. Bukarešta 25.5—25.8. Italija 194-194.5. London 275.3—275.4, Ne\v Y0rk 56.5 -56.52, Pariz 145—146.5. Praca 167.65—167.7. Švica 1095.5—1096.
CURIH. Beograd 9.14. Berlin 122.95. New York 516.50, London 25.12. Pariz 13.3625, Milan 17.85. Praga 15.30. Budimpešta 0.007230. Bukarešta 2.35. Sofija 3.725. Dunaj 73.
TRST. Devize: Beograd 51.50—52.50, Dunaj 410—420, Praga 86—87. Pariz 75.30 do 77, London-141.75—142.75. Ne\v York 29 do 29.50. Curih 560—570, Budimpešta 0.0400—0.0410, Bukarešta 13—14; valute: dinarji 51—52, dolarji 28.75_29.25, 20 zlatih frankov 110—115. zlata lira 586.31. — Po odloku, ki izide v kratkem, ne bodo poslovale italijanske borze v sobotah, in sicer julija, avgusta in septembra.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4775 do 125175, Berlin 168.10—168.60, Budimpešta 3.2150—3.2350, London 34.3550—34.4550. Milan 24.33-24.43, New Y,->rk 706.05—708.05 Pariz 18.37—18.47, Praga 20.91—20.99, Sofija 5.10—5.19, Varšava 76.65—77.15, Curih 136.69—137.19; valute: dinarji 12.4675 do 12.5275, dolarji 704.50—70850.
Deviza Beograd na ostalib borzah: v Pragi 59.705. v Berlinu 7.425, v Londonu (popoldne) 274, v New Yorku (8. t. m. po borzi) 1.77 in pol.
Veliki naš genij Nikola Tesla
'Ob 701etnici njegovega rojstva.)
Nikola Tesla.
Nikola Tesla, eden največjih sodobnih znanstvenikov in izumiteljev moderne elektrotehnike, radio-telefonije itd., fizik in tehnik svetovnega slovesa, praznuje danes 70 letnico svojega rojstva. Ves znanstveni svet se bo spominjal danes jubileja tega skromnega in zvestega sina našega troimenega naroda, nedvomno enega največjih duhov, kar jih je rodilo človeštvo.
Nikola Tesla se je rodil 10. juiiju 1856. v selu Smiljan, severozapadno od Gospica. Oče mu je bil pravoslaven svečenik, daleč okrog znan kot izvrsten govornik, mati jako bistroumna, skrbna in priprosta ženica. Nikola je hodil 4 leta v ljudsko šolo v Gospiču, kjer je nato obiskoval 3 leta nižjo srednjo šolo, višjo srednjo šolo pa v Karlovcu. Tu je videl prvič lokomotivo, ki je napravila nanj izreden vtis. Leta 1873. je napravil zrelostni izpit. Očetova želja je bila. da vsled starodavne rodbinske tradicije tudi sin postane svečenik. Toda Nikola je očitno kazal nagnenje za inženjerski poklic in je odšel v nemški Gradec na vseučilišče, kjer je poslušal predavanja iz fizike in matematike. Nekoč je profesor fizike razlagal in kazal dinamomotor z Grammejevim obročem ter dokazoval, da takšen motor ne more obstojati brez ščetk. To mlademu Tesli ni šlo v glavo. Porodila se mu je že takrat ideja o motorjih brez ščetk, kateri je ostal potem zvest vse svoje življenje. Tudi je opustil svojo prvotno namero, da postane profesor ter šel na tehniko. Z inženjersko diplomo je ves vesel poletel k starišem na oddih in prišel ravno prav — k smrtni postelji očeta. Po smrti očeta se je preselil v Prago, od tam pa v Budimpešto, kjer je imel v telegrafski sekciji kot asistent obilo posla z napeljavo telefonske mreže. Ker pa mu ni prijala birokratska državna uprava je stopil 1. 1882. v Parizu kot elektrotehnik v službo pri eni največjih firm za javno razsvetljavo. Tam se je seznanil z raznimi ameri-kanskimi inženjerji in trgovci, ki so takoj spoznali njegovo veliko nadarjenost ter ga vabili v Ameriko. Tesla se je odzval ter odpotoval v Newyork, kjer ga je še isti dan sprejel svetovnoznani Edison v svoj laboratorij. Kmalu pa se je osamosvojil ter ustanovil novo elektrotehnično družbo, eno najuglednejših tvrdk v Ne\vyorku. Tam deluje kot predstojnik družbe še dandanes v prospeh človeštva in v proslavo našega imena. To .so skromni njegovi življenski podatki.
A tem bogatejši in sijajnejši so njegovi izumi in poizkusi. To ni nobena fraza ali pretiravanje, ampak gola istina. O tem izpričuje knjiga, ki jo jc spisal Tomaž Cotnmerford Martin, predsednik elektrotehničnega instituta v Ne\v-yorku, že leta 1893. Naslov ji jc: Raziskavama Nikole Tesle o mnogofaznih tokih in o izmeničnih tokih visoke napetosti ter visoke frekvence in je polna laskave hvale o mnogobroinih izumih in patentih Tesle v enem samem dece-niju. Enako ostane živa priča o njegovi zelo plodni iznajdljivosti svetovna razstava v Chicagu leta 1893., kjer je imel Tesla sam cel paviljon lastnih izumov. Koliko novih izumov od one dobe je neodjenljivi in neumorni Tesla že dovršil, bi težko i sam navedel!
Tri glavne misli se zrcalijo v njegovih izumih. Prvo o električnih motorjih brez ščetk je spočel že kot akademik v Gradcu ter jo dovršil v Parizu, ko je spoznal popolno vrednost vrtečega se mag-netičnega polja, povzročenega po mnogofaznih izmeničnih tokih. Razvoj elektrotehnike je bil v letih 1880. do 1890. usmerjen v prvi vrsti na izrabo isto-smernega toka; zato takratni čas za Teslove izume ni bil baš ugoden. Z raz-iskavanjem izmeničnih tokov in njih sestavljanjem je Tesla oral ledino ter popolnoma preokrenil elektrotehniko v novo smer z vidnimi uspehi. Ustvaril je celo vrsto raznih tipov sinhronskih motorjev. a dosegel višek z izumom asinhronskih motorjev, ali vrtilno-tokovnih motorjev. Te je osvobodil napak prvega tipa, da ni rabil za vzbujenje elek-tromagnetov posebnega toka in jih ni bilo treba več poganjati s tujo silo do pristojne brzine ter niso obstali, če so bili preveč obremenjeni. To slavo pri-proste konstrukcije asinhronskih motorjev pa si Tesla, skromen kakor je, deli deloma z Italijanom Ferrarisem in Slovakom Dolivo-Dobrovolskim.
Druga ideja, katero je naš Tesla udej-stvii, je bila izum visoko napetih tokov z izredno veliko frekvenco ali perijodo. Dali so jim ime ^Teslovi toki po vsej
s posebnim visoko frekventnim generatorjem, s katerim je proizvajal toke od 5000 do 30.000 frekvenc. Elektična iskra sama je še višje frekventni tok z več milijoni frekvenc. In zopet je Tesla s skrbno izoliranim transformatorjem brez železnega jedra, ki se tudi po njem imenuje, znal te visokofrekventne toke tudi visoko napeti, da so dosegli po 100 tisoč in še več voltov. Ti «Teslovi toki® kažejo jako važne lastnosti: 1.) Rajše tečejo po tankih žicah z velikim uporom kakor po debelih — lastnost im-pendance — torej ravno narobe kot običajni toki. 2.) V primernih Geissler-jevih, razredčenih ceveh brez elektrod kažejo pojave razelektrenja v obilni meri, tako, da se take cevi s Teslovim tokom rabijo za razsvetljavo — Teslova luč, luč bodočnosti. Ta pojav elektro-luminiscence pridobiva dandanes znova na veljavi v polwattnih žarnicah s plemenitimi plini, n. pr. neon-om iz gospodarskega stališča. 3.) Teslovi toki po-kazujejo takozvani skinefekt (kožni efekt), ker se razširjajo le na površju pravodnikov. Zaradi tega ti toki z več
sede: »Tesla je po mišljenju največjih strokovnjakov na elektrotehničnem polju največji izumitelj vseh časov*.
Imenovane tri glavne ideje v vencu Teslove slave, izkristalizovane v Teslovih motorjih, Teslovi luči in v Teslovih valovih, ostanejo za vedno neusah-le. Ta venec njegove znanstvene slave pa bi bil še nepopoln — brez pravega vonja. Zato mu vpletemo še prelepo duhtečo cvetko: Tesla kot človek.
Tesla je jako izobražen mož ogromnega znanja, izvrstnega spomina, govori in piše 12 jezikov. Ljubi Shakes-pearja, Voltaireja, Goetheja, a najrajši ima Jovana Zmaja. Govori in piše z velikim zanosom v filozofskem slogu ter se obilo trudi kot kulturen delavec, da spravi v sklad mednarodne interese. Tesla je krepak značaj, močna osebnost, ki ljubi svoj narod, kar dokazuje sledeči dogodek: Ko je Tesla I. 1890. zaslovel s svojimi čudovitimi izumi po vsem svetu, so ga vabile razne znanstvene akademije in društva na predavanja ter se je 1. 1892. in 1893. odzval Evropi. V Londonu, Parizu in drugih mestih je dosegel kolosalen triumf. Samo v Berlin ni prišel. Vabili so ga prvič, a Tesla se ni odzval; vabili so ga drugič, zopet brezuspešno. Tretjič je poslal nnvabpn Tcs'i tnkrat vsernr^očni
Slika predstavlja Nikolo Teslo, ko mirno čita sredi veličastnih bliskov «Tes-linih tokov» v svojem laboratoriju v Newyorku.
tisoč volti tudi človeškemu telesu ne škodujejo, bodisi da na površju kože ni živcev, bodisi da tako hitri tresljaji na živce ne učinkujejo. 4.) Pod vplivom Teslovih tokov rastline in tudi živali bolje uspevajo (elektro-kultura). 5.) Teslovi toki proizvajajo neudušene (ne-ugašene) elektromagnetne valove, brez katerih ni brezžične telefonije (radio-telefonije).
S tem pa smo že pri tretjem delu Teslove svetovne slave, to je njegovo delo za brezžično telegrafijo in telefonijo (radio-telegrafija in telefonija, oziroma valovna telegrafija in telefonija.)
Že 3. februarja leta 1892. je imel Tesla sijajno predavanje v Londonu, kjer se je odločno izrekel proti kablom, leta 1893. pa je razvil cel načrt brezžičnega brzojavijenja z vertikalno anteno pred 5000 poslušalci v Filadelfiji. Leta 1899. je v Colorado delal s svojim ubranim sistemom poizkuse ter dosegel takoj velik sežaj od 800 do 1000 km, medtem ko se Marconiju istega leta v angleški službi ni posrečilo pod najboljšimi pogoji na morju več doseči kot 120 km. Zakaj? Ker je Tesla delal z ne-udušenimi valovi, katere je on prvi proizvajal, Marconi pa z Hertzovimi udu-šenimi valovi. Dne 2. septembra 1897. je dal Tesla svoj izum patentirati pod štev. 645.756 z naslovom «Brezžični prenos električne energije*. Ta naslov so inu nekateri znanstveni krogi kot presplošen silno zamerili. — saj ni slave brez blede zavisti. Ko je Marconi uvidel, da je s Hertzovimi udušenimi valovi zašel v zagato, je svoj sistem iz-premenil v Teslovem smislu in uspeh je bil tu: Poslal je prvo brzojavko iz Evrope v Ameriko 1. 1901. in evropsko časopisje je zavriskalo in proslavljalo — Marconija.
Ko so pred 9. leti v Newyorku praznovali šestdesetletnico Tesle, je predsednik elektrotehničnega instituta Beck v slavnostnem govoru imenoval Teslo «očeta brezžičnega brzojavljanja«, kateremu se imata Rontgen in Marconi zahvaliti za svojo slavo. Marconi je delal svoje prve poizkuse z Righijevim oscilatorjem (1893), z Branlyjevim ko-hererjem (1890), s Popofovo anteno 1895, s Hertzovimi valovi (1887. do 90.) in pozneje s Teslovimi valovi 1900. dalje, ter je znal te razne izume v primernem sestavu izkoristiti. In tudi tu mu je ruski mojster A. Stefanovič Popof pred-njačil in ga prekosil v vzornem sestavu. Zato ni upravičeno, kadarkoli se govori o brezžični telegrafiji in telefoniji, da se vzdržema ponavlja ime Marconi. Marconi in zopet Marconi in to celo pri nas doma. Kako krivično znajo soditi tudi znanstveni krogi celo o Tesli, nam priča 9. izdaja Muller-Pouillet-Pfanndlerje-va eksperimentalna fizika, skoro 500 str. obsegajoče, eno največjih del v nemški literaturi, v kateri ne čitaš niti imena Tesle; morda je najnovejša izdaja v tem oziru pravičnejša, kar mi pa ni znano.
Vsekakor uživa Tesla svetovno slavo izumitelja, kar pričajo njegova mnoea znanstvena odlikovanja. Leta 1915. si je z Edisonom delil Noblovo nagrado. Gr?"sbeck. urednik ^Elektrotehničnega Eksperimentatorja» v Newyorku je leta
Stolp Nikole Tesle na Long lslandu za prenos električne energije brez žic. Stolp je leta 1917. razrušila ameriška vlada, ker bi ta izum uničil vso bakreno industrijo.
nemški car Viljem celo osebno ter mu namignil, da bo sijajno sprejet in odlikovan. A naš Tesla se je možato odrezal, da je nemški car morda velik človek, a zase je prepričan, da bi na njegovem mestu ne delal tega, kar on počenja. Mislil je Tesla s to opazko na preganjanje Poljakov v Viljemovi državi, kjer so jih svojčas hoteli popolnoma razlastiti. Koliko ljudi na svetu bi se tako vztrajno upiralo vsemogočni cesarski naklonjenosti ter ne klonilo hrbtenice napram kronani glavi?! Tesla je s svojim činom pokazal gorko srce slovansko!
čimbolj je ves svet zadivljen v Teslove izvirne izume, tembolj smo mi Jugosloveni ponosni nanj, ker smo mu iskreno hvaležni za proslavo našega imena. Kakor imajo Amerikanci svojega Edisona, Angleži svojega Maxwella, Francozi svojega Branlyja, Nemci svojega Hertza, Brauna ali Wiena. kakor so Italijani vneti za svojega Marconija, Rusi za svojega Popova, tako je Tesla naš ponos in naša slava. Zato naj danes iz cele naše prostrane države iz oduševljenega srca zadoni geniju Tesli, junaku iz Like: Slava ti!
S. Dolar.
HfllmodBrngjšB hlobuhe
e založila ivrdka Drago Schwab,
Ljubljana. — Gospode opozariamo na izredno lepe in neverjrtno poceni izbero
Inozemska politika
Spor med Mehiko in Vatikanom
Papeževa okrožnica. — Zanimive izjave mehikanskega poslanika v Rimu.
1 Rim, 9. julija.
V začetku tedna je izdal papež okrožnico, v kateri protestira proti dozdevnemu preganjanju katoličanov v Mehiki. V okrožnici navaja papež, da prihajajo v Vatikan neprestano resna poročila o zatiranju katoliške cerkve v mehikanski republiki, dočim uživajo zastopniki drugih cerkva popolno svobodo. Mehikanska vlada je prepovedala papeškemu nunciju Čarnani bivanje v državi. Istočasno pa izganja vlada katoliške menihe in nune, zapira katoliška semenišča in ovira katoliškim duhovnikom opravljanje službe božje. Papež je pozval v okrožnici vse katoličane na svetu, naj opravijo 1. avgusta javne molitve za ogražene katoličane v Mehiki.
•
Opravnik poslov mehikanskega poslaništva v Rimu, Accosta, je podal novinarjem nekaj izjav o sporu med Mehiko in cerkvijo. Uvodoma je dejal Accosta, da korake, ki jih je storila mehikanska vlada proti duhovščini, ni pripisati novejšim odredbam, marveč se nanašajo le na izvedbo zadevnega zakona iz leta 1859. Po tem zakonu so namreč vse cerkve in molilnice v Mehiki državna last. Država posoja cerkve duhovnikom, da izvršujejo v njih svoje , dušno pastirstvo. Nova ustava iz leta 1917. je potrdila prejšnji zakon in razen tega absolutno prepovedala inozemskim duhovnikom izvrševanje svojega poklica v državnih mejah.
Država se je morala odločiti za tako ostre korake proti duhovščini, ker je videla, da se kler preveč vmešava v notranje politične zadeve. Mehikanci se vedno smatrali verski element za veliko nevarnost za nacijonalno življenje. Ze od leta 1860. je mehikanska duhovščina skušala vplivati na politično življenje. Takrat so pod vlado Benita Hua-reza podpirali duhovniki konservativce v državljanski vojni proti vladi. Ta vojna, ki je globoko posegla v politične razmere Mehike, je trajala tri leta. Od takrat se je katoliška stranka v Mehiki vedno aktivno udeleževala političnega življenja in je pomenjala skoraj za vse vlade stalno nevarnost. Vsled tega je izdal leta 1917. predsednik republike, general Carranza, novo ustavo, ki prepoveduje duhovščini vsako vmešavanje v politiko. Še isto leto je bilo dekre-tirano, da se nobena politična stranka ne sme posluževati vere v svojem nazivu. Posledica tega je bila, da je bila razpuščena katoliška stranka.
Večina listov se moti, ako misli, da je mehikanska vlada šele sedaj začela tako strogo izvajati zakon iz leta 1859. in ustavo od 1917. Vlada je vedno izvajala zakonske določbe v tem pogledu. Kot dokaz naj služi dejstvo, da je že leta 1859. prekinila Mehika vse diplomatske stike z Vatikanom in da od takrat ni več papeškega nuncija na mehikanskih tleh.
Sedanje poostrenje spora z Vatikanom, v resnici pa le z duhovščino, izvira iz tega, da je v Mehiki vedno več inozemskih duhovnikov. To je dovedlo vlado do tega. da je začela zakon iz leta 1917. izvajati z vso strogostjo. Mehikanska vlada postopa le v skladu zakonov. Accosta ne more prav razumeti, zakaj je papež protestiral proti vladi-nim odborom, ko Mehika vendar ni razžalila Vatikana. Država vedno loči cerkev od politike.
nravici, ker jih je Tesla prvi pridobival I 1919. napisal o Tesli silno laskave be- ifcilf^ESCrili^^fStJlIil^frBiS
Avtonomizem v Alzaciji
Francija je v zadnji dobi vedno bolj pozorna na pojav v Alzaciji in Loreni, ki ga nekateri imenujejo regijonalizem, drugi pa avtonomizem, pa tudi že z ostrejšimi izrazi. Mora se priznati, da se je to gibanje zadnji čas zelo ojačilo: njegovi nasprotniki trdijo, da najbolj od one dobe dalje, ko se je pred dvemi leti močni režim Poincarejev umaknil zmernejšimi politiki levice, ki jo je vodilo stremljenje po zbližanju in sprijaznenju z Nemčijo.
Alzaški avtonomizem ima razne ni-janse. Najmočnejši tabor ima v klerikalni alzaški ljudski stranki, katere odpor proti francoskemu centralizmu je zelo razumljiv, osobito odkar je na vladi levičarski blok, ki niti v teoriji niti v praksi ni prikrival svojega odločno protiklerikalnega stališča. Klerikalci so nasprotovali že ves čas po osvoboditvi Alzacije-Lorene unifikaciji, saj so se s tem branili zoper moderno francosko upravo in zakonodajo, ki seveda njim ne more biti po godu. Konfesijonalni momenti stoje za alzaške klerikalce tudi sedaj v ospredju in s regijonalnimi interesi dežele jih drapirajo.
V zadnji dobi so zborovala zastopstva alzaške radikalne in radikalnoso-cijalistične stranke, kjer so prav tako prišla do uveljavljenja avtonomistična ali vsaj regijonalistična stremljenja. Slično se je pojavilo na zborovanjih gospodarskih društev in korporacij. Velik del nezadovoljstva se obrača zoper sedanji šolski sistem in skoro splošna je že postala zahteva po reformi šole; zahteva se tak osnovni šolski pouk, ki bo upošteval jezikovne razmere v deželi in ne bo enostavno prenos šolskega sistema iz ostale Francije, sicer da se otroci ne naučijo niti nemškega niti francoskega jezika dovolj. Zahteva se dvojezična šola, in sicer tako urejena,
da se vrši v nemških predelih pouk spočetka v nemškem jeziku. Zahteva se čuvanje domačih alzaških interesov in večje spoštovanje vsega, kar je speci-jalno alzaškega. Vendar je treba na-glasiti, da le skrajni zahtevajo tudi zakonodajno avtonomijo, večina politične javnosti pa govori le za upravno avtonomijo, zakonodajno pa odklanja. Popolnoma odklonilno stališče napram re-gijonalističnemu alzaškemu stremljenju pa zavzema slejkoprej socijalnodemo-kratska stranka v Alzaciji in Loreni.
Nacijonalistični krogi v Franciji nastopajo zelo ostro zoper alzaški avtonomizem, trdeč, da se za njim skriva nemški iredentizem, ali da ga vsaj podpira in izrablja. Očita se, da je škoda, ker ni Francija pognala onih neštetih Nemcev, ki so prišli po I. 1871. v deželo ua razna upravna mesta, a so po 1. 191 S.'radi na novo ustanovljenih rodbinskih zvez želeli ostati na svojih mestih pod Francijo. Trdi se. da je Francija pustila nad 100.000 takih Nemcev- v deželi. Tudi glede zapostavljanja domačinov s& skušajo očitki ovreči, češ, po 1. 1871. je Nemčija vrgla v AIzacijo-Loreno nad 300.000 ljudi, da so zavzeli v njej vsa boljša mesta, dočini .io jc moralo na tisoče Alzačanov odriniti v Francijo in njene kolonije, sedaj pa ni v vseh treh novih departementih več kot 25 tisoč Francozov, ki so prišli iz stare Francije. Opozarja se na to, kako nemška obrambena društva z največjimi simpatijami spremljajo avtonomistična stremljenja, v nadi, da bi jih mogli o priliki eksploatirati v svojo korist.
Vsaka sprememba v državni pripadnosti rodi neprijetne posledice: mi v Jugoslaviji poznamo to prav dobro. Uverjeni smo, da tudi težave v Alzaciji in Loreni ne bodo šle preko tega okvira in da jih bodo Francozi, ki so dosegli že toliko uspeha s svojimi upravnimi talenti, obvladali popolnoma.
Zakon o osemumem delovniku sprejet
Burni protesti delavske stranke. — Sprejeti zakon ni obvezen!
London, 9. julija, (brezž.) Sinoči je sprejela zgornja zbornica v tretjem či-tanju zakonski načrt o podaljšanju delovnega urnika v rudnikih, in sicer s 44 proti 4 glasovom.
Opozicija delavske stranke je bila zelo ostra in njeni poslanci so imeli zelo dolge govore. Končno je povzel besedo v imenu vlade lord Salisbury, ki je izjavil, da pomenja zavlačevalna taktika kršitev parlamentarnih običajev. Poslanci delavske stranke, ki so bili na galeriji kot poslušalci, so hrupno protestirali proti izvajanjem lorda Salis-buryja. Ko se je pričelo glasovanje, so odšli z galerije. Potem je vstopila v dvorano komisija, lordov, da prečita kraljevo sankcijo zakona o podaljšanju delovnika. Delavski poslanci so bili ponovno povabljeni, da poslušajo čitanje kraljeve odobritve zakona. Delavski poslanci so zopet jeli burno protestirati iu so končno v velikem razburjenju odšli v spodnjo zbornico.
Debata o podaljšanju urnika od sedem na osem ur dnevno se je nato v zgornji zbornici nadaljevala in se v glavnem gibala v okviru prejšnjih razprav. Lorda Salisbury in Cecil sta izjavila. da vlada ne sme prevzeti nase n i— kake odgovornosti za mezdne pogoje v premogovnikih, preden je' bil sprejet zakon o podaljšanju urnika. Dejala sta. da ti pogoji ne morejo biti vladni. Ravnokar sprejeti zakon ni obvezen za nobeno stranko. Vlada je odločno proti vsem nelojalnim pogojem in bo gledala na to. da se onemogočijo. Kabinet je popolnoma uverjen, da ie mogoče skleniti mir le s sporazumom med obema strankama. V takem primeru bo šel ob vsaki količkaj ugodni priliki obema strankama na roko.
Nesramna provokacija fašistov
Pariški «-Quotidien» poroča skdeče:
Gg. fašisti pretiravajo. Niso zadovolini, da so odpravili svobodo v svoji državi, se. daj bi jo najrajše poteptali i nogami celo v Franciji. To lahko razvidimo iz sledeče« ga dejstva:
Pred nekaj dnevi so priredili socijalisti na Savojskem (v Franciji!) po deželi vrsto predavanj, kojih predmet je bil: socijali« zem. fašizem, Matteotti. V obmejnem kra« ju Modanu so socijalisti sklenili, da se tu predavanje o fašizmu in Matteottiju nc vr« ši, da ne bi prišlo do kakih manifestacij
Mesto pa da bi bili fašisti za »o hvalež« ni, so poslali nesramno pismo tnOdanske« mu županu, kjer pravijo med drugim, da odklanjajo vsako odgovornost /a posled:« ce pri predavanju socijalistov. Podpi-ali so italijanski konzul v Modani (prvi franco* ski postaji ob meji), italijanski postaiena« čelnik in italijanski obmejni železniški, poštni in carinski uslužbenci.
Na to nesramno provokacijo je modan< ski župan, ki jc francoski javni funkcijo, nar, odgovoril z mirnim, a energičnim p:« smom, v katerem je opomnil faii>te. da ni« majo opravljati policijskih poslov v Fran. ciji. da je župan edini za to postavljen, da skrbi za javni red v svoji občini, in da zelos labo cenijo go.stoljubno-st modanskih meščanov, če skušajo nanje delati pritisk na tako javen način.
Iz tega poročila razvidimo, da počenja« nje fašistov povsod zadeva na resen odpor Na najlepšem potu so, da Italijo pri
vseh sosedih čim najbolj osovražijo _ si«
stem. ki so ga dosledno izvajali nemški nacijonalisti pred vojno. . in kojega re« zultate bi si fašisti lahko vzeli za zgled, kako se ne sme postopati.
*3i?meh> st. i§5
7
Sobota 10. Kil. 1926 =
Samo še rtafss r snboto se predvaja
prekrasni veie».a— » s-
n
likm m A
ki je pti vseh dosedanjih predstavah dosegel sijajni uspeh
I so tri Sitajn- filmske zvezde, ki biiljlisjo v tem napeto zan mi vem velefitmu — Posebno Vas še opozarjamo na krasno godbo, ki svira pri vseh predstavah
[j EL5T&JI KIISO MAT5CA, vodilni kino v Sloveniji. — Telefon 124.
p— Vojna odškodnina. Mnogo razburje* trn je b;kr že v deželi radi vojne odškod« nme. Sedai razpošilja oddelek finančne m* tcndance v Gorici vojnim oškodovancem vabila, da se zglasijo radi sklepanja kon« kordata in dostavlja debelo tiskano, da kdor ne bo vpošteval tega poziva, se krat. kom:!o odreka pravice do vojne odškodnin r?. Opomin vzbuja pomisleke, ker ljudstvo dobro ve, kako lahko se takeJe vrste pn« iazni opomini izkoriščajo v rjisgovo škodo.
p— Domača vina po Goriškem trpe vsled konkurence s strani italijanskega vir.a. To ie dovolj znano. Sedaj prihajajo še pritoz« be, da se točijo po raznih vaseh slaba, ne nristna vina, ki so zdravju škodljiva. Po kleteh domačih vinogradnikov pa je še pol« no dobrega, pristnega vina po primerni oe> ni na razpolago. Tako si naši ljudje pone. kod sami izpodkopujejo svoj gospodarski
položaj.	. ,
p_ V Skrbmi na Krasu je umrl posedi« nik in bivši župan g. Martin Lože j. Naj po« dva v miru!
p_ V Gorenji Trebusi so pokopali g. re» tra Grudna, bivšega dolgoletnega župana. Bodi mu lahka zemlja domača!
p— Gospodarska beda se pozna po vi« pav<ki strani v nekaterih krajih vedno bolj grozeče. Tako hodijo tudi iz Rihemberga cledat v južne kraje Jugoslavije, kje bi se nastanili, da bi bilo bolje. Poročajo pa, da se vrne marsikdo razočaran.
p— /a Idrije. Šolska zaključna prireditev v rudniškem gledališču je pokazala, kako se naši otroci tudi v sedanjih razmerah trudijo, da bi napredovali. Prireditev je pričala o veliki njihovi nadarjenosti. — V Tisovcu se je smrtno ponesrečil gozdni de« tavec Ivan Mohorič. Spodtaknil se je^ob ce« sri in padel v globino 30 metrov. Umrl je V bolnišnici. — Vreme je skrajno neugod« no in vse kaže, da bo letina še slabša od lanske.	, ' . , , . .
P_ Iz Istre. Fašistovsko deželno tajni«
tvi je dobilo iz Rima obvestilo, da je fi« nančni minister določil 200.000 lir za po« trebna preddela. da se sestavi načrt za pre« skrb o Istre z vodo. — Iz Izole poročajo, da so bil" te dni na sedež fašija povabljeni va« ški načelniki, kjer se jim je razlagalo, da bi bilo prav. da bi vsi drugorodci pristopili k- f-ašistovski stranki Če? osem dni bo sle« dii odgovor.	_ .
p— V Bistrici so ustanovili podružnico italijanskega planinskega društva. Tem po« vodom je "bil prirejen ples, katerega s® Je udeležilo mnogo domačih družin. Potekel je v dobrem sožitju pripadnikov obeh na« rodnosti.	y
p— Zaplemba vtihotapljenega tobaka. Iz Tržiči poročajo, da so finančni stražniki pri Skocianu ustavili kamijon, na katerem i. bilo 13 kvintalov tobaka in 70 kg ciga« ret m.ozemske provenijence v vrednosti ! 70.000 lir. Aretirani so Iv. Mrak, A. Pele« srin. G. Bertonja in J. Sverzut, vsi iz Škoc» jana.
p— Velike goljufije so se razkrile v tr» govini umetnih gnojil v Gorici. Kemični iirad je vzel pri raznih prodajalcih vzorce fosfatov, Tomaževe žlindre itd. Pri preizku« „ vanm so- s« dognale grde sleparije poseb« no v kupčiji s čilskim solitrom in kalijevo soljo. Taka »umetna* gnojila seveda kme« t..m niso nič koristila.
p— Vrabci. V krajih z žitnimi nasadi je dovoljeno pobijati in loviti vrabce do 14. ;i\2usta t. 1. Rabiti se smejo pasti in druga sredstva, dopuščena v dotičnem zakonu, ra» ba strelnega orožja pa je prepovedana.
p_ Kmetijski pouk. V svrho dviganja splošnega gospodarstva ustanavlja država t';dr razne "propagandne urade. V kratkem pnene delovati poslovalnica, ki se bo pe« -J.a* s kmetijsko propagando v armadi in ho preizkuse vala razstrelilne snovi v kme« t .tvu za lažje in ceno obdelovanje zemlje.
P— Vinska letina. Z Goriškega so prišle v javnost vesti, da je pričakovati letos sla« no vinsko letino. Te vesti so bile neuteme« 1 -ene. Novi podatki v tem oziru se glasijo ujjodno.
V Šempetru pri Gorici bo v nedeljo li. t. m. velika vrtna prireditev izobraže« valnvga društva »Mladina«. Spored je obse« 7-n. Sodelujejo sosedna društva.
p— V Podgori je občinski komisar ure« dil pisarno in nastavil nove uradnike. Šte« Vilo ie podvojeno. Vsi uradniki in drugi nameščenci imajo dobro odmerjene plače, r.judjc pravijo, da ie vsak delavec vreden poštenega plačila, občinski uradnik pa mo« ta v svoji službi in pri dobrih prijemkih znati tudi jezik domačinov!
p— O delovanju tržaške občinske upras ve od 1922. do 1926. priobčuje sindaco dr. Pitacco dolgo poročilo, katero naj bi s pri« dom prsčital visoki fašistovski komisar on. Ricci, da bo prav presojal župana in delo« vanje občinskih svetnikov po vojni. Pitac« co razlaga, kaj se je vse storilo in kaj na« črtalo, posebno še naglasa šolsko polje, ali pomagalo ne bo nič. Občinski zastop je bil obsojen na razpust in novi občinski svet« niki morajo biti možje čistega fašistovskega duha. Tako veli komisar Ricci pa čs tudi je Pitacco morda užaljen.
p— Ureditev občinskih užitkov. Podalj« šan je rok za vlaganje prijav glede uredit« ve občinskih* užitkov oziroma razdelitve skupnih zemljišč do 6. junija prihodnjega leta. S tem podaljšanjem je zelo ustreženo prizadetim kmetovalcem. Stvar je zaplete« na in sega globoko v domače gospodarstvo.
p— Mala industrija na Goriškem se bori s težkimi razmerami. Prizadet; pravijo, da bi se znatno odpomoglo, ako bi se poobla« stil kak goriški zavod za izplačilo že dovr« šenih konkordator. To je nujno potrebno, ker se vedno hujše občuti nenaden zastoj izplačevanja vojnih odškodnin sredi seda« njih neugodnih finančnih odnošajev. Itali« janski Usti pozivajo politične faktorje, da bi se stvari oprijeli in pomagali rešiti kri« zo male industrije.
p— Solun, Reka in Trst. Še ni dolgo, ko so italijanski listi dan na dan dopovedo« vali Srbom, da Jugoslavija nima na Jadra« nu ničesar iskati, marveč naj se s Svojim pomorskim prometom oklene Soluna. Zato pa smo se morali začuditi, da zadnji «Bol« lettino mensile» tržaškega Llovda trdi baš obratno, da namreč Solun ne bo mogel slu« žiti potrebam Jugoslavije, ampak edinole italijanski pristanišči Reka in Trst. V So« lunu še ni nio in tudi nič ne bo, jadranska jugoslovenska pristanišča, razven Splita, ne uspevajo. Glavno žilo jugoslovenskega tr« govskega gibanja določa železniška črta Simplon Orient E.vpressa in ta baje kaže iugoslovenskemu blagu pot na Reko in v Trst. Pomislite, da porabi Simplon Orient Exprešs iz Trsta do Beograda samo 21 ur. Jugoslavija naj bi se torej potrudila, da doseže po italijanskih pristaniščih vedno večje olajšave, ker so ta pristanišča v ne« kem pogledu po potrebi razmer, tudi jugo« slovenska!!... E se non ridi dr che rider suoli?
p— Kriza v lesni trgovini. Stara je lesna trgovina preko Trsta in v preteklem sto« letju je zavzemala v splošnem prometu eno prvih mest. Leta 1913. je bilo lesnega pro« meta 4,845.083 kvintalov. Po vojni je ka« zala lesna trgovina nekaj časa prav dobro. Potem je začela padati. Leta 1924. je do« segla trgovina t, lesom 97.55 odst. predvoj« nega prometa, leta 1925. je padla na 71.59. Znižanje zadeva železniški uvoz in pomor« ski izvoz. Letos bo, kakor vse kaže upa« danje lesne trgovine še večje. Prve leto« šnje štiri mesece je bilo železniškega uvo« za_ 510.051 kvintalov, lani 726.027, predlan« skim 806.701; izvoza po morju je bilo le« tos 295.643, lani 505.783, predlanskim 739.017 Glavni vzrok za nazadovanje je tarifna po» litika, ki se razvija v škodo Trsta. Prove« niience iz Jugoslavije so padle v prvih šti« rih letošnjih mesecih napram lanskemu le« hi za 38.000 kvintalov, iz Avstrije za 100 tisoč, i z Češkoslovaške za 56 tisoč.... Da b; prišlo do kakega zboljšanja, ni upati. — Pa ne ie tarifna politika, ampak tudi italijanska protislovanska politika je kriva na upadanju tržaškega prometa. To, kar so na primer Italijani sedaj počeli proti vse« sokolskemu zletu v Pragi, je ogorčilo Če« hoslovake in to se utegne poznati tudi v prometu s Trstom!
Popisi
BOROVNICA. V nedeljo, 11. t m. ob 4. popoldne se bo vršil ca prijaznem vrtu ge. Hele Švigelj telovadni nastop borovniškega Sokola z veliko narodno veselico, s sre-čolovom in plesom. Društveni odbor vabi vse, da se udeleže lSletnice sokolskega društva v Borovnici in vporabiio to priliko, da si ogledajo lepe slapove v Pefejku. Odbor preskrbi izletnikom vodnike, Id bodo vodili skozi Pekel na Pokojišče, čez Zavri na hrib Trebi vnik, odikoder se nudi krasen razgled na LJubljano in Barje.
SLOV. BISTRICA. Redni občni zbor tukajšnje podružnice SPD se bo vršil v četrtek, dne 15. julija ob 19. uri v hotelu Beograd v Slov. BistTki z običajnim dnevnim redom.
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Udraženle
rudarskih nameščencev iz Zabukovce gostuje v nedeljo 11. julija v Št. Pavlu pil Preboldu, kjer vprizori Tučičevo dramo »Golgoto«. Prošlo nedeljo 3e to i pro vprizo-rilo v Grižah v popolno zadovoljstvo občinstva ter upa, da bo predstava nudila tudi št Pavelčanom dovolj užitka. Predstava bo v dvorani g. Fr. PikJa in se pTione ob 4. popoldne.
SLIVNICA PRI MARIBORU. V nedeljo je imela Zadružna elektrarna veselico pri g. Leslaku v korist občinski razsvetljavi. Prireditev je potekla vkljub slabemu vremenu v najlepšem redu in tudi gmotni uspeh ie zadovoljiv. Vsa čast Mariborčanom, ki so nas posedli v obilnem Števila in prisrčna hvala pevcem, osobito pevskemu klubu »Franček* za lepo ubrano petje. Pohvalno moramo omeniti še naše dame ln gospode, ki so tako okusno ovenčali vese-lični prostor In šotore. Na naših cestah bomo torej kmalu imeli električne luči. — Pod županstvom g. Kolmar.a se naše občinske ceste marljivo in temeljito popravljajo. Tako delavnega župana ima malokatera občina.
ZG. DUPLEK. Brodska zadruga je imela dne 29. junija svoj redni letru obffni zbor, ua katerem je bil med drugim ustanovljen tudi pripravljalni odbor za zgradbo mosta čez Drevo v Zgor. Dupleku. To velikodušno misel interesenti prisrčno pozdravljamo in želimo odboru veliko uspeha. — Okoličan.
ŽUŽE3IBERK. Vsled razburjenja med ljudstvom radi prevelikega presežka proračuna za prezidavo župnišča je dekan Gnido-vec izjavil na binkoštni ponedeljek raz prižnice, da niso krivi temu odborniki stavbenega odbora, pač pa on sam ter da bo že on prispeval, če gre prav zadnji rep iz hleva. Ko je imel pa dne 26. m. m. stavbeni odbor sejo, je dekan na vprašanje nekega odbornika, kdo bo plačal vendar presežek, rekel, da on nikakor ne more ničesar prispevati ter da so ga ljudje napačno razumeli, če mislijo, da bo on kaj prispeval.
_ Pri zadnji seji občinskega odbora je eoen
odbornikov zahteval, da naj predloži Župan račune, da se bo enkrat vedelo, kako se dela s farnim denarjem. Vsled te upravičene zahteve se ie dekan na seji 6tavbnega odbora strašansko razburil ter izjavil, da nima ne srezko poglavarstvo, ne veliki župan te pravice, pač pa samo Gradbena direkcija in pristojno ministrstvo. Vsled podobnih izpadov so odborniki odšli ter so imeli nato sejni razgovor pri Karolu Lav-riču. — Fred vsem je ugotoviti izjavo inž. H., ki je rekel, da je dobil inženerja, ki bo milo postopal pri ogledu župnišča, noče pa svet. K., ker on bi gotovo takoj delo ustavil. Ker se je delalo že po izjavi g. inž. H. preko načrta po volji dekana, so nastali presežki proračuna, za katerega bo treDa kritja. Zato se bo vršila ponovna konkurenčna razprava ter se bo skušalo tudi to obesiti faranom na rame. Vsled teh dejstev odločno protestiramo proti sklicanju nove
z zn amko ^ zicsom
konkurenčne obravnave ter zahtevamo, da, kdor je to potrdil, naj sam plača, merodaj-ne oblasti pa nujno prosimo, naj že vendar enkrat napravijo konec tem nerednostlm.
KOZJE. Odbor za poetavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Kozjem obvešča vso javnost, da je blagoslovitev spomenika preložena. V nedeljo 4. t. m. »e blagoslovitev ni vršila, ker vsled strašnega deževja ljudje niti v cerkev niso mogli priti. Blagoslovitev izvrši dne 11. t. m. ob 11.S0 škof dr. Karlin. Vabimo ponovno k obilni udeležbi. — Odbor.
Pred sodniki
Marička Zabukošek z Vrba pri Šmarju je po poklicu dninarica in na precej slabem glasu. Radi predolgih prstov je bila ž<j dvakrat kaznovana. Ker ee ji je ričet priljubil, je vzela gospodarjevemu bratu iz njegovega suknjiča denarnico in 400 Din ter na ta način dosegla svoj namen. Ričet ji je zagotovljen za dva meseca.
Vinko, Ivanček in Marička iz Brežic so bili nevoščljivi frančiškanom in se spravili nad njihove zaloge. Vinko in Ivanček, ki sta bila v samostanu zaposlena, sta odnašala iz shrambe moko, jajca, mast, iz kleti pa najboljše vino ter nosila Marički na dom, ki jim je kuhala žganee in cvrla jajca. Marička ju je spodbujala, češ, le nosita, saj vse nafehtajo. Na Telovo sta si pa privoščila samostanske pečenke in vinca direktno v kleti. Za pokoro so dobili post, in sicer: Vinko S mesece, Ivanček 2 in Marička 1 mesec.
•
Dober poznavalec kaznilnice je Rudolf Bartolini iz Ljubljane. Od 1. 1921. naprej je bil radi tatvine že devetkrat kaznovan in presedel v ječi skoro celo to dobo. Še istega dne, ko je prišel iz ječe, je ukradel v Celju kolo, se odpeljal na njem do Trojan ter ga tam prodal. Prišel pa je takoj v roko pravice in dobil šest mesecev. Obljubil je, da se bo poboljšal. Če bo le res!
e
Vesel dan si je napravil Drejče iz Ko-tredež pri Sv. Petru v S Ko je šel po svoj zaslužek k lesnemu trgovcu Ivanu Srebol-njaku, je zahteval tudi plačo svojega sodelavca Križnika v znesku 2092 Din. Gospodar mu je v dobri veri izplačal. Drejček pa si je najel avtomobil, se vozil cel dan po lepi Savinjski dolini in zabil vse do zadnjega vinarja. Sedaj se bo pa vozil po pričnt šest mesecev.
Čevljar Lovrenc je pijančeval po Šiški. Predno je šel spat, je navihanec povabil svoje tovariše, da so šli pet njegovi ženi podoknico. Zvesla Urša je čakala svojega dedca, se jezila in godrnjala, a možička ni bilo. Tedaj je pa začula podoknico: <Urša mila, kakšna sila me pod okno nosi v noč, saj sva se preveč ljubila, kolikokrat si me nabila, ti imaš veliko moč, Urša moja lahko noe!» Tedaj je pa skozi okno priletela voda s posodo vred in za njo ploha psovk. Pijani bratci 60 odšli dalje; najbolj jezen je bil Peter, ki ga je roč posode česnil po glavi. Spremil je svoje tovariše in sklenili so peti pri vseh ter se od vsakega ginjenega bratca s podoknico posloviti. In tako so hodili po Šiški; vedno manjša je bila družba, dokler ni ostal Lovrenc sam. Počasi se je splazil na domače dvorišče, kjer je zagledal hlapca Petra, ki se je plazil okoli hleva in klical deklo Mico. Lovrenc mu je ljubezen zavidal, obstal za zidom in ko se je Peter zopet sklonil k oknu, mu je Lovrenc pritisnil s palico dve batini; fant je pariral z levico ia palica se je zlomila. <Saj se ni zlomila roka,> je rekel Lovrenc in odšel v entedenski zapor.
kaučukaste pete in podplate
nosite ob vsakem vremenu. „PALMA" ni razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in je tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu človeku neobhodno potrebna, ker je mnogo trpež-nejša in cenejša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev btez „Palme" ! iss »
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikake dolgove, katere napravi moj usluž« benec Mirko Novak iz Trbovelj. 1009	MILOŠ ROZIN, Trbovlje
Veletrgovina tekstilno stroke
HEF" išče za čim skorejšnji nastop zanesljivega
s a 1 d a 6c o n f e s t a
ki je nemškega dopisovan;a in stenografije popolnoma vešč.	5342
Ponudbe pod broj „Za 8326" na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva ulica 11.
izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni. I, jugoslev. tvornica ,.SAKULA"
Jo:, l Pol!. Ljubljani!
Gradaška ulica št. 22--Telefon št. 513.
foMriiTiofljeP
Beograjčan, ki dobro pozna trgovske razmere in ki je bil samostojen, agent, želi prevzeti tovarniško zastonstve komisionaria, potnika ali uradnika sa Beograd ln
okolico, odnosno Srbijo. — Ima bančne garancije in reference. — Govori srbohrvatsko, nemško, špansko in francoska — Pred 6. leti je dovršil trg. akademijo. Ponudbe na: Falsrikant, Beograd, Kralja Aieksandi a 16.	5383 a
L. E. Sieiner & Go.
splošno tesarstvo Ljubljana, Jeranava ulica 13.
Prevzemajo se vsa v to stroko spada-O joča dela po danih in lastnih načrtih po §	najnižjih cenah.	156
^□□□□□□□□□mnoTrinmnmaaaanag
8
čina!
Srnjaki se sekajo pri tvrdki „RIBA". Naročilo z označbo zaželj enega kosa naj se oddajo pri tvrdki „RIBA" po možnosti en dan popreje. 53S7a
LJL.iL JU LJLJčJLJLiLJ i-
" v . -V- V, v	•' V?C'-'"7\ •
Obvarujte oblačilo svojega otroka mehko, da ne rani njegove nežne kože. Volnina se pri pranju ne skrči.
Zastopstvo In (Sepoti NARBERT WEISS I drug, Zagreb,
Sajmište 51.	Telefon 7—33	Brz. naslov: Narbertis.
Ce hočete svoje oc varovati,
poslužujte se samo lepo in pregledno
črtanih poslovnih knjig,
ki jih izdeluje po nizkih cenah
knfigoveznšsa SC T. D. u Ljubljani,
En gros
Kopitarjeva ulica 6 (II. nadstr.)
U 3
En detail
naj boljša, naj-tr p ežn cjse, zq\9
I j siti. .. |
I j-^SllIS^
N3ipopotnešši
Stoiwer
šivaini stroji
za Šivilje, krojače in čevljarie ie» za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Hud. Baraga, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6 I.
'•?szaiačen aouk 15-ietno garentlic Telefon št 980. &
.Mestni pogrebni Ta ved.
t
.5381 a
V	neizmerni žalosti sporočamo ptetužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, nečak in bratranec, gospod
dr. Josip Stoje
zdravnik in hišni posestnik
dne 9. julija ob 4. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, po kratki mukepolni bolezni preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 11. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta štev. 12, na pokopališče k Sy. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 13. t. m. ob 7. zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 9. julija 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Gaston Leroux:	si
Prikazen v Operi
»Nisem prišel k tebi, da govoriva o groiu Filipu... marveč da ti povem, da... bom kmalu umrl...<
»Kje sta Raoul de Chagny in Kristina Daae?...«
»Umrl bom.. .<
»... Raoul de Chagny in Kristina Daae?<
» ... od ljubezni... daroga.. umrl bom od ljubezni.. Tako je, vidiš... toliko sem jo ljubil!... In še jo ljubim, daroga, saj umiram zaradi tega... Če bi ti vedel, kako je bila lepa, ko mi je dovolila, da jo poljubim živo... To je bilo prvikrat, daroga, ali slišiš, prvikrat, da sem poljubil kako žensko... Da, živo sem jo poljubil tn ona je bila lepa, kakor da je mrtva...«
Perzijec je vstal in se je opogumil, da se dotakne Erika Stresel ga jc za ramo.
>	Zakaj me tako treseš?^ je odgovoril Erik z naporom. .. »Pravim, da bom umrl... Da, živo sem jo poljubil..
>	In zdaj je mrtva?<
i Pravim ti, da sem jo poljubil takole na čelo... in ni umaknila čela mojim ustom!... O, pošteno dekle! Da bi bila mrtva, ne verjamem, čeprav se me to več ne tiče... Ne, ne! Ni mrtva! In ne bi smel zvedeti, da ji je kdo skrivil en sam las na glavi! To ie dobro in pošteno dekle, ki je za nameček rešilo življenje tudi tebi, daroga, v trenutku, ko ne bi dal počenega groša za tvojo perzijsko Kožo. Zate se pravzaprav sploh nihče ni brigal. Zakaj si pa šel s tisiim fantičem? Tako bi bil kmalu še ti umrl za nameček! Pri moji veri, ona me je prosila za svojega fantiča, jaz pa sem ji odgovoril, da sem že s samim tem, da je obrnila škorpijona, postal z njeno lastno
prosto voljo njen zaročenec in da dveh zaročencev ne rabi, kar ji- 1 po* mojem mnenju bilo precej pravilno. Kar pa sc tebe tiče, te pravzaprav sploh ni bilo, to ti ponavljam, in bi z onim drugim zaročencem vred moral umreti!
Vidva pa sta kričala kot obsedena, ker sta se topila v vodi. Tedaj je stopila Kristina predme, me pogledala s svojimi lepimi, velikimi modrimi očmi in mi je na izveličanje svoje duše prisegla, da je pripravljena postati moja živa žena! Dotedaj sem videl, daroga, na dnu njenih oči vedno svojo mrtvo ženo; zdaj pa je bilo prvikrat, da sem v njih zrl svojo živo ženo. Bila je iskrena, ko je prisegla na izveličanje svoje duše. Dejala je, da se ne bo usmrtila. Sklenjena kupčija. Pol ure pozneje se je vsa voda odtekla nazaj v jezero. Vlekel sem te za jezik, daroga, zakaj vse je kazalo, da je po tebi!... Končno si se le izlizal! Kristini sem obljubil, da vaju spravim na površino zemlje. Ko sta zapustila tla Ludovik-Filipove sobe, sem se vrnil sam v jezerski dom.
*Kaj si storil z vikontom de Chagnyjem?< ga je prekinil Perzijec.
»Hm! Razumeš, daroga, tega nisem mogel kar tako na lepem odnesti na površje zemlje... Bil je talec... V jezerski hiši pa ga tudi nisem mogel obdržati zavoljo Kristine. Zato sem ga prav udobno zaprl, prav čedno priklenil (mazerandska dišava ga je naredila voljnega kot capo) v komunardsko grobnico, ki leži v najzapuščenejšem delu najoddaljenejše Operne kleti, še pod petim podzemljem, kamor nihče ne zahaja in od koder ga nihče ne more slišati. Bil sem pomirjen in vrnli sem se h Kristini. Pričakovala me je..
Na tem mestu svojega pripovedovanja se je Fantom dvignil s tako svečanostjo, da je moral tudi Perzijec, ki je bi! pravkar sedel, vstati z naslanjača, kakor bi ubogal Istemu pokretu in razumet, da nikakor ne sme obsedeti v tako svečanem trenutku. Snel je celo astrahansko čepico, čeprav je bil do golega ostrižen.
»Da! Čakala me je!« je povzel Erik, ki je začel trepetati kakor
šiba na vodi, trepetati od pravega, slovesnega razburjenja... Čakala me je vzravnana, živa kakor prava živa nevesta, ki je prisegla na izveličanje svoje duše... In ko sem se ji približal bolj plaho kut otrok, ni pobegnila... ne, ne ... ostala je ... čakala mc jc ... Zdi se mi celo, daroga, da mi je nekoliko ... oh, ne veliko ... malo pa vendar, nastavila kakor prava nevesta svoje čelo... In... in... poljubil sem jo ... Jaz!... jaz!... jaz!... In ni umrla!.. In ostala jc čisto naravno zraven mene, potem ko sem jo poljubil takole .. i.a čelo... Oh, kako dobro de, daroga, če sme človek poljubiti!... Ti tega ne moreš vedeti!... Toda jaz, jaz!... Moja mati, daroga, mota uboga, jadna mati ni nikoli marala, da bi jo poljubil... Vrgla je predme masko... in pobegnila!... Tudi nobena druga ženska!... nikdar!... nikdar!... Oh! Oh! Oh! Od take sreče sem se zjokal... Padel sem ji jokaje k nogam . . in poljublja' sem njene noge ... njeno nožice in jokal... Tudi ti s-i ječeš. daroga; in ona se je tudi jokah .. ar.gel je plakal!.. .<
E:ik je to pripovedoval ihte i:, zares ni mogel niti Perzijec zadržati solz pred tem zakrinkanim človekom, ki so se mu tresle rame in je stiskajoč roke na prsi hropcl zdaj od bolesti, zdaj od ginjenosti.
»...Oj, daroga, čuti! sem, kako mi teko njene solze po čelu. po mojem! mojem! mojem čelu! Bile so vroče... bile so sladkel In sle so mi povsod pod masko, njene solze! Mešale so se z mojimi solzami, v mojih očeh!... Tekle so mi v usta!... Oj, njene solze, i.a meni! Poslušaj, daroga, poslušaj, kaj sem storil... Strgal sem masko z obraza, da ne bi zgubil ene same njene solze... In ona ni pobegnila'. ... In onn umrla! Ostala je živa in plakala ... nad menoj... z menoj... i: i sva plakala!... Bog nebeški! Dal si mi vso srečo sveta!..
In Erik c je hropeč zrušil na naslanjač.
»O, nc bom še takoj umrl... ne še takoj... toda pusti me jokati!< je bil rekel Perzijcu.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 19*—v
Pletilje
Vrtno zabavo
priredi tukajšnje podoficir-društvo v nedeljo dne H. julija t. 1. ob 16. v lit-ni restavraciji »Lozar< v Kožni ulici (Trs sv. J»ko-1m i. SportJ: Svira Jazz-1 and društva Merkur, ples, šaljiva pošta itd. Posebna v ■■■bila se ne pošiljajo. Za obilen obisk se priporoča Oilbor.	194G5 ni- o.
Velika veselica v Št. Vidu nad Ljubljano.
TMružt nje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, priredi v nedeljo dne H. t. m. v Sc. Vidu nad Ljubljano v dvorani Ljudskega doma pri pogrnjenih mizah veliko veselico t cnodejankama veseloigrama »Kakršen gospod, tak sluga« in »Kaztresenec«. Med odmori komiciJ prizori, prosta zabava s pri-iazniii, sodelovanjem p-g. Vrančiča in Novaka, znanih r ajbn' 'h kumikarjev. — Kdor te hoče v resnici neprisiljeno nasmejati in zabavati, naj ne zamudi po-aetiti to veselico. Začetek oh 4. uri popoldne. K»r ja fisti donos te priied.tve namenjen izključno za podpore vojnim žrtvam, vabi k obilni udeležbi odbor.
Ij540
Kolesarske dirke »Save«
ln Zveznih kolesarskih društev z bogatim sporedom f.i vršijo v nedeljo popoldne ob S. uri na prostoru S K. nirije pri šišenskem Uolo Ivoru. Popoldne ob pol 2. uri tbirališče na Sv. Jakoba trgu ter je skupni po-i \z godbo na prireditveni - ...tor. Vsem dirkačem se j ivlja, da je obvezen tre-rir.g daneB popoldne na tbrkJ.Jfu S. K. ffirije. — 19584
Delavnico za preka-jevanje mesa in klobasičarno
▼ Zagrebu, z električnim pogonom in vsemi pritikli-r-:ni, z lastno dobro idočo mesnico in prodajalno metrih izdelkov, prodam aE oddam v zakup spretnemu strokovnjaku, ki bi izdeloval v lastni režiji. Prodajna cen 26.000 Din. Pri odkupu polovico v denarju, o sv.".» to dogovoru v blagu. Marinkovič i drug, Zagreb. Marovska IS. 19529
Popravljam klobuke
Naslov naj se pusti v upr. »Jutra« pod značko »Nizka cena -o«.	19591
(dobe)
Učenka
g\ šteparico gornjih delov takoj sprejme. Poizve §e ▼ upral >Jrtm<. 19468
Perfektna kuharica
ra hotelski obrat, mlada, uma, se sprejme. Ponudbe
Hotelu Rokia, S^Ve, nodol.	19454
2 dobra pomočnika
fnrejmem takoj ta eksijort-i.o delo, ter vajenca. Janko Božič, Čevljar, Kran:.
19458
sprejmpjo v trgovini Franjo Ahlin, Sp. šiška. — 19444
Knjigovodjo-
bilancista
za ameriknnsko knjigovodstvo išče industrijsko podjetje. Zmožnost srbohrvaščine. nemščine, stenografije, strojepisja in korespondence predpogoj. Mesto je primerno za. up0K0jene uradnike. Ponudbe 8 sliko, prepihi spričeval iu referencami do 20. julija na poštni predal št, 5 Ptuj. 19382
Koncipijenta
i.oe odvetnik v Ljubljani. ?•• • ' e pod »Koncipijent li .a, upravo »Jutra<. — 19320
Vajenka
za trgovino in 2 vajenca delavnico se sprejmejo (brez oskrbe) pri tvrdki G. Besednik in drug, Ljubljana, PiL.enova ulica 5. — 19269
Vajenca
svoji oskrbi sprejmem takoj. Lovto Rozman, ključi vničar in izdelovat elj toiitnic. Ljubljana, Kri-ževniška ulica 9. 19576
Pletilje
dobro izurjene za bombažno in volneno trikotažo, se iščejo. Zaposlitev vse leto. Plača tedenska. Pismene ponudbe na naslov D. Mirflovid, Nova Grad i-ška, Slavonija.	1793$
Mesarskega
vajenca
pridnega, krepkega in poštenega sprejmem v uk takoj. Dopise na Karol Ma-rinčifc, mesar in gostilničar, št. Vid pri Stični.
J9509
Učenca
za splošno pleskarsko in li-čarsko olrr sprejme Adoif Alinar, Celovška 51. 19552
Siužkinta
se sprejme v dobro meščansko l>x£o v Ljubljani. Znati mora nekoliko kuhali Naf-top 15 avgusta ali pozneje. Ponudbe na >1. D. 100« na upravo »Jutra«. — 19554
Učenka
Fprejme se deklica, ki .t . uvršila poleg ljudske najmanj 2 razreda meščaske šole, stara 14 let in ima dobra spričevala ter veselje do trgovske obrti. Ozralo ?e bo samo na hčerko stro-7ih staržev. Ponudbe je v poslati do 15. Julija 1926 na L. Gutenberger dediči, trgovina z mešanim blagom, umetni mlin in elektrarna. Mežica, Koroško. 19387
Šivilja
prvovrstna, se išče za na dom, sprejme se takoj. — Uran p^rfumerija, Ljubljana, Mestni trg 11. 19559
Brivski pomočnik
dober, pošten delavec, z dobrimi spričevali, se — sprejme takoj ali pa v 14 dreh v trajno službo. Vsa oskrba, hrana, stanovanje, perilo v hiši. Plača po dogovoru. Dopise pošiljati na naslov Franc Mrak, brivec, Radovljica, Gorenjsko. — 19520
Livarskega mojstra
prvovrstnega, »zanesljivega in samostojnega in več dobrih livarjev iščem. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Dober livar«.
19528
Učenec
(praktikant) se sprejme v kolonijalno trgovino, za --
skliallčd in pisarne, le iz boljše rodbine., Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Marljiv 200«.	19526
Trgovskega vajenca
sprejme za trgovino z me-blagom tvrdka R. Gnrselli Slivnica p. &t. Juriju ob juž. žel. Prednost imajo oni, kateri im*jo res vesolje do trgovine in dobro izpričevalo.	19585
Čevljarski vajenec
se sprejme, hrana ln stanovanje v hiši, več po dogovoru. Anton BreCelj, ;— Gajeva ulica št. 2, Ljubljana.	14545
(iščejo^ Prodajalka
v vseh 6trokah dobro ver-zirana. želi mesta, najraje na deželi. — Ponudbe pod značko »Prodajalka 80« na upravo »Jutra«.	19480
Prodajalka
z večletno prakso, želi namestitve v kakšni večji trgovini na deželi. Ponudbe pod »Zanesljiva 79« na upr. »Jutra«.	19479
Prodajalka
mešane stroke, začetnica, želi mesta, najraje na deželi. Rada pomaga tudi pri gospodinjstvu. Nastop po dogovoru. Naslov: I. Za^ laznik, Stranice p. Konjice.
1950U
Prodajalka
vestna, dobro izvežbana v trgovini z mešanim blagom, išče službe v mestu ali na deželi. Dopise pod »Dobra moč 35« na upravo »Jutra«.	19563
Korespondentinja
s prakso v inozemstvu, — zmožna slovenskega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika kakor tudi ostalih pisarniških del, išče mesta. Naslov v upravi — »Jutra«.	19422
Strojni
ključavničar
in mehanik, z večletno prakso, samski, vojaščine prost, ki se razume na vsa v to stroko spadajoča dela, išče službe za takoj. Najraje izven Ljubljane. Ponudbe pod. »Vesten ključavničar« na upr. »Jutra« pod »1000«. 19398
Trgovski
visokošolec
diplomiran na dunajski trgovski šoli, Slovenec, & perfektnim znanjem francoskega, italijanskega in — nemškega jezika, korespondence, išče mesta. Ponudbe pod »Trgovski visokošolec« na Aloma Compa-nv, Ljubljana.	19574
Inteligenten
mladenič
osebni sluga. z večletno prakso, žeL premeniti službo. Reflektira na isto službo, kjer bi se lahko vadil tudi Sofiranja. Naslov pove uprava »Jutra«. 19531
Perfektna
stenografinja
za slovenščino in nemščino z večletno prnkso. išče mesta. IJaslov: M. PovšiČ, Maribor, Ciril Metodova ulica 1.	19027
Gospodična
iz boljše hiše želi vstopiti v službo kot blagajničarka in sicer začetnica v kako trgovino v mestu, ajraje v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod značko ^Dobra služba 90« na upravo »Jutra«. — 19490
Trgovski
poslovodja
Ker želim premeniti mesto, sprejmem e 16. avgustom ali 1. septembrom mesto kot trgovski poslovodja ali skladiščnik ali tudi kot trgovski sotrud-t nik v kateremkoli kraju Slovenije. — Star sem 27 let ter dosedaj pri eni tvrdki zaposlen 9 let. Cenjene ponudbe je vposlati pod »Marljiv in vesten 86« na upravo »Jutra«. 19536
Urarski pomočnik
z večletno prakso išče — službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Urar 39«.	19539
Pletilja
izurjena. išče službe. M;iri-ja Maznik. Loke 355. Trbovlje.	195S1
Šofer -ključavničar
vajen mehaničnih del, išče mesta. Ponudbe pod »Trezen 53« ca upravo »Jutra« 19453
Strojni ključavničar
in mehanik, z večletno — prakso, simski, vojaščine pro-t lci se razume na vsa v to stroko spadajoča dela, Išče Elužbe za takoj. Naj-rije izvet Ljul^ane Po-nuljy pol »Vesten ključavničar 1000« na upravo »Jutra«.	1939S
Poslovodja
lesne trgovine
starejša moč, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, prvovrstna večletna izpričevala o nakupu. izdelovanju, prejemu in oddaji vsakovrstnega lesa, strokovni žagovodja itd. išče stalnega mesta t nastopom 15. avgusta t. I. Cenjene ponudbe se prosijo na naslov: Ivan Modic, poslovodja pilane, Fojnlca k. K. Bosna.	19583
Izvežbana šivilja
z lastnim strojem, gre Šivat na dom. Naslov pove uprara »Jutra«.	19599
Šofer, mehanik
večletno prakso, lepimi
spričevali, išče službe, najraje h kakšnemu potnika. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Stalen 92«.
19592
Izprašan kurjač
obenem strojnik, želi stalne službe. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Kurjač št. 16« 19432
DRVA — ČEBIN
Wolfova m. Telefon 66.
188-H
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	100
Motorno kolo
prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Reflektant 11«.	19511
Motorno kolo
s priklopnim vozom S ln pol HP, v zelo dobrem stanju, 66 proda. Poizve so pri tvrdki Franc Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. 1951U
Avto
amerikanski, šestcilinderski. najnovejšega tipa, skoro nov, petsedežni, se ugodno proda. Naslov pri upravi — »Jutra«.	19495
Spalnica
iz trdega lesa (orehova), z marmornatimi ploščami, za Din 2200 naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«. 19477
Narodna noša
Naprodaj je več avb, krasnih, pristnih originalov. — K'e. pove uprava »Jutra«.
19476
Auto Puch
štirisedežen, 20 HP, se poceni proda. Ponudbe na Konsumno društvo za Slovenijo v Ljubljani, poštni predal 72.	19474
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsa kovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karlu P r e 1 o g u. Ljubljana. Gosposka ulica 3 in Stari trg št. 12.	17C9S
Sodna dražba
12. t. m. ob 7. ur! zjntrai avto. harmonij, klavir in 5
oblet. Bled. h«-tel ! Toplice. 7-elpče št. 21. v a i bijo se kupci.	195C9
Dva Forda
dobro ohranjena, z elek trično razsvetljavo, prodam. Poizve se v upravi »Jutra«.
1945»
Knjižnico
nad 100 vezanih slovenskih m nemških knjig ter okoli 80 nevezanih, proda dijak. Denar potrebuje zanadalje-vanje študij. Ponndbe pod »Dijak« 42« na upravo — »Jutra«.	19442
Šivalni stroj Singer
posteljo z žimnico, več lepih slik, vse v dobrem stanju, prodam. Naslov v — upravi »Jutra«.	19567
Makulaturnega
papirja
več stotor, proda Tourist-Offic«, Dunajska 1. 19558
Več voz, eno kočijo
skoro novo, en breg in opremo za konje, prodam po ni?.k' ceni. Naslov pove uprava »Jutra«. 19561
Damski klobuki
moderni, novi in malo rabljeni, od Din 20 dalje naprodaj. Cesta v Rožno dolino 14.	19560
»Remlngton«
pisalni stroj, malo rabljen, prodam eventuelno zamenjam za Undervood ali kaj stičnega. Naslov pove npr. »Jutra«.	19533
Krojaški šivalni stroj
prvovrsten, skoraj nov, se ugodno proda v Gosposki ulici 7. Poizve se v trgovini.	19524
Moška obleka
površnik ln čevlji, dobro ohranjeni, —- se prodajo, Sv. Petra cesta 87, od 7. do 8. in od 2. do S. — 19580
Gig
se ugodno proda, v upravi »Jutra«.
Naslov 19550
Salonska oprema
kompletna, z zastari, pre-prego in lestencem, se proda Naslov v upravi »Jutra«	17981
Kože
vseh vrst divjih živali kupuje D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9.
97
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, iuvelir
LJubljana. VVoUova nI.
Divan
že rabljen, kupim. Našlo* v upravi »Jutra«. 19541
Kočijo
rabljeno, polpokrito, v popolnoma dolren/ stanju, — kupim Pcnudfcs z navedbo e«n" in kraja, kje se la^ko ogleda, na upravo ».Tutr-i« (>od načko »Graščina-.	19543
Penzljon-hotel
dobro vpeljan, v znanem letovišču .na Gorenjskem, s 30 lepo opremljenimi sobami, se proda pod ugodnimi pogoji, event. tudi zemljišče. Naslov v upravi <Jutra».	17S9S
Novozidana stavba
še brez streh«. f~>d kolodvorom Matuglie - oranja zamenja -■ za hi>ico oit votii blizu I., loilvora. *■••« midbe n upravo »Jntr,,. pod »Kranjsko 25«. 19525
Prodajalcem hiš!
za svoje kupce Učeni več stanovanjskih hiS do 200 tisoč Din. Najugodnejši posredovalni pogoji. Kdor proda svojemu kupcu, na plača ničesar! Prijavljajte prodajo le pri »Posredovalen« Sv. Petra cesta 18. — 19362
Stavbno parcelo
okoli «00 m> veliko, v bližini Vrtače, pod Rožnikom aH ob koncu Bleiweisove ceste, kupim. Posredovalce odločno odklanjam. Ponndbe na upravo »Jntrac pod
značko
19572
Kupim hišo
z lokali, prostim stanovanjem v sredin] mesta. Ponudbe na upravo pod — »Din 250.000«.	19405
Trgovska hiša
nova, enonadstropna, ue popolnoma gotova, v prometnem, brezkonkurenčnem — kraju, se proda za ceno 30.000 Din. Le resni reUek-tanti se naj oglase do 20. t. m. pri M. Hrga, Brato-nečlce, p. Velika Nedelja.
19663
Vilo
■ hlevom, sadnim vrtom ln vinogradom v Radečah se ugodno proda. Poizve se pri Stant, TržaSka 14, — Ljubljana.	19555
Gostilno
kavarno, restavracijo ali slično podjetje vzamem v najem takoj. Ponudbe pod »SoUdno in agilno« na upr. »Jutra«.	19286
Lokale za pisarno
2, S ali 4, oddam. Naslov pove uprava »Jutra«. 19522
Kavarna
t Mariboru, se z vsem inventarjem proda. Pismene
Sonudbe na upravo »Jutra« [aribor, pod »Takojšnji — prevzeme.	19596
Kompletno
stanovanje
išSem, dam visoko nagrado, eventuelno formelno zamenjam z onim, ki gre iz Ljubljane. Ponudbe pod »Sredina mesta Din 1500« na upravo »Jutra«. 19406
Stanovanje iščem
2 ali 8 sob s pritiklinaml. Ponudbe pod »Avgust 926« na upravo »Jutra«. 19302
Prazna soba
telo prostorna !n lepa, s separatnim vhodom in električno razsvetljavo, se ta^ koj odda. Naslov pri upr.
»Jutra«.
19577
Na stanovanje
se sprejme s 15. t. m. enega ali dva gospoda. V bližini tabora. Naslov pov*
uprava »Jutra.
19571
Meblovana soba
s posebnim vhodom in uporabo kopalnice se odda. Naslov v upravi »Juta«.
19573
Opremljeno sobo
iščem takoj. Ponudbe pod »Cinovnik 68« na upravo »Jutra«.	19568
Prazna soba
velika, s separatnim vhodom, 5 minut od državnega kolodvora, se odda • L avgustom. Naslov pove — upTava »Jutra«.	39556
Starejši gospod
stabilen, tu, išče sobo, č«-prav preprosto, vendar čisto, prt zmerni eeni. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Miren najemnik 5^«.
19557
Soba
se odda z dvema posteljama mirnemu zakonskemu paru brez otrok. Poizve s b v upravi »Jutra«. 19553
Meblirana soba
l*»pa. s separatnim vhodom.
odda en^nvi ali -iv^niri gospodoma takoj. Poizve se v upravi »Jutra«. 19364
Stanovanje
manjše, iščeta mirna zakonca brez otrok, ali kak drug prazen prostorftek, kjer bi imela tudi priliko kuhati. Prevzela b! tudi čiščenje hiSe. Naslov v — upravi »Jutra«.	19523
Meblirane sobe
a ali 8, z opremljeno kuhinjo oddam. Naslov pove uprava »Jutra«.	19521
Soba
se odda gospodu. Poizve se v upravi »jutra«. 19445
Prazno sobo
išoe mirna gospa, cel dan odsotna. Pismene ponudbe na pravo »Jutra« pod »Cim prej, tem bolje«. 901Z
Prazno sobo
iMe mirna stranka, cel dan odsotna, za takoj. — Pismene poudbe na upravo »Jutra« pod značko »1. avgust t. L«.	9015
Preprosto sobico
iSče gospodična t mestu, gre tudi kot sostanovalka. Ponndbe na upravo »Jutra« pod »Gospodična 17.211«.
19544
Velika soba
za enega ali dva gospoda, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, se odda na Starem trgu Z, I., desno.	19578
Lepa soba
opremljena, solnčna lega, Jlektrik '	" "
opremljena, soincna tega elektrika in uporaba kopalnice, se odda takoj aU za 1. avgust. Naslov pove uprava »Jutru.	ir
19547
Stanovanje
2 sobi s kuhinjo iščem za takoj. Ponndbe z navedbo cene na upravo »Jutra« — pod »Prijetno«.	19438
Opremljeno sobo
po možnosti s posebnim — vhodom, elektriko, eventuelno uporabe kuhinje, blizu centruma, išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 23-7«.	19433
Kompanjon
s kapitalom 80.000 Din se išče za raz&kjenje trgovine v LjubljanL — Ponudbe pod »Kompanjon avgust — 62« na upravo »Jutra«. — 19462
10.000 Din
posojila za dobo 8 mesecev išče trgovec. Obresti visoke, garancija sigurna. Ponudbe pod upravo »Jutra« pod »Takoj 61«. 19461
20.000 Din
posojila išče trgovec. Visoke obresti , sigurna ga^ rancija za S mesece. Ponudba na upravo »Jutra« pod »Nujno 69«. 19460
Kdo bi hotel
vložiti v večja podjetja 200.000 Din proti dobri garanciji in ugodnemu obre-etovanju? Ponudbe pod — »Solidno 21« na upravo Jutra.	19588
15.000 do 20.000 D posojila
z& dobo 1 leta. ood ugodno ga*aDcijo, iščem nujno za povečanje obrti. Cenjene ponudbs pod značko »16 odstotKo-'« na upravo »Ju. i r.".«.	19551
Instrukcije
i Tke, matematike. latin-&-/ine eprejmein. Ako neuspešno, pol dogovorjenega honorarja. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zasi-gurano«.	19410
Auto-šola
oblastno dovoljena, prima, ki izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (Šoferje). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodje ?e sprejmejo dnevno. Kurz č*z dan in tudi zvečer. — Tro^pfkri gratis. Natnnčn«3 informariie v Auto-šfdi. — Zagr-b, Kaptol 15 TeMon 11-95.	19537

Ne morejo verjet!,
da stane šega
tak moški polčevelj iz najbolj-ševro ali boks usn;a samo
Tovorni avto
2—2 ton v zamenjavo t osebnim 4seaežnim, Ponudbe na Elektrarn., R.,. Se-	m-7
Pozor, invalidi in vojne vdove!
Ugodno prodam zidan paviljon, v katerem s,- nahaja trafika, pripraven tuli za vsako drugo obrt Ev. dam tudi v naj»m. PomH-be pod »Takoj iS« tih »Jutra«.	10ol 8
Pridite ia prepričali se boste, da je to resnica. — Toda samo pri
„D0K0" Prešernova u!. 9|
na dvorišču.
| Razpošiljamo na vse strani po povzetju; če j blago ne konvenira, se lahko vrne.
„ najmodernejše poidelen in cefir	od Din 70 do 130
irotir, batist, etamin	od Din 130 do 190
volnene v raznih barvah od Din 250 do 38u svilene	od Din 320 do 380
pri F. in I. Goričar, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 29. 53S6
Inštruktor
vesten, za tretjo realno gimnazijo (fiziko), se ižče. Naslov v upravi »Jutra«.
19562
Pouk nemščine
išče tridesetletni gospod. Ponudbe pod »/.e malo razume« na upravo »Jutra«.
19600
Na Bledu.
Kateri gospod na Bledu razume italijanski? Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Bled 66«. 19566
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
Auto na razpolago, Alkohol, Asteroido, Ceno, Cena postranska stvar, Črnolaski, Dober promet, Drava 03, Dobro podjetje, Din 800, Eksistenca 32. Gostilna na deželi, Ivan Zagažen, Inte-ligent, Izredna prilika, Kapital ali jamstvo, Koncipijent 11, Klavir, Konstantina, Lep zaslužek 52, Mirno življenje 1002, Mirni dom 77, Mirno 63, Mesar, Mlekarna 14, Nada, 2 osebi, Poštena 21, Pridnost 20, Poštena 83, Provizija Postranski zaslužek, Profesor, Predplačilo 12, Poštenje 360, Rejenček, Pošte-da. Sigurna plača. Sodi, Stalen 30, Skupno razvedrilo, Ssedežni. Sama, Sposoben 65, Sobica 64, Savinja, Šivilja 8, Šivilja mirna, Takoj 9, Takoj 30. Takoj 20. Trgovski vrtnar. Takoj 28, Učenka 13. Učitelj 24, Uradnica 7, Vesten in marljiv 95. Večerni iznre-hodi, V. A. 16, 4 vreče. Vestna in marljiva 30. Vestna, Zvestoba 36, Začetna nizka plača, Zdravo stanovanje, Zanesljiva. Zvesta ljubezen. Zanesljiva gospodinja, »1000«, »333«, »500«, »10.710«.
Mlada dama
želi znanja z inteligentnim gospodom, najraje z oficirjem radi priučitve srbofcr-vatskega jezika. Dopise na upravo »Jutra« pod »NI-šava 19«.	19519
Gospodična
stara 35 let. ki ima na razpolago brezplačen trgovski iokal pri farni cerkvi in nekaj denarja, išče trgovsko Izobraženega, starejše-tra gospoda, ki bi lahko takoj začel trgovino. Ponndbe na upravo »Jutra« pod značko »Trgovina št. 1035« 19042
Volaričeve pesmi — note
kupim. Oj rožmarin, Pogled v nedolžno oko itd. Prijazne ponudbe na upravo' —
•Hitra« pod značko »Oj rožmarin« do M. julija 1926.
19582
Psica
volčje pasme, 7 mesecev 6tara, se proda. Naslov v upravi »Jutra«.	19484
Psa jerebičaria
3 mesece stara, naprodaj. A. Ribezelj, Senovo pri ttajhtnburgu.	19o34
Kanarčki.
Sedem lepih kanarčkov, dobrih pevcev, poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra«.	19570
Slovenec ameriški državljan
se vrača v kratkem v Ameriko. Ako hoče kdo kakšno stvar eksportirati, ki bi bila primerna za Ameriko,
naj piše na: Frank Meier, Ljubno p. Podnart, Gor. — 19469
Grado
Češki penzijon «A u r o r a»
na obaii, 2 minuti od kopališča oddaljeno, izborna kuhinja, na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Posestnik: E. Filova. 17749
Trgovino oglja in premoga
dobro vpeljano, v lastnem poslopju in s prostim stanovanjem, takoj prodam radi opu^ta detajlne trgovine. Prodam tudi različne pisarniške predmete, pisalne stroje, pisalne mize, kopirne preše. debego tiskalni stroj itd. Nadaljnje podatke daje M. Oswatisch. veletrgovina s premogom v Celju.	19535
Abonenti
se sprejmejo na dobro opoldansko in večerno hr.iio v Tavčarjevi ulici št 4 11 d«no-	17546
3 otroke
stare 4 leta, 2 leti, 9 mesecev dam v oskrbo zanrs. Ijivl družini blizu Ljubli.i. ne, ker Eem z avgustom brez stanovanja. — Ev^nt. dam starejša dva poeslvsj in najmlajšega posebej — Pogoj: 6olnčno stanov ini» m vrt. Ponudbe pod -P,-bra oskrba« na uprav* »Jutra«.	j95- 7
Restaurant
»Alle Viole«
Triesie, Via G. Carducci 7 priporoča izborno doma.-o tnhinjo, izbiro rib, izborita vina: terana, istrijana. frt-Julca, vipavca, chiaDti. _ Lastnik: France&chioi ti Aliegretto.	t ia
se dostavi knjiga o izkoriščanju prirodne mi ri za ohranjevanezdravj-t, energije in življenji. Materija! za omenjeni) knjigo je vzet iz del raznih svetovnih učenjakov kakor n. pr. .Dijete i hrana* od dr. Hi g •: . Produženi život' t,d dr. Guaze; .Filozofija jedenja'odBiluza; .Nc -večji naiodni bič" t d D.Kaleničenka; ,Ž vt f' i ..kalemlenje*; oboie od dr. Sergija Vorcnova.
Vsebinakrtjige:
Uvod, ohranjenje zdrav-ia in podaljšanje življenja po metodi francoskega učenjaka dr Guaze (omenjeno delo je tiskano v Parizu) Zta k in solnčna svetloba; Vi-taminitvoriteiji energi i; Higijena —dijelička m strukci a; psiho-l i o o-ška gimnastika, s stem A. K. Anohina; vzore in zdraviierje boezni (poskusi pomlajevan a, ki so ga izvršili pro'. Štajnab, Lihtenštain in Sergij Voronov.
Knjgo se naroča
v Beogradu, Pon-Luk r a, br. 1. Lit. 22. Miloš Mar-kovič	5 O.-i a
'»»»ss-ifi
Zobni zdravnik
dr. Svečko Puher
ne ordinira do 1. atfgusta. =
nrmnnr rtnr inrrrnrrnnnrx3Dcm-nn
• B •
PRAGA VIII 35 k. s., s S sedeži, močno ia peciran, na novo lakiran, s Bosch eie!"r. lučjo, v t ajboljšem stanju, cena 45.000 Din
PUCH VIII 38 k. s., s 6 sedeži, elektt. razsvetljava Bosch, v prav dobrem siariiu cens 55.1.00 D;n
DAIMLER, 42 k. s., s 6 sedeži, pokrilo karoserijo, v dobrem stanju, sposoben za prevažanje goslov v kopališče in potnikov iz pos aje, s karbidno lučjo, 22.000 D n.
Avtomobili se laVko ogleda o v tovarni cementa v Zidanem mostu, ,, a
Urejuje Franc Puč. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnikar. Za Narodni tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inscratci dd je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani