SLOVENSKI TEDNIK ^to . Año iv. -n" 174 f««.».«,« ~ - " «EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 15 cent Uredništvo in upravništvo c»Ue CORRIENTES 633, Escr. 43, U. T. 31 Retiro 3834 Sprejemanje strank vsak dan od 16—19 Naročnina za pol leta $ arg. 4.— celo leto $ 8.—, Inozemstvo Dolar 4.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno PET HITLERJEVCEV OBSOJENIH NA SMRT Obsodilo jih je izjemno sodišče v Beuthenu, ker so na zve rinski način umorili nekega komunista Razburjei nje med nemškimi fašisti ^ekaj nepričakovanega je ^atlelo te dni nemške fašiste: ^Jemno sodišče v Beuthenu, ^tanovljeno z ukrepom za po •)iUlje terorizma, je v pone-e Jek obsodilo na smrt pet nov f£ šistovskih napadal-?!h oddelkov. Obdolženi so bili da so v Potempi, v Šle- to Ho Pol še bodo izvršile. Živijo Hitler!" Fašisti so kmalu prenesli svoje razburjenje tudi na ulice beuthenskega mesta. Opu-stošili so celo vrsto židovskih trgovin ter napadli uredništvo socialističnega „Volks-blatta" in tiskarno katoliškega lista „Oberschlesische Zei-tung". Vkljub energičnim prizadevanjem policije, da bi vzpostavila red, so se izgredi nadaljevali več ur na tak način, da je izgledalo, kakor da bi bila izbruhnila revolucija. Vodstvo fašistične stranke jima sledila na dvori-1 se je takoj obrnilo na vlado h prošnjo na pomilostitev. Prošnjo utemeljuje predvsem z dejstvom, da se je incident dogodil nekaj minut po objavi Hindenburgovega dekreta, torej v času, ko sedanji obsojenci še niso mogli poznati novih strogih zakonskih določb. i — " v. ~ * vdrli dne 10. avgusta, po ^o!noči, v stanovanje komunista Pietzrucsha ter ga na iVerinski način umorili. • K» so hitlerjevci vdrli v Snovanje, sta Pietzruch in brat že spala. Faši-80 jn prisilili, da sta ysta- Ž6e . ' Tu so starejšega brata, ^°oiuriista, začeli neusmilje-Pretepati in mučiti dobro nre. Preden so odšli, so ^ sprožili vanj strel iz re-^olverja. Pietzruch je kma-U Zfitem umrl. Zdravniška sreiskava je ugotovila, da rti ni povzročil strel, mar- VP(, "J , r «a je Pietzruch umrl za-adl notranjih poškodb, pov- enih od udarcev. fa Ja je aretirala devet Polici ^stov, ki SO bili obdolženi, 80 sodelovali pri napadu. dekkladU 8 Hindenburgovim l-iz ret°m za P°b^anje tero" H0ma' 80 Prišli pred izjem-ženS0(iišče, ki je, kot že re-°> obsodilo na smrt Pavla ■^ao, v^. _ lischa áa> Ha anna, Reinholda Kot-Avgusta Graeupner- ¿olf & MuellerJa ter Ru ! ^V°Unitzerja. Nekega obSQ?.ea fašista so sodniki jiCo° 111 na dve leti ječe, tro- pa Ko so oprostili. ba SG "*e razglasiia razsod-fašisti že v sodni dvo-^eli burno protestirati. ^ . Pevski poslanec Heines, je v, pris°stvoval razpravi, Slas U ter na ves feJ od katerih so mnogi že mesece brez dela in se Pri najboljši volji ne morejo ^eleževati prireditev, ki so. Ce Upoštevamo današnje raz- svetno delo, k društvenim j enem času, ki odsekom ni mogel zadostovati za skrbne pripravo za vse številne prireditve. Organizatorje je sigurnost uspeha premalo gnala in napela, da bi se bolj potrudili v izberi vzporeda, ter posvetili skrbnim pripravam vse svoje sile in sposobnosti. Vzporedi so bili drug drugemu preveč podobni. Nič novega niso nudili občinstvu, ki se je vsled tega utrudilo in naveličalo. Ne smemo pozabiti, da živimo v velemestu, ki nudi za majhen denar vse polno zabav in senzacij. Po našen mnenju bodo morali odslej organizatorji bolj gledati na kakovost kot na količino prireditev. To se pravi, da bo treba število prire ditev precej skrčiti, pripravam in vzporedu pa posvečati mnogo več časa in pažnje. Le tako bodo spet privabili občinstvo, ki ima prav gotovo še vedno dovolj razumevanja in zanimanja za naše pro- ÍJere> za vsakega obiskoval Ca Precej drag „špas". Y zadnjem času imamo v *aši buenosaireški naselbini oliko prireditev, da če bi Cv®k hotel vse obiskati, bi zadostovalo denarja niti ?nita> ki stalno delajo in sluzjo. ^edno manjšemu obisku na Prireditvah naših društev je gotovo škodil nekoliko tudi ^potreben spor v naši na-katerega je povzroči-adar že vrabcem na strehi ^tikov, ki še danes, ko je jaPolnoma jasna upjraviče-a trmoglavost, nekaterih fa- prireditvam. * V nedeljo je Slovensko prosvetno društvo iz ul. Colonia zaslužilo večjega zanimanja od strani občinstva ter tudi večjega materialnega uspeha. Finžgarjeva drama v treh dejanjih je bila res izvrstno podana, kakor je bila doslej le malokatera. Občinstvo je mnogokrat ploskalo pri odprtem odru, kar se doslej še ni zgodilo na nobeni naši tukajšnji prireditvi. Režija je bila dovršena, vsi igralci na svojem mestu. Urh je bil v začetku nekoliko negotov, pozneje pa se je popolnoma uživel v svojo težko vlogo, ki jo je podal z vso sigurnostjo, le včasih je bil preveč robat, kar ni bilo na mestu, zlasti, pri. prizorih, kjer bi moralo priti do popolnega izraza, čuvstvo.. Ni pokazal, da se pod trdo skorjo skriva mehko čuteče srce očeta. V splošnem pa je bil jako dober. Tudi Florjan je bil spočetka malce okoren, pozneje pa si je znal pridobiti občinstvo; le maskiran je bil slabo, kar je ves čas motilo. Martin je včasih malce pretiraval, ponekod pa je bil premalo dramatičen; sicer pa je dobro rešil svojo nalogo. Sirk je podal pijanca, kakor da bi se ga bil v resnici napil. Maska je bila dobra in LABORATORIJ ZA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja ®ost Pa i/a Da®ega odločnega nasto-lov Pr.0ti brzojavno na razpo • postavljenemu posla-ja.U dr- Ivanu šveglu, vztra- razri PFi tem' da smo mi krivi D0s( °ra in s svojo netaktnič- j Jo nasproti našemu listu elabl0katerim druátvom P°-JaJo med nami spor, sa- Uio zato ^ -»«, ker nočejo priznati, ^ s° ravnali nepremišljeno o^Ueno, ko so se dali obwW od sladkih besed in JUb šveglove okolice in ^pesov. ' Hja n° manjšega zanima-štev2a Pri^ditve naših društvo končno krivo tudi dej- ^sécih Üekatere v zadnjih sti j,a niso bile po kakovo-, Višku- Vzroke tega tre- ^kati Predvsem v odmer- DOBER PRIJATELJ je oni ki nudi svojim klijentom tudi v teh kritičnih časih Varnost in Veliko Korist obavljajc-č vse cenjene naloge z največjo hitrostjo in točnostjo, ob najmanjšem strošku, da si na ta način ZAUPMJE katero si je tekom dolgega najkulatnejšega zagotovi še nadalje t poslovanja pridobil t obresti plačamo za denar uložen ♦ q na uležne knjižice, ki se vsake tri mesece pripišejo kapitalu kateri Vam je vsak trenotek na razpolago. POŠILJAMO denar v vse kraje Vaše domo-; vine, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolariih, ♦ katere se dostavi na. dom prejemnika, brej;» da bi on trpel kak strošek, a mi Vam pozne-¿ je dostavimo njegov lastnoročni podpis. J PAROBmODNE LISTKE dobite nas najceneje. VPRAŠAJTE PISEMNO ALI OSEBNO 5 . 4 pri ♦ SLOVENSKEM ODDELKU Banco Holandés de la América del Sud CENTRALA: Bmé. Mitre esq. 25 de Mayo 300, B. As. PODRUŽICA: calle Corrientes 1900, Buenos Aires Uradujemo od Y29 pa do 19. zvečer, ob sobotah do 15. CALLE POZOS 170 žel je zaslužen aplavz pri odprtem odru. Lenčka je prav dobro igrala svojo težko vlogo, naravnost navdušila pa je vse skupaj Tona, ki je bila na deskah, kakor doma. Igrala je naravno in prepričevalno.. Mica bi še mnogo bolj ugajala, če bi bila boljše maskirana. Igrala pa je dobro. Vse pevske točke so bile dobro podane, le mešan zbor se to pot ni posebno odrezal. Morda je manjkalo potrebne priprave za težko pesem. Občinstvu je pa, kakor vedno, najbolj ugajal venček narodnih, ki je bil res lepo podan. Zboru in pevovodji čestitamo. Zaključki oítaw« ske konference V soboto se je v Ottawi zaključila gospodarska konferenca m^l zastopniki Velike Britanije in dominijonov. Kakor znano, se je ta konferenca sklicala z namenom, da bi se okrepile trgovinske vezi med posameznimi deželami, ki tvdrijo veliki britanski imperij. Po dolgotrajnih pogajanjih so odposlanci sklenili celo vrsto pogodb med Anglijo in dominijoni samimi. Te pogodbe je objavila, vsaj deloma, angleška vlada preteklo nedeljo. Iz njihovih določb je razvidno, da bo svetovna trgovina zadobila nov in precej hud udarec, ko se bodo ottawske pogodbe začele izvajati in se bo britansko car-stvo obdalo z ojacenim carinskim obzidjem. Mnoge države bodo radi tega utrpel* občutno škodo: zaprli se jim bodo trgi, kamor so izvažale svoje pridelke. Radi pogodbe med Angli jo in Avstralijo o uvoznih carinah na meso, se bo občutno skrčila argentinska trgovina z mesom; industrija severnoameriških Združenih držav bo pa utrpela škodo, ker b > Kanada, kf;mor so Združene države izvažale v velikih množinah svoje industrijske izdelke, določila prednostne tarife za angleške proizvoda Kanadi pa bo Anglija dala prednost za uvažanje žita, pa bodo s tem prizadete drug" države, ki so zalagale s tem BUENOS AIRES pridelkom angleški trg. V splošnem se lahko reče. da <-n zaključki ottawske konference naredili v svetu ze!o nepovoljen vtis. Mnogo nezadovoljnosti so vzbudili tudi na Angleškem, ker je pričakovati, da bodo morali kon sumenti dražje plačevati neobhodno potrebna živila. IVova raziskovanja profesorja Piccarda Znani belgijski učenjak profesor Piecard se je spet dvignil pretekli teden, v četrtek. v stratosfero, zaprt v okrogli gondoli balona, katerega so zgradili po njegovih načrtih, temelječih na izkustvih, ki si jih je bil pridobil povodom svojega lanskega prvega raziskavanja v velikih višinah. Spremljal ga je njegov adjutant Maks Co-syns. V kratkem času sta se dvignila 16.500 metrov visoko ter sta v tej višini začela delati svoje poskuse. Ostala sta v zraku 12 ur. Dvignila sta se bila pri Curihu, v Švici, spustila na tla pa pri De-senzanu, ob Gardskem jezeru v Italiji. Piccard je izjavil, da je ta nova ekspedicija v stratosfero popolnoma uspela. Italijanske oblasti so počastile belgijska raziskovalca, ki prejemata sedaj čestitke od vseh krajev sveta. Za, milanski »Corriere della Sera" je prof. Piccard spisal članek, v katerem pravi, da se bo črez nekaj let, ko bo stratosfera bolj raziskana, človek lahko prepeljal iz Evrope v Ameriko v 6 urah, sedeč v j posebnem letalu, ki se bo dvignilo v veliko višino, kjer bo letelo s povečano brzino, I ker je upor zraka v stratosferi mnogo manjši. ZOBOZRAVNIK Dr. N. Fercich Priporoča se vsem rojakom Jugoslovenom Bdo. de IRIGOYEN 362 Buenos Aires PRIMORSKE VESTI NOVA TISKOVNA KAMPANJA PROTI SLOVENSKIM PRIIMKOM Tržaško fašistično glasilo je objavilo nov članek o poi-talijančevanju slovenskih priimkov. List spočetka omenja, da se marsikdo brani sprejeti novi priimek. Tako se je te dni neki Košuta oglasil na prefekturi, češ da so ljudje z njegovim priimkom skoraj vsi iz Sv. Križa na Krasu, kjer docela prevladuje slovenski element. Hotel je s tem utemeljiti svoje mnenje, da ime Košuta ni bilo nikoli italijansko in da mu zaradi tega ni mogoče dati njegove "prvotno italijanske oblike". Ne glede na ta nastop dotičnega Košute je trditev tržaškega fašističnega lista o italijanskem izvoru priimka Košute dovolj očivi-dno izvita iz trte. Izvirno italijansko ime za Košuto bi naj bilo namreč Cossutta. Prav tako so se ljudje s priimki Piščanc nekdaj gotovo imenovali "Gallina". Da so jim bili pozneje spremenjeni njihovi priimki v slovanska imena, so krivi slovenski duhovniki, ki jih je podpirala habsburška vlada. Prav tako so bili Ravnikarji uekdaj Ra-vegnani itd. Glavni vzroki slovenske a-firmacije v nekdanjih italijanskih dézelah ob Soči, na Krasu in v Istri, pa so po tržaškem fašističnem glasilu naslednji: Invazija tucjev v furlansko in padansko nižino, ki se je izvršila pred 1200 leti, avstrijska kolonizacija v času beneške republike in a- similaeija italijanskega elementa, ki jo je pospeševala slovenska duhovščina pod pokroviteljstvom rajnke Avstrije. Današnji ljudje bi se morali seveda tega zavedati in stremeti po tem, da postanejo spet Italijani tudi po svojih imenih, kakor so bili v sedmem in osmem stoletju! Ostre obsodbe so vredni vsi oni ljudje, ki ne čutijo nikakršne nacionalne zavesti in gredo celo tako daleč, da se izgovarjajo: "Dolded dr. X ali pa zdravnik Y (ali pa na primer državni podtajnik Su-vich itd.) ne spremenijo svojih priimkov, ga tu di mi n? bomo." ŽIVO SREBRO IŠČEJO V Spodnji Kanomlji še vedno stikajo za živim srebrom. V hrib so skopali dva dolga rova. Prvi meri v dolžino 100 m, drugi kakih 60. Da ne bi imeli pri tem posebnih stroškov, so namestili pri kopanju idrijske rudarje. Delo od časa do časa prekinejo, pa ga potem zopet nadaljujejo. Doslej še niso imeli nikakega uspeha. Po starem ustnem izročju so v hribu skriti bogati zakladi rude. Že v avstrijskih časih je rudniška uprava preiskovala teren, a^ vselej brez uspeha. Zdi se, da tudi Italijanom sreča ne bo bolj mila. FAŠISTIČNO VANDAL-STVO Kakor znano je 13. junija t.l. nenadoma izginil iznad vhoda v idrijsko realko Vegov spomenik. Na njegovo gjiiiiMM^...................... I VELIKA ZOBNA KLINIKA I S EEE Poprave zob v treh urah Izruvanje zoba brez bolečin $ 2 Umetni zobje $ 15 PREGLED BREZPLAČNO CORRIENTES Sprejama od 9 — 23. ure 623 Hočete dobro jesti in piti? Pridite v RESTAURANT 0S0RI0 Našli boste tudi prijetno domačo družbo. — Prostori popolnoma preurejeni in primerni za bankete in gostije. — CENE ZMERNE. — Prenočišče 70 cent. Priporoča se lastnik: EMIL ŽIVEC Calle OSORIO 5085 Buenos Aires mesto so postavili kip zdravnika dr. Ivana Scopole, ki je imel menda edino zaslugo, da je bil rojen v Idriji. Pred kratkim so izdali tudi posebne razglednice, ki kažejo Seopo-lov kip nad vhodom v šolo ZARADI BEGA ČEZ MEJO Goriški karabinerji so prijavili 221etnega Vladimirja Abrama iz Škrbine pri Komnu goriškemu sodišču, češ da je brez potrebnega potnega lista zbežal čez mejo. Njegov beg ni političnega značaja. Abramu so pred kratkim s prefelcturnim dekretom spremenil priimek v Abrami. DR. SCHOBER JE UMRL V nekem sanatoriju v Ba-denu, blizu Dunaja, je v petek umrl dr. Jolmnn Schober, večkratni kancelar avstrijske republike. V cesarski Avstriji je bil tekom vojne šef policije. Arh Anton: | - HOTEL -Restaurant Í SLOVANSKI DOM Máximo S. | Av. L. N. Alem 1044 Buenos Aires f Prava domača kuhinja - ÍPivo . Pilsen in Quilines -Ciste - Postelje za $ 0.80. VAŽNO! Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za mal denar. Pri tvrdki „Astra", Córdoba 883. vdo. bite z druge roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrne nakite; umetniške slike, kipe, porcelane, kristale i. t. d. Moške in ženske o-bleke, svilene in iz blaga, večerne in promenadne o. bleke, kožuhe, suknje in garniture i. t. d.. Zaloga moških oblek in delavnica. Velika —-novost V barvarni (tintoreriji) „Belga", Córdoba 905, sem otvoril krojaški oddele, katerega vodi dolgoleten v Evropi in Sev. Ameriki izkušen strokovnjak pri-krojevalec g. Anton Faze-kas, ki izdeluje po najmo. dernejšem kroju obleke 1n suknje iz najboljšega angleškega blaga. V tej moderni barvarni morete pro. barvati in očistiti oblofce sov, tako da izgledajo kot in druge stvari za par pe-nove. Obiščite na vsak način podjetje, kar vam bo gotovo v veliko korist. LASTNIK OBEH PODJETIJ: TOŠKOVIČ JO VAN OSTOIČ Da bodo otroci zdravi Eno najdragocenejših daril, kar jih morete dati svojemu otroku, je, da ga na'vadite mirno in dovolj dolgo spati, pravi dr. Foster Kennedy, profesor zdravilstva na eor-nellski univerzi. Imenovani zdravnik je prepričan, da pospešuje ta uavada otroku rast in da mu tudi pomaga, duševno se prilagodevati vedno večjim zahtevam življenja. Ko pa otrok doraste, mu pomaga ista navada premagati marsikatero težavo. Dr. Kennedy pravi, da nekateri otroci ne spe dovolj dolgo in da zato v šoli zaostajajo. Oe o-trok premalo spi, je navadno nevšečen in razdražljiv. Čeprav vemo, da nekaterim o trokom spanje bolj koristi kakor drugim in da ga potrebujejo zato nekateri morda manj, je vendar nedvomno, da spe nervozni in raz-dražljivi otroci vsako noč manj, kakor bi morali, čeprav baš oiii potrebujejo največ spanja. Četudi se zdi, da se počuti otrok po razmeroma kratkem spanju dobro, je tu vedno nevarnost, da utegne imeti nezadostno spanje v poznejših letih slabe posledice. Od starosti je odvisno, kako dolgo mora otrok spati. Dr. Kennedy je prišel po izkušnjah do tegale zaključka: Otrokova starost iČes spanja do konca 1. 1. 14 do 16 ur od 2 do 3 let 13 do 14 ur od 4 do 7 ali 8 1. 12 do 13 ur od 9 do 10 let liy2 ur v 11. letu 11 ur v 12. letu 10y2 ur v 13. letu 10 ur od 14 do 15 let 9y2 «r Dr. Kennedy opozarja starše na to, da je najzanejslji vejši znak zadostnega spanja, če se otrok zjutraj zbudi čil in osvežen. Kdor hoče, da bo njegov otrok dovolj dolgo mirno spal, se naj ravna P° tehle pravilih: 1.) Pazi naj, da bo otrok v postelji vsak večer ob določeni uri. Otroci do 10. leta bi morali hoditi spat poleti ob 8., pozimi pa ob 7. 2.) Pazi naj, da bo otroška spalnica dobro prezračena, da bo v nji zrak svež in hladen-Odpirati je treba okna spodaj in zgoraj, da more zrak redno in pravilno krožiti. 3.) Ko je otrok že v postelji, ga ne smejo motiti ropot, svetloba, glasno govorje-nje ali godba. 4. Prepriča naj se, ali jf za otrokovo udobnost dovolj poskrbljeno, to se pravi, pazi naj, da otroku ni prevroče, da ga ne zebe, da ni preveč odet, da nima prenatrpa-nega želodca ali da mu P1 treba na stran. Pri večjih otrocih naj se gleda na to, da svojih skrbi iz šole, ne vzamejo s seboj v posteljo. Domače naloge naj opravijo či«1 prej, da ne mislijo nanje, k° gredo spat. Če hoče otrok mirno spati, ga ne smejo i«u* čiti nobene skrbi. 5.) Otrok mora spati saflJ> postelja pa mora biti udobna, ne pretrda in tudi ne premedita. 6.) Topla kopel in malo toplega mleka pomagata otroku, da hitro zaspi. Veliki zavod 'RAMOS MEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno v svrho dognanja, če je triper ozdravljen. Analize krvi. — Poplno, hitro, moderno zdravljenje tudi v kroničnih slučajih. — SIFILIS: v sveh razvoji. Popolno ozdravljenje na podlagi infekcijsko stopnje, dognane s krvno analizo (914). — KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje laB. ULTRAVIOLETNI ŽARKI. — HEMOROJI-DI: brez operacijo in bolečin. — SEKSUALNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po metodi prof. Cicarellija. — ŽIVČNE BOLEZNI: Nespanje, neurastenia, izguba spomina in šibkost. — REUMAT1ZEM: kila gota, naduha, katar se zdravijo po novem nemškem načinu. — SRCE: filBKOST, težave in neredno utripanje. — PLJUČA: kašelj, šibka pljuča. — ŽELODEC: upadel, razširjenje, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. — ČREVA: razširjenje, colitis, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA: vnetja, polipi: brez operacijo in bolečin. — ŽENSKE: BOLEZNI MATERNICE, OVARIJA, NEREDNO ČIŠČENJE. - Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI JE EDIN TE VRSTE V ARGENTINI - OZDRAVLJENJE ZAJAMČENO - CENENI ABONEMA - PLAČILNE OLAJŠAVE. GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 zaspi, nasloni rnarelo na vrata. Tako postane marela šefo-bran. Če odpre šef vrata, pade marela na tla. Če pade marela na tla, zaropota. Če pa zaropota, se gospod zbudi. Ln šef nič ne ve, da je gospod spal. Moj sošolec Francelj mi je povedal, da imajo pri njih doma dva šefa. Prvi šef je oče, drugi pa mati. Mati je šefov šef. Če se šef in šefov šef skregata, vzame šefov šef marelo in šef je precej tiho. Če marele ni, pa vzame šefov šef šeflo. Marela nas varuje pred ploho. Zato pravimo, da je plohobran. Kadar pride moj oče pozno domov, se vleže v posteljo in odpre marelo. Pa ga vprašamo, zakaj spi pod marelo. Odgovori nam, da se je usula nanj ploha, ko je prišel domov. Zato je odprl marelo. Mama nič ne reče, bo torej le res. Izvolite se uveriti Avda. DE MAYO 652 BUENOS AIRES Uradne ure od 9. do 18., ob sobotah od 0. do 12. kdo zopet njegovo marelo. Hitro vstane in reče: "Hop, ta marela je mojal" Pa ga oni kresne z marelo po glavi in kriči: "Aha, ti si tisti, ki mi je lani marelo ukradel!" Tako je bila marela silobran. moj brat pa tepen in brez marele. Izgubil je kar dve. Tudi naš sosed pravi, da je marela silobran. Naš sosed je pevec. On poje v gledališču. Zato ima mnogo sovražnikov. Njegovi sovražniki se imenujejo kritiki. In je eden njih zapisal v časopis, da poje naš sosed grdo. Naš sosed vzame marelo in ^ šoli so nas učili, da je žarela kišobran. Deklice so Ver.iele, dečki pa ne. Deklice Vse verjamejo. Naš kišobran ni marela. temveč gospodarjev Sultan. Sultan brani hišo pred tatovi. Tatovi so nevarni samo prvega v mesecu, pravi moja mama. Tatovi se marele ne boje, 2ato ni marela kišobran. Pač je marela kakšenkrat silobran. Moj starejši brat je lani kuPil marelo. Pa mu jo je ^ekdo vzel v kavarni. Da ne brez marele, je moj brat ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. ANALIZA KRVI IN ORINE. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. Ob nedeljah od 9—11. NIZKE CENE Diplomirana Velika in moderno , urejena krojačnica za moške in ženske Velika izbera, najnovejši kroji SOLIDNA IZDELAVA INSTITUTO MEDICO Callao Stranke sprejemajo specialisti SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja od ltapavice. KOŽNE: Elccemi, izpadanje las, lišaji" ŽIVČNE: Nesparje, omotica, glavo bol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadar.je. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje. OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje, zakasneno pranje. Jajčnika. Beli tok. ^EKTRIŠKO ZDRAVLJENJE DIATERMIA - X-ZARKI ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ARCO & GORUP Centralnega Zavoda A. P. Dra. Dora Samoilovich GARMENDIA 4975 U. T. 59 Paternal 1959 BUENOS AIRES Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Ordinira dnevno od 15. do 20. ure. 'ŠIFKARTE" do Zagreba, Beograda, Ljubljane in vse kraje Jugoslavije prodajamo za SAMO ! Imamo na razpolago mesečno šest parnikov s posebnimi kabinami za tretji razred. Kliente ▼ notrajnosti postrežemo pismeno. Cía. General de Vapores (USTANOVLJENA LETA 1890) Reconquista 1090 31 - 4065 Buenos Aires ica CALLAO 339 I. nadstropje Dr. MIL0SLAVICH diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaju SPECIJ ALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV: TALCAHUANO 1025 med CHARCAS in SANTA PE Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310) 1 Ribičič: MAREL A (Domača naloga) vzel v kavarni drugo. Včeraj je spet deževalo. Moj brat je šel z marelo v kavarno. Ko tako sedi, vidi, da jemlje ne- gre nad sovražnika. Ko ga dobi, ga udari s silobranom po glavi. Oba prideta pred sodnika. Tisti, ki je bil udarjen, pravi, da je ves neumen, odkar mu je zaradi si-lobrana zrasel rog na glavi. Naš sosed pa je dejal, da je bil oni že tistikrat neumen, ko je tisto napisal v časopis. Od takrat pišejo vsi časopisi, da naš sosed zelo lepo poje. Silobran pomaga v sili. Marela je tudi šefobran. Tisti gospod, ki stanuje nad nami, zelo rad spi. Ker spi doma premalo, zaspi tudi v družbi. Preden pa za mizo POTNE LISTKE Za Jugoslavijo in Italijo Prodaja po najnižji ceni HRANILNICA NA VLOŽNO KNJIŽICO (CAJA DE AHORROS) Plača 7% obresti SAMO Banco Comercial del Plata (Ustavljena 1911) Slovenshi oddelek kako je italija uničila NAŠA brda Od Furlanske ravnine do Sabotina, od Soče do «Judri-je se razprostirajo lepi zeleni grički, zadnja straža slovenstva proti vedno bolj pro-dirajočemu laškemu življu. Stari Vipolžski grad, ves o-črnel od dolgih stoletij, ki so šla mimo njega, nas živo spominja na temno dobo srednjega veka, na valpetov bič in feudalno gospodarstvo, ki še sedaj ni popolnoma zginilo. V Brdih je še od 500 do 600 kol, družin, ki dajejo deleže svojih pridelkov (navadno polovico); če kolon poseka drevo, odpade na gospodarja polovico debla (degeneriranim potomcem srednjeveških nemških, laških in španskih plemičev, ki so se zagrizli v delavno slovensko ljudstvo in pili sad njegovih krvavih žuljev: sladko rebulo, rdeče črešnje, rumene hruške, marelice, breskve...). Pred ogabno svetovno morijo, se je razlegalo po brajdah, grivah, gozdih in senožetih veselo petje. Od zgodnje pomladi, do pozne jeseni je nabiral Bric sadove svojega truda. Živahne in postavne Brike so pridno nosile zvrhane čestele erešenj, hrušk, če-špelj in drugega sádja v Gorico in Krmin, ter dobivale zanje lepe kronce. Najbolj pa so se ljudje veselili trgatve — vendime, sladke rebule, ki je dajala močno vino. To vino so čislali daleč na okrog. Bric se ni bal, da bi mu ostalo v kleti. Črešnje so šle tedaj po vsej Avstriji in prav tako tudi drugo sadje. Lepe dohodke so dona-šale zlasti suhe češplje. Brisi 8o živeli tedaj sicer skromno življenje, vendar v zadovoljstvu ! Ker je bila družina številna, so se dvignili mla- PENSION VIENA Sta. Fé 1938 — TJ. T. 44 - 5207 Sprejema se na hrano in atano- ' vanje možke in žensko ter po- 1 ročence. S svojimi zvezami nudimo veliko ugodnosti pri iskanju 1 dela. Ugodne prometne zveze na j vse strani. Priporoča se Enrique Eravanja. deniči in šli v Ameriko, da si poiščejo zaslužka in se o-samosvoje. Trdno in naporno je delo Bricev, vendar pa je bilo pred vojno vsaj za najnujnejše ! V zadnjih letih je popolnoma utilinulo petje in smeh po brajdah; rebula ostaja v kleteh, ali pa jo morajo prodajati za tako nizko ceno, da ni niti za porabljeni vitrijol. Črešnje se ne splača nositi na trg, ker dobe ljudje za česte-lo komaj toliko, da je za za-jutrek. Večkrat, pa jih sploh ne morejo prodati! Dvojna sila tlači vse Primorce in posebno pa Brice: neusmiljena konkurenca notranje Italije z enakimi produkti, ki ne zahtevajo od njih toliko truda. Vendar pa ni tu odločilna samo neravna hiperprodukcija vina! Italija producirá tudi veliko količino umetnega ali polumetnega vina, ki radi nizke cene uspešno konkurira našemu vinu. Velik udarec za naše vinogradnike pa je tudi, da kupujejo primorski gostilničarji (tudi Italijani) vino od prekupčevalcev in ne od naših kmetov. Ti prekupčevalci prodajajo slabša ita- lijanska vina in večkrat tudi taka, ki jih sami producirajo. To bi bil za te razmere naraven gospodarski pritisk. Poleg tega pa imamo še sistematični politično gospodarski pritisk ki stremi za tem, da našega kmeta popolnoma u-niči. Vsepolno je že slučajev, da je moral naš kmet iz rodne grude! Naš človek nima nikjer zaslombe, vedno bolj in bolj leze v dolgove. Dohodkov pa je vedno manj. Živina izginja iz hlevov. ¡Mnogo bivših posestnikov nima več v hlevu niti ene kravice, ki naj bi dajala mleko za revno deco. Stanje je brezupno! Oblasti so ukinile hranilnice in posojilnice, druge pa so prikrojene tako, da ne morejo pomagati. Boben poje vedno bolj pogostma; posestva se prodajajo za slepo ceno, če se sploh oglasi kak kupec. Tako je pri nas v Brdih! Lepe in nekdaj bogate vasi v Zgornjh Brdih (Kojsko, Šte-verjan, Šmartno, Veder jan, Ccrovo itd.), se praznijo vedno bolj in bolj. Mladina se zgublja po širni zemlji. Kdor le more, beži iz tega pekla! V spodnjih Brdih (Medana, Vipolže, Dobrovo itd.) je ns-koliko boljše, ker imajo ljudje razen vinogradov še kak- B šno malo krompir. njivico za sirk in Bedi, pomanjkanju, velikim davkom in slabim letinam se pridružuje še politični teror. Vsak naš človek je neprestano v nevarnosti, da I ga zapro in "batinajo". Pode-štati so absolutni gospodarji in zapravljajo občinski denar za fašistične proslave iri parade. Brici smo sedaj popolnoma gospodarsko uničeni, politično terorizirani in v kulturnem oziru odrezani od | vsega sveta. Kjer so izobra-i ževalna društva, delavski odri, slovenske knjižnice, šole itd. ? Vse je šlo: kultura, svoboda "in sedaj nimamo še koščka kruha.. . "Istra" FANI KEBŠEVAN, CaUe Campana 4675, Villa Devoto, Bprejmo dekleta in žene, ki pridejo iz Evrope, ali ki so brez ■lužbe na hrano in lopo stanovanje. Dobra postrežba. Zdravniški Institut Specalistov BUENOSAIREŠKE IN PARIŠKE UNIVERZE KRVNE BOLEZNI Za dosego popolnega ozdravljenja z majhnim stroškom pregledujemo svoje paciente z X-žarki brezplačno in darujemo potrebna zdravila Spolne bolezili: Prostatitis, težave pri spuščanju vode. Hitro in moderno zdravljenje SIPHILIS in nje posledice in komplikacije. 609—914. Spolna šibkost in zguba semena. ANALIZA KRVI, PLJUNCA, TOKA IN URINE KOŽNE BOLEZNI, kronični ekcemi, psoriasis. Hemoroidi in nabreknjenie žile: sigurno in hitro zdravljenje po metodi Prof. Dr. Sicard-a, brez operacij in ne da bolnik prekine delo. NOTRANJE BOLEZNI: Pljuča, zdravlienje ietike po nemškem sistemu: Mollgrad in Goldsalzen. ASTHMA se zdravi po neobčutnem etnologičnem sistemu. SLADKORNA BOLEZEN, DIABETIS, z dijeto in pod strogim, trajnim zdravniškim nadzorstvom urine in krvi. Revmatizem: Bolezni členkov, Srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis, ŽELODČNE BOLEZNI, kisline, povračanje, pomanjkanje apetita, slaba prebava. ČREVESNE BOLEZNI: Diarea, krči. konstipacije itd. GRLO, UŠESA, NOS IN iOČI Posebni prostori za ženske. X - ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — DIATHERMIA VISOKA NAPETOST. 1017 - Sarmiento -1017 Sprejema se od 10 do 12, in od 14 do 21 ure. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 ure. — Zdravniški pregled $ 3.—. CENENI ABONAMENTI. dock sud (Prov. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur Par vrstic iz Cordolie "Te vrstice bi radi videli objavljene mod drobižem iz Cordo-be", tako nam pišejo neki naroč-niki našega lista. Mi jim ustrože-liH) kakor bi ustregli vsakemu ni' rožniku ali naročnici. Toda že zdaj pripominjamo, da bomo slične stvari z veseljem objavljali samo toliko časa, dokler bodo res duhovite, ne preveč osebne ter strogo v mejah dostojnosti. — Uredništvo. članice Slovenskega prosvetnega društva III v Cordobi so bile primerjane kravam v zadnjem Fik Fakovem "Pravijo". Mogoče J® na Tolminskem res kaj podobnosti med kravami in ženskami! Rkoro gotovo je pa vse skupaj zrastlo le v glavi strupenega F¡K Faka, ki se, kakor se vidi iz nje; govega modrovanja, gotovo razume bolj na krave, kakor pa na nežno žensko srce in občutljivost-Kar se pa našega "Tate" tičejo spločno znana stvar, da in'9 velik talent za zbadati svoje ne* prijatelje in neprijateljice v Cordobi. Kdo mu bo zameril, ko vso skupaj le v zabavo in smehi ki je na obrazih izseljencev vedno bolj redka pojava. Sicer pa pravijo, da če bi se ne gasilo toliko ognja, ki se nobenega ni dotaknil, Slovensko pr°' svetno društvo v Cordobi ne b» izgubilo nobeno članice. Res je, da zaradi iztopa članic iz društva, junaškim člano» kot sta Fik Fak in Tata "ne pade srce v hlače", toda mi sm<> mnenja, da malce dolgočasno P® bi vseeno postalo v društvu, zla sti na prireditvah, če bi morab moški, radi pomanjkanja člani"-kar sami medseboj plesati. Za danes naj zadostuje. J ezorskt Razširjajte SLOVENSKI TEDNIH i JOVANOVIČ y RADALJ, fotografski atelje. ___J ' F. Quiroga 1267 (D. Sud) ¡ KAPAVICA ( g hitro zadravljenje po no- % H vem naturalističnem na- % činu SIFILIS zdravljenje po načinu j prof. Cesarya Judoloro ( Dr. Dubrovsky ( CORRIENTES 623 ( Sprejema vsak dan od g 18. do 20. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiui^ , Za vsakih 6 fotografij v ceni od 3—6 pesov I dobite v dar eno lepo sliko v barvah CENTRALNI EVROPSKI KONZULTORIJ Hitro in znanstveno zdravljenje vseh bolezni. — ženske bolezni, nerednost perila, 606—914, beli tok, kožne bolezni; pljuča, želodec, čreva. Zdravljenje jetike z zlato soljo. Elektrika. Žarki X. AVELLANEDA, O'Gorman 179 (dve kvadri od trga) Sprejema od 18 do 20. ure Banco de Italia y Río de la Plata Ustanovljena leta 1872. — 37 podružnic v republiki, 3 podružnice v Italiji (Genova, Milan, Turin) Javi svojim klijentom, da je otvorila lastne nove prostore na Paternalu, calle DONATO ALVAREZ, vogal San Martin, sedež lastne podružnice štev. 10, ter razširila svojo poslovanje in ustanovila "SLOVENSKI ODDELEK" kateri uraduju v slovenskem jeziku. Sprejemajo se vloge na Tekoči Račun. Obrestuje se po najboljSi obrestni meri na trgu. ODPOVEDNI ROK IN HRANILNE KNJIŽICE BRZOJAVNA NAKAZILA potom katerih pošljemo denar najdalje tekom 6 dni v vse kraje Italije po najugodnejšem dnevnem tečaju ZA JULIJSKO BENEČIJO IMAMO POSEBNE POGOJE o Glavni sedež: Biné mitre 434 do 468 Pravico. . . Pravijo, da je bilo na Paterna-'u pred kratkim ustanovljeno no-vo izseljensko društvo, ki trdi v 8vojein programu, da je še bolj delavsko, kot je Ljudski oder. Pomislite, ljudje božji! Pravijo, da je zdaj slovenski delavec na Paternalu v veliki zadregi, ker ne ve, kam naj se vpi-da mu nihče ne bo mogel oči-tati. da ni dovolj stanovske zave-8tl in razredne ognjevitosti v »Jeun. Peklemansko zamotana za-devšSinai Pravijo pa, da je nek modri go-stilniški politik, k sreči, že rešil naše delavstvo iz te zagate z definicijo, ki jasno pove, kdo je Pravzaprav stoodstotni delavec, p o njegovem mnenju ni zaveden dc'avec tisti, ki dela, pa tudi oni ne> ki mora tavati v prisilnem Wezdulju, marveč samo tisti, ki neusmiljeno udrihati z besedo la Pestjo po vsem, tudi po lastnih ' nitih in stanovskih tovariših, če mso tako rdeči, kakor jih on hoče. Pravijo, da je temu modrijanu nekdo svetoval, naj si kupi rdeča °eala, ki naj jih uvede tudi v svoje društvo, da bo volk sit in ovca cela. Pravijo pa, da so se temu od-'nčno uprli zgagarji naše naselbi-ne. ker so se ustrašili, da bi po-tein mogoče zavladala mod Slo-vp»ci v Argentini sloga, če bi vsi ""»rali gledati skozi isto steklo. ln ker bi bilo to proti tradici-našega rodu, in teh naši zga-ne bi oskrunili za nobeno Ceno> so se proti temu nasvetu Vsi dvignili kakor en sam mož, rekoč: «Naši dedje in očetje so ^edno žjve]i v neslogi, zato je na-a dolžnost, da jim, iz pobožnega spoštovanja do njihovega spo-j11111», sledimo. Doli s slogo! žive-nesloga!" Tako so rešili ta problem, in Jih je Jure Zgaga. dve aretacije v gorici Gorici sta bila aretirana 28 |et«i Nikolaj Marčič in 22 le-Bruno Španger. Bila sta policijskim nadzorstvom. apabinjerji so ju zalotili, ko kršiia določila tega na- ^«rstva. 2a®AVA v rumunskem krožku Jtj^v tukajšnjega rumunskega "Circulo Union Romano" g Poročajo, da se bo vršila, dne BeP'- t.l. ob 21. uri, v dvorani dob ^ock Sud, prireditev z r° izbranim vzporedom. ^čem družabnika z denarja za dobro u-tetJan kokošji kriadero. In-^^1 senti so naprošeni, da pri-osebno v Campo Mayo, e kvadri 0d tramvaja La- med ljudmi, ki obsojajo starce na smrt Mistres Tityno, znana strokovnjakinja, je posnela po naročilu etnološkega zavoda v New Yorku, prizore iz življenja izumirajočega indijskega ljudstva Seresa na Tibu-ronskem otočju v Meksilcan-skem zalivu. Med drugim pripoveduje : Hudo smo trpeli pod neznosno vročino. Zaradi megle, smo pričenjali filman je šele ob 11 dopoldne. Solnce je neusmiljeno razbelilo naše kovinske, velike ekrane. V teku enega dne sem shujšala za 6 kg. Naši fotografi so onemogli. S potom politi Indijanci so bili slabe volje. Vedno smo jih morali priganjati. Nismo se ločili od težkih revolverjev, ker so ljudožrci rodu Seres jako nevarni v svoji nagli jezi. Nekoč zvečer sem zaeula votel glas velikega bobna. Pohitela sem tja, a Indijanci so takoj nehali plesati. Zaman sem jih prosila in jim grozila... Toplomer v mojem šotoru je kazal 40' opoldne in samo 4 ponoči. Naše odeje so bile vedno vlažne od slane. Nekoč zgodaj sem našla sredi peska ob morju od lakote onemoglo starko. Kakor v sivi starini obsodijo na smrt dela nezmožne starce. Okrepčala sem jo s kakavom in kruhom, ker sem pravkar kuhala zajtrk. Neka mlada In-dijanka je pobirala v bližini naplavljen les in videla ta prizor. Nikoli ne bom pozabila, kako besno sovražno m? je pogledala. Ponoči sem pokrila starko s toplo odejo. V spanju sem začula divji krik. Planila sem z revolverjem v roki iz šotora in zagledala v mesečini isto mlado Indijan-ko. Z debelo gorjačo je tolkla starko po glavi. Pohitela sem na pomoč, a je bilo že prepozno. Starka je umirala z razklano lobanjo in krčevito stiskala v roki mojo odejo. Morilka je izginila v temi. Ko sem pripovedovala zgodaj našim mrkim Indijancem o groznem dogodku, sem dobila nasvet: „Ne nasprotuj postavi, ker boš sicer kaznovana". Meksikanske oblasti, ki se malo brigajo za otočje niso v stanju zatreti sličnih preostankov jamske dobe v življenju zadnjih ljudožreev. nebotičnik iz stekla Neki francoski stavebnik je izdelal načrt za nebotičnik iz stekla, ki ga bodo zgradili v Moskvi. Nebotičnik je namenjen ljudskemu komisarijatu za razsvetljevalno industrijo in bo v kratkem dokončan. Pri gradbi tega nebotičnika so uporabili posebno steklo, ki tako dobro razprši solnč-ne žarke, da prebivalci poleti niti najmanj ne trpe zaradi žgočih solnčnih žarkov. Nebotičnik bo dobil namesto stopnic sama električna dvigala in moderne stopnice, podobne premikajočemu se traku na toboganu. sladkor in debelost Sladkor ni noben luksus, poleg krompirja spada celo v vrsto najcenejših živil. Zelenjava, ribe, meso, celo kruh so znatno dražja živila. Napačno je naziranje, da uživanje sladkorja pospešuje debelost. V anglosaških deželah porabijo neprimerno več sladkorja nego pri nas in vendar so to tipične dežele „vitke linije". V Ameriki so napravili poskus, ki je pokazal, da so osebe, ki so jim nalašč dajali več sladkorja ostale vitke nego osebe, ki so jim dali isto število kalorij v obliki drugih živil. V zadnjem času so sladkorju očitali, da škoduje zobem in pospešuje sladkorno bolezen. Te trditve spadajo v kraljestvo pravljic. Ne samo sladkor, ostanki vseh drugih živil med zobmi pospešujejo gnitje zob — če se človek premalo poslužuje zobne ščet-ke. Z A SMEH Radoveden Mihec Mihec dolgo in pazljivo gleda teti v usta. Na vpraša- nje, zakaj se tako zanima za njena usta, odgovori: "Rad bi vedel, kdaj začno tudi meni rasti zlati zboje." Zlomljeno srce "Micki si zlomil srce, ko si jo zapustil." "Beži no, saj ima zdaj kar dva fanta naenkrat." "No, da, ženske so pač take: če ji zlomiš srce, ljubi z obema njegovima polovicama." Trgovinski duh "Povej nam, Jakobsohn, kakšno napako so napravili bratje egiptovskega Jožefa, ko so ga prodali." "Prepoceni so ga dali!" Na plesu "Ali verjamete, gospodična, da sem se v enem tednn naučil plesati?" "Prav rada verjamem, saj se vam to pozna." Napredek ni vse Vsak človek ni navdušen za napredek. Tako se ljudje z rdečimi nosovi nič kaj ne ogrevajo za barvno fotografijo. Plesni tečaj Tečaj za vse moderne plese, ki bo trajal dva meseca, stane za dame $ 7, za gospode $ 15. Plesne vaje se bodo vršile dvakrat v tednu, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. ure in pol naprej. Tečaj vodi učitelj ŽE/NSKE BOLEZNI ŠIBKOST - BELI TOK - NEREDNO PERILO - ŽELODEC, ČREVA, PLUČA NOTRANJE BOLEZNI Pregled vrše specialisti Clínica Medica RENNER Od 15. do 20. ure RIVADAVIA 2580, 1. nadstr. Dve kvadri od Plaza Once ORGANO DE LA C OLE C T IV10 A D YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) CORRIENTES 633 - ESCR. 43 Año IV Núm. 174 U. T. 31 RETIRO 3834 GLASILO SLOVEN- SKEGA IZSELJE NISTVA V JUZNI AMERIKI - STROJ IN KRIZA Povsod, kamorkoli se ozremo, povsod godrnjanje. Brezposelnost, beda, sovraštva, nezadovoljnost — vse zaradi krize, pravijo. Toda kdo pa je te nesrečne krize kriv? Eni pravijo, da so vse današnje revščine krive posledice vojne, drugi kolnejo današnji družabni red, tretji trde, da je slabo danes na svetu zato, ker je človek zavrgel vero v Boga itd. itd. Indijski pisatelj Rabindranath Ta-gore pa je mišljenja, da je vsemu več ali manj kriv — stroj. Stroj, kakor je danes u-pravljan, je brez dvoma največji sovražnik delavstva, ker ga je izpodrinil in ga vrgel na cesto v prisilno brezdelje. Mesto, da bi bil stroj suženj človeka, mesto, da bi služil splošnosti, služi samo poedincem. Mesto da bi stroj prinesel ljudem počitka, miru, ljubezni in sreče, je prinesel, kakor nam je usojeno gledati in občutiti, nesrečo, revščino in splošno zmedo. Na „Soutlx Wales exhibi-tion" v Newcastle sein videl na tamošnjem velesejmu, kako usodno izpodrivajo stroji vsak dan bolj ročno delo. Med drugimi je stal tam o-gromui stroj, kakšne štiri metre dolga železna in jeklena pošast, katero so upravljale vsega skupaj, reci in piši, : štiri osebe: tri ženske, en moški. Na enem koncu tega kompliciranega neprijatelja | ročnega dela je ženska utš- j kala kose pločevine, katere ¡ je ta požiral. Na nasprot-1 ni strani so letele iz njega i zaprte in za prodajo priprav-1 ljene konservne škatlje. Druga taka „mašina" je požirala na enem koncu toba k, na drugem so letele iz nje izgotovljene cigarete v okusnih škatljah za minimalno ceno od par centavosov. Tam, kjer je prej delalo nn stotine delavcev, opravi danes vse železna pošast in par ljudi. Drugi naj pa gledajo z rokami v žepu... In tako so stroji vseh vrst napolnili vsa svetovna skladišča z vsemogočnim blagom, ki si ga vedno manj ljudi lahko nabavi, ker je vedno več takih, ki morajo brez zaslužka postopati ali pa križem rok gledati, kako dela danes stroj, kar so včasih oni delali. Ampak stroj, ki n. pr. izdeluje čevlje, nima nog in ne hodi; tudi ne konsumira, kakor pravijo učeni gospodarstveniki. Človek ima noge in hodi. In hodil je obut, dokler je delal in si z zaslužkom lahko kupil čevlje. Danes pa hodi raztrgan in bos, ker nima dela in zaslužka. Stroji so delali in delali, z vso paro, a njihovih proizvodov ni bilo mogoče več vseh prodati, ker je ljudem zaradi brezposelnosti vedno bolj primanjkovalo denarja. Napolnila so se skladišča tako, da so morali končno ustaviti tudi stroje in zapreti tovarne ... zemlji hodil", je sto in tudi več ljudi izkrcalo deset ali dvauajst-tonslci parnik v 15 do 20 dnevih. Danes je v štiri in dvajsetih urah prazen. Okrog njega pa postopajo lačne in razstrgane sence brezposelnih... * Pred kratkim sem čital tole zanimivo zgodbico. Pri nekem podjetju je bil med drugimi zaposlen tudi starček, ki je svojo mladost žrtvoval službi. Pisal je naslove in gospodar je bil ž njim vedno zadovoljen. Neki dan primaha trgovski potnik in se javi ravnatelju. Bil je zastopnik neke družbe, ki se je bavila s prodajo novega stroja, ki bi v nekaj minutah napisal več naslovov nego starček v celem dnevu. Ravnatelj gre k gospodarju, mu javi o ugod- j JURIDIČNIŠTUDI "SLAVIS" Ravnatelj: dr. PEDRO PANDOL TADIÓ Tri odvetniki in štiri prokuratorji oskrbujejo civilne, trgovske in kriminalne zadeve. Prevajatelji vseh slovanskih jezikov SARMIENTO 1011, 5. nadstr. U. T. 35 Lib. 0406 BUENOS AIRES I Ko je „še gospod Bog ponostih in ekonomičnih pred- nostih novega stroja ter svetuje, da bi bila za podjetje koristna njegova nabava. Na pripombo lastnika, da bi se s tem vrglo ubogega starčka, ki je vestno služil že njegovemu očetu, na cesto, reče ravnatelj, da družba ni vendar nikakšen pokojninski zavod, pa tudi ne hiša mestnih revežev. On je dal svoje, sedaj naj gre, saj je bil pošteno plačan. Da je star, kaj je morda tega krivo podjetje? Tajniku pa to brezsrčno utemeljevanje ravnatelja nič kaj ni ugajalo. Naglašal je, da ni lepo, da se starčka, ki Ako hocete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika» zatecite se na CUI8&SB*KA' D5A.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Speeijalisti za sigurno in hitro zdravljenje HILEi\OKAGlJ£ - KAPAVEC AKUTNE. KKCis^ BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH METODAH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni Za Slovence prva konzultacija brezplačna UGODNI ABONAMENTI Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMIA A - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. nre. CALLE CANGALLO 1542 je vse svoje življenje dal podjetju, vrže kar tako, meni ni*' tebi nič, na cesto. Gospodar posluša pazljivo mnenje obeh visokih uradnikov, dolgo razmišlja, nato pa pravi: „Vi ravnatelj, ste brez srca in ne pomislite, kaj bo jutri z vami. Vi, tajnik, sta pa preveč mehak in čuvstven, zakaj danes je človek človek le po imenu, nič več. Stroj bomo vzeli, starčku bomo p» dali primemo pokojnino, d» bo lahko dostojno dočaka' svojo poslednjo uro." To mislim, da je bila še najbolj modra rešitev. Škodo, le, da človeštvo ne išče p°* dobne rešitve tudi pri reševanju vprašanja, ki ga p"' stavlja v ospredje vedno večja družabna zmeda, ki jo p°* vzroča tehnični napredek * svojimi jeklenimi pošastmi - •• Arh Anton KONCEM MESECA SE BO SESTAL NOVI NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR Otvoritvena seja noveg» nemškega državnega zbor» bo vršila 30. t. m. Če se hitlerjevci ne bodo domenil* katoliškim centrom za skupen nastop, bo Hindenburg najbrž razpustil državni zbor» ker bi se sicer sedanja vla* da ne mogla vzdržati. «La Favorita" Novoporočenci bodo našli pri nas prav gotovo najboljšo postrežbo po neverjetno nizkih cenah za umetnisk® slike. Elegantne poročne obl^ ke z vencem, tulom in vsem1 pritiklinami brezplačno na razpolago. Darujemo povečavo. Naročnikom „Tednika poseben popust. Ugodne zv0" ze s tramvajem 49 in 83; oro-nibusi „Flores", «Plaza Italia" štev. 13, 15, 43, 54, 70, 101 vozijo mimo. 12 slik aa $ 4,— PAULINA BRtJSl' LOVSKA, calle Varela 1201-