PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXVm. Št. 56 (8149)
TRST, torek, 7. marca 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v «».gn*nj»nt Evropi.
PREDVOLILNI BOJ V POLNEM TEKU
DVAINOSEMDESET STRANK IN SKUPIN PREDLOŽILO LASTNE VOLILNE ZNAKE
Intenzivno delovanje strank za sestavo kandidatnih list - Tudi MPL *n Manifesto napovedala udeležbo pri volitvah - Menchinellijeva struja izstopila iz PSIUP - Danes seja poslanske zbornice o proračunu
NEPRIČAKOVANA IN PROTISLOVNA ODREDBA RIMSKE POROTE
Zaradi nepristojnosti rimskega sodišča proces proti Valpredi premeščen v Milan
RIM, 6. — Dvainosemdeset strank, strančic in skupin je napokalo udeležbo v volilni kampanji; toliko je namreč volilnih znakov, *o jih vložili pri posebnem uradu pri notranjem ministrstvu. Rok l* predložitev znakov se je zaključil danes popoldne. Sicer pa ni v*rjetno, da bodo vse te grupacije zares sodelovale v volilnem boju, ,si nekatere izmed njih prav gotovo ne bodo mogle zbrati potreb-n®Sa števila podpisov za predložitev kandidatnih list v poslanskih v°lilnih okrožjih.
Ta teden bodo zapadli še drugi PDjnembni roki: do četrtka 9. marca “do morali župani objaviti lepake ?a sklicanje volilnih zborov. Do '•tega dne bo treba obnoviti volilne ***name, iz katerih bo treba zbrisi umrle in tiste, ki so zgubili “pavljanstvo ali pa volilno pra-'aco. Predložitev kandidatnih list se , začela v ponedeljek 13. marca ** bo trajala do 22.
V tem omejenem času bodo mo-tie tarej stranke rešiti kočljiv Problem kandidatur. V ta namen se Posta jutri sestali vodstvi KPI in ~L v sredo pa vodstvo KD. Vod-tvo PSDI je bilo sklicano za četr-, ■ še ta teden pa bi se moralo *®*rtati tudi vodstvo PSI.
Tjanes se je sestalo vsedržavno oklstvo skupine «11 Manifesto*. ki j že včeraj sklenilo, da predloži astne kandidatne liste za volitve ■ hiaja. Na današnjem sestanku so azpravi.jali o volilni platformi, ki "•.bodo objavili v četrtek, ter o Pripravah kandidatnih list. V tej .,* * * * v.67‘i je bil tudi govor o možno-b kandidature glavnega obtoženca I Procesu zaradi atentatov v Mi-in Rimu Pietra Valprede. Kot le zvedelo, i<j vodstvo podprlo Predlog ter sk’» ilo stopiti v stik , "alpredo in z anarhističnim gi-rPPietn, da bi preučili konkretne Toposti kandidature. Sam Valpre-p Da je danes nekemu časnikarju ,Javil, da ni nikdar pomislil na 1° {hažnost.
*Jn moji tovariši?*, je dodal. «Ob-,laja to vprašanje.*
Tudi MPL (Mo vimen to Politico P1 Lavoratori) je včeraj sklenil Predložiti lastne kandidatne liste za JrUtve v poslansko zbornico., med-Dpi ko je vodstvo, gibanja glede šepa pozvalo svoje pristaše, nai Jipujejo za levičarske kandidate. Vsedržavni koordinator* MPL Li-i10 Labor je na današnji tiskovni 'pferenci izjavil, da ie gibanje plenilo predložiti lastne liste gle-p na sedanji politični položaj, ki J™ označujeta volja KD. da nre-i? . e na desno politična ravnotežij’ 'n zaton levosredinsiw perspek-j*6- Laibor je izrazil prepričanje, ja Je enotnost levice, «artikulirana .Pluralistična*, edina alternativa j. danjormi političnemu sistemu Po-j pa MPL — .j® dejal Labor — "aja iz ugotovitve, da liberalni
in buržujski režim ne more zagotoviti vseh svoboščin, da se je treba boriti proti pripadnosti Italije zavezništvu NATO, ki je ščitilo in podprlo grški in portugalski fašizem, in da ie treba ožigosati odgovornost KD, ki je omogočila odločilno sodelovanje fašistov pri izvolitvi predsednika republike.
Z velikimi težavami se v tem trenutku bori PSIUP. ki mu pred političnimi volitvami grozi razkol. Skupina osrednjih in krajevnih voditeljev PSIUP, ki pripadajo struji senatorja Menchinellija. ie namreč danes sklenila izstopiti iz stranke ter predlagati lastnim somišljenikom vstop v PSI. Pristaši sen. Menchinellija so po današnjem sestanku v Rimu objavili dokument, v katerem poudarjajo potrebo po združitvi vseh levih socialistov v odločilnem boju. kakršen ie sedanji. Zaradi poskusa preokreta na desno, ki ga KD namerava vsiliti — ie še rečeno v dokumentu — so sklenili prispevati k okrepitvi socialistične komponente, ki jo danes izraža PSI, proti kateri ie v največji meri naperjena desničarska ofenziva. V dokumentu je poudar jeno, da je treba posebno danes združiti vse sile ter preprečiti razpršitve.
Pristaši sen. Menchinellija ne polemizirajo z volilnim sporazumom med KPI in PSIUP za predložitev skupnih list v senatu, pač pa se ne strinjajo z rrotivacijami, ki sta jih v tej zvezi izrekli tako večina kot levica. Menchineliijeva skupina je sklenila v prihodnjih dneh sklicati vsedržavni sestanek svojih pristašev, na katerem bodo uradno predlagali vstop v PSI. Vsekakor pa so pripadniki te skupine izklju-čiji možnost, da bi kandidirali v tej volilni kampanji.
Kmalu nato se je sestalo vodstvo PSIUP, ki je objavilo poročilo, v katerem pravi, da jc izstop nekaterih tovarišev iz stranke «samo epizoda ofenzive, ki je v teku proti politiki enotnosti levice » Vodstvo PSIUP obžaluje, da je ta manever podprla tudi PSI, ker je to
v nasprotju z enotnim bojem vse levice proti socialdemokraciji. KD in desnici.
Jutri se bo sestala poslanska zbornica, da bi odobrila finančni proračun za leto 1972. Kot je znano, je senat proračun že odobril.
Poslanska zbornica bi ga bila morala odobriti do 31. decembra lani, vendar do tega ni prišlo zaradi predsedniških volitev. Parlament zaradi tega je z zakonom pooblastil vlado za začasno proračunsko upravo za dobo treh mesecev, ki bo zapadla v prihodnjih dneh. Zaradi tega, kot določa tudi ustava, se bo morala poslanska zbornica jutri sestati kljub temu, da je bala razpuščena.
" '■ v Južni Afriki
JOHANNESBURG, 6. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je dospel danes v Capetovvn na pogovore z južnoafriškim ministrskim predsednikom Vorsterjem in zunanjim ministrom Mullerjem. V središču pogovorov bo prav gotovo vprašanje Namibije, ki jo Južna Afrika še vedno upravlja.
Predsednik rimskega sodišča dr. Falco bere sklep o prekinitvi sodne razprave, ki je zaradi ozemeljske nepristojnosti odložena in premeščena v Milan. Ob njem so člani porote	(Telefoto ANSA)
IRA JE PRAVOČASNO OPOZORILA NA EKSPLOZIJO PEKLENSKIH STROJEV
ZARADI NEMARNOSTI POLICIJE JE BOMBNI ATENTAT V BELFASTU RANIL 52 UUDI
Druga bomba je eksplodirala v nekem hotelu v Londonderrvju, ki pa so ga po opozorilu izpraznili - Po pričevanjih je pokol 13 Ircev v nedeljo, 30. januarja namerno zakrivil angleški general Ford
BELFAST, 6. — Zaradi grobe napake severnoirske policije je bombni atentat v kinodvorani «A BC» v Belfastu povzročil ranitev 52 oseb. Dve sta težko ranjeni, medtem ko je bomba prizadejala drugim le lažje površinske rane.
Bombo so irski gverilci položili pod avtomobil zraven kinodvorane v osrednji ulici Grosvenor, nato pa telefonsko opozorili policijo, da bo v kinodvorani eksplodirala bomba. Pred dvorano je pribrzelo več avtomobilov s policisti, ki so ukazali izpraznitev dvorane skozi zasilne izhode. Ko je bila dvorana izpraznjena so se policisti lotili iskanja peklenskega stroja, ki ga pa niso našli. Tedaj so ljudem povedali, da v dvorani ni bomb in da lahko nadaljujejo z gledanjem filma. Res so se pomirjeni gledal-
ci spet posedli, ko je močna eksplozija povzročila hudo paniko in ranjenje 52 oseb.
Peklenski stroj je eksplodiral popoldne tudi v Londonderryju in hudo poškodoval hotel «Ardown*. Žrtev ni bilo, ker so gverilci 25 minut pred eksplozijo telefonirali upravi gostišča in ji svetovali, naj da hotel izprazniti.
V Belfastu so pozno zvečer našli v mlaki krvi mladega fanta. Ranjen je bil med pouličnim spopadom, vendar ni znano, kdo je nanj streljal. Našli so ga nedaleč od kraja, kjer je pred nekaj minutami eksplodirala bomba, iz česar bi se dalo sklepati, da gre za gverilca tajne organizacije IRA.
Ta je medtem uradno sporočila, da je izvršila smrtno obsodbo nad veleposestnikom McCausladom, ki
..
Z OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE V TRSTU
rej volitve za bolniško blagajno J
t
mmy ■,
poročamo na 2. in 4. strani, v nedeljo dopoldne v Kul-jTPem domu občni zbor Kmeč-^ zveze ob veliki udeležbi kme-f a»'Cev, predstavnikov oblasti in ustanov ter organizacij, zbor je bil prav na dan, jjk Pi morale biti prvič na Trža-• em volitve v pokrajinsko kmečki bolniško blagajno, ki pa so Zbo Panovno odložene. Na občnem L/fh So razpravljali o raznih j^ašanjih in o delovanju Kmečke predvsem pa o kmački bol-jjj?ki blagajni. Ker je stvar živo y?adela vse kmetovalce, so na PaCTern zboru soglasno odobrili Mednjo sklepno resolucijo.
Ij.Tfžaški kmetje, Slovenci in Ita-|/inb zbrani na občnem zboru 4 V Trstu dne 5.3.72
izražajo
. *Io«treJ|| protest proti manevrom *Pl«ktam, da bi se še dalje
onemogočala demokratična uprava kmečke bolniške blagajne
zahtevajo
konec nezakonite komisarske u-prave in nujno sklicanje prvih volitev, ki naj omogoči obdelovalcem, da sami upravljajo ustanovo, ki je zanje tako važna, ker skrbi za njihovo zdravje
pozivajo
k enotnosti vseh neposrednih obdelovalcev in k solidarnosti vsega demokratičnega javnega mnenja
obvezujejo
novoizvoljene organe KZ, da zastavijo vse napore organizacije, da postane kmečka bolniška blagajna orodje v rokah samih kmetov za boljše delovanje v prid zavarovancem in za uvedbo splošnega vsedržavnega zdravstvenega zavarovanja, enakega za vse delovne kategorij«.
Zamenjava v vodstvu milanskega dnevnika «Corrierc della Sera»
Ostri protesti urednikov lista in časnikarskega združenja
MILAN, 6. — Odgovorni urednik milanskega lista «Corriere della sera* GioVanni Spadolini bo v kratkem zapustil svojo funkcijo. Nadomestil ga bo sedanji odgovorni urednik genovskega «11 secolo XIX.» Piero Ottone. Sklep so sprejeli lastniki dnevnika brez posvetovanja s Spadolinijem in z uredniškim kolektivom dnevnika ter brez vsakršne motivacije, kar je izzvalo upravičene reakcije časnikarjev. Čim so izvedeli za ukrep, so časnikarji sklicali stavko, tako da «Corriere» v soboto ni izšel. Uredniki milanskega dnevnika so objavili resolucijo, v kateri med drugim obsojajo proceduro, ki je privedla do zamenjave odgovornega urednika in ki «očitno krši določbe poklicnega pravilnika*. Gre za metode — je še rečeno v dokumentu — ki «hote ignorirajo poklicno in človeško dostojanstvo časnikarja, ki mu pritiče pravica -
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POROČILO VELJKA MILATOVIČA NA SEJI PREDSEDSTVA SIDU
Priprave na proslave Titove 80-letnice
"je bil svoj čas kapetan severnoirske policije in agent angleške protiobveščevalne službe. Ugrabili so ga v petek ter ubili po daljšem zasliševanju s tremi streli v glavo.
Nadaljuje se «uradna» preiskava o pokolu 13 demonstrantov, ki ga je zagrešila angleška vojska v Londonderryju med povorko gibanja za državljanske pravice. Na zasliševanjih se ulstrski policisti branijo in zavračajo vso krivdo na angleško vojsko. General McLennan je v svojem pričevanju povedal, da so ulstrski policisti predlagali, naj bi pohod 30. januarja dovolili, vendar je general Robert Ford, ki poveljuje angleški vojski na severnem Irskem ukazal, naj se povorka »ustavi po predvidenem načinu*. Kaj je angleški general pojmoval s temi besedami je pokazal tisti krvavi nedeljski dan.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Predsednik zvezne konference Socialistične zveze Veljko Milatovič je na seji predsedstva govoril o pripravah proslave 80-letnice predsednika Tita in obvestil člane predsedstva, da je bilo na februarskem sestanku družbeno-političnih organizacij, zastopniških teles in jugoslovanske ljudske armade sklenjeno, naj bo ta proslava splošno ljudska, splošno jugoslovanska, to je proslava delavskega razreda in mladine. Nosilec celotnega delovanja okrog proslave bo socialistična zveza z aktivno udeležbo Zveze komunistov, sin-
dikata, mladine, borcev, zastopniških teles in samoupravnih organov. Na predvečer Titovega rojstnega dne bo v Beogradu skupna seja najvišjih organov družbeno-političnih organizacij in skupščin.
Milatovič je nadalje obvestil člane predsedstva, da so razne družbenopolitične organizacije, delovni kolektivi in občine dali več predlogov, med njimi, da se Titu vdrugič podeli red narodnega heroja, oziroma v drugič red bratstva in enotnosti, oziroma red miru in svobode. Predloženo je nadalje, da se predsedniku Titu izroči listina hvaležnosti naro-
dov in narodnosti Jugoslavije in da se ustanovi Titov sklad za štipendiranje in šolanje nadarjenih otrok delavcev. O vseh teh predlogih bo odbor, ki ga sestavljajo zastopniki družbeno - političnih organizacij in zastopniki organov, v kratkem zavzel svoje stališče in obvestil javnost.
B. B.
PEKING, 6. — Delegacija čilske socialistične stranke je dospela danes v Peking na uradni obisk, ki bo trajal dva tedna. Delegacijo vodi generalni sekretar stranke Carlos AI-tamirano.
dolžnost do informiranja javnega mnenja*.
Tudi časnikarsko združenje je obsodilo ukrep ter izrazilo solidarnost s stavkajočimi časnikarji. Nova epizoda —1 meni FNSI — še enkrat dokazuje pravilnost zahtev kategorije ob priliki obnovitve delovnih pogodb. Izvršni odbor združenja opozarja v tej zvezi parlament, politično oblast in sindikate na nujnost splošne reforme informacije, ki naj ščiti časnikarja pri njegovem deiu ter pravico javnega mnenja do popolnega in objektivnega obveščanja.
TEL AVIV, 6. - Bivši vrhovni poveljnik izraelskih oboroženih sil general Haim Bar Lev je bil imenovan za ministra za trgovino in industrijo. Njegovo imenovanje je danes odobril izraelski parlament.
Sodna obravnava prekinjena - Dokumentacijo bodo poslali milanskemu sodišču • Val-preda: «Še eno leto bom ostal v zaporu!»
RIM, 6. — Sodna razprava proti Valpredi in tovarišem se j«, vsaj kar zadeva rimsko porotno sodišče, prekinila ta ponedeljek z odredom, naj se premesti v Milan zaradi ozemeljske pristojnosti. Porota je namreč po oseminpol urni razpravi ugotovila, da je preiskava, ki obtožuje Valpredo pokola v milanski kmečki banki in drugih atentatov, sicer veljavna, da pa je
treba spremeniti obtožnico tako, da se pod obtožbo «pokola» razume tudi nastavitev bombe v drugi milanski banki. Ta bomba ni eksplodirala, je pa — po domnevnem vrstnem redu — zadnja po vrsti, kar pomeni, da mora zaprtim anarhistom soditi milanska porota. Proces v Rimu je torej za več mesepev prekinjen. Milanski sodniki, katerim so prvotni preiskovalni organi odvzeli vsako pristojnost (kar je že pred dvema letoma sprožilo žolčne polemike), bodo morah sedaj preučiti nad 15 tisoč strani sodnih aktov, nato pa določiti datum nove sodne razprave.
Nič čudnega, torej, če se je Pie-tro Valpreda med branjem odredbe sodnega zbora prijel za glavo in grenko ugotovil: «Tako bom moral še eno leto ostati v zaporu.* Publika v dvorani pa je uklenjenim anarhistom kričala:	«Pogum, tovariši!*
Znano je pač, da je Valpreda nasprotoval zahtevi, naj se sodna obravnava dodeli pristojnemu milanskemu sodišču. Večkrat je izjavil, kakor tudi njegovi branilci, da mu gre samo za to, da bi se proces čimprej končal, ker lahko dokaže svojo nedolžnost. Potek prvih dni procesa pa je tudi pokazal, da se obtožnica o-slanja le na nekaj zelo majavih in-dicov in nezanesljivih pričevanjih in zapisnikih o zasliševanju sedaj že mrtvega taksista Rolandija. Proti odložitvi sodne razprave so se izrekli tudi branilci Valprede, Gargamellija in Valpredovih sorodnikov, čeprav u-gotavljajo, da je porota zadala s svojo odločitvijo hud udarec tezam preiskovalnega sodnika dr. Cudilla in javnega tožilca dr. Occorsia. katera so obtožili, da sta si »prilastila preiskavo* in s tem nekako vnaprej opredelila njene zaključke. Dr. Cudillu še posebej očitajo, da je prezrl vse sledi, ki so vodile k desnici in fašistom in da je »slepo branil stališče, da so atentatorji nujno anarhisti*.
Sklep rimske porote je vidno razburil predstavnike levice, ki si je želela, da bi se proces odvijal brez odlašanj in dokazal, kar je že splošno mnenje, da so za milanski pokol krivi fašisti in njihovi pomagači. Posebno oster je bil socialistični poslanec Eugenio Scalfari, ki je dejal, da je ta sklep «prvi uspeh na poti resnice*, ker je dokazal, da «se je
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiifiiimifiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii
PO RAZGOVORU MED MINT0FF0M IN HEATHOM
Malta in V. Britanija na poti k sporazumu?
LONDON, 6. — Dolgotrajna pogajanja med Veliko Britanijo in Malto o vprašanju vojaških baz na otoku so prišla v ključno fazo. Današnji londonski pogovori malteškega premiera Mintoffa z britanskim obrambnim ministrom Camngtonom in z generalnim sekretarjem NATO, Lunsom, pozneje pa še z britanskim ministrskim predsednikom Heathom, so, kot kaže. premaknili položaj z mrtve točke ter ustvarili resne perspektive za sporazum.
Na jutranjem sestanku med Min-toffom, Lunsom in Carringtonom, katerega sta se udeležila tudi italijanska veleposlanika v Londonu in La Valletti, so se stališča obeh strani znatno zbližala predvsem glede kočljivega vprašanja zaposlitve malteškega osebja v vojaških bazah. Mintoff je v tej zvezi izrekel željo, da bi se posvetoval s svojimi sodelavci v La Valletti. dal pa je razumeti, da so novi predlogi britanske vlade sprejemljivi.
Še odprto pa je vprašanje najemr mine za baze na otoku. To je bila tudi osrednja tema pogovora med Mdmtoffom in Heathom. ki je kot se je izvedeio, pokazal razumevanje za malteške zahteve ter zagotovil, da bo v tej zvezi storil vse, kar je v njegovi moči. Glede tega vprašanja pa ima važno besedo tudi NATO, ki bo problemi preučila v prihodnjih dneh. Po današnjih pogovorih je občutiti v londonskih uradnih krogih velik optimizem. Tre ba je še počakati na izid Mintoffo-vega posvetovanja s svojimi ministri ter na sklepe NATO. po splošnem mnenju pa bi lahko v prihod njih dneh prišlo do dokončnega sporazuma.
LONDON, 6. — Položaj v Rodeziji, Angoli in Mozambiku bo v središču pogovorov, ki jih bo portugal-
ski zunanji minister Rui Patricio i-mel v Londonu, kamor je dospel danes na uradni obisk. Ministra bo sprejel tudi premier Heath.
Italijansko-jugoslovanska mešana komisija o kulturnem sodelovanju
BEOGRAD, 6. — V Beogradu se je danes pričelo zasedanje jugoslovansko - italijanske mešane komisije, ki skrbi za izvajanje sporazuma o kulturnem sodelovanju, sklenjenega 1960. leta. Jugoslovansko delegacijo na pogajanjih vodi Josip Lukatelo, predsednik komisije izvršnega sveta Hrvaške za kulturne stike z inozemstvom, italijansko pa Fausto Bacchetti, opol-nomočeni minister v ministrstvu za zunanje zadeve, pomočnik generalnega ravnatelja ravnateljstva za kulturo. Jugoslovansko - italijanski razgovori se bodo predvidoma končali 9. marca s podpisom novega programa kulturnega sodelovanja za leti 1972-1973.
Makarios se bo v kratkem odločil
NIKOZIJA. 6. - Nadškof Makarios bo v kratkem odgovoril na obe zahtevi, ki so mu jih naslovili škofje in atenska vlada. Vse kaže, da namerava Makarios odstopiti, kar pa bo še zaostrilo politično krizo na otoku.
V SZ pa nekateri časopisi pišejo, da pripravlja ciprska desnica poulične spopade, da bi s tem opravičila vojaški poseg NATO.
Rim nezakonito polastil obtožencev in procesa*. Vse to meče »kaj temno luč na zgodovino zadnjih let*, medtem ko gre drugače uokviriti obnašanje milanske kvesture v decembru 1969 in tragično Pinellijevo smrt. »Potrjuje se domneva, da smo bili priča zaroti, provokaciji, fašističnega hladno načrtovanega pokola, zaradi katerega so bili osumljeni nedolžni ljudje, kar pa je omogočilo novo represijo in državno nasilje*.
»Žal pravični sklep rimske porote izpostavlja obtožence novim odlašanjem,* je zaključil Scalfari. »zato pa zantevamo, naj se milanski proces prične takoj. V nasprotnem primeru bi italijansko sodstvo izgubilo še tisto malo zaupanja, ki ga uživa*.
Kakorkoli že. rimski sodni uradniki in sluge že odstranjujejo naprave iz sodne dvorane, ki so jo nalašč uredili za ta zgodovinski proces.
Valpredo in druge obtožence pa so medtem odpeljali nazaj v jetnišnico «Regina Coeli*. kjer bodo morali počakati do novega procesa.
Preidimo še h kroniki zadnjega dne sodne obravnave. Ob devetih, ko se je razprava pričela, je predsednik dr. Falco prebral dvojno izjavo.
V drugem delu izjave je namreč sporočil, da je ponovno prejel akte milanskega preiskovalnega sodnika, katere je pred nekaj dnevi zavrnil. Tokrat je milansko državno pravdni-štvo utemeljilo odpošiljatev teh važnih dokumentov. Gre za «afero» odvetnika Ambrosinija. ki je pisal ministru Restivu, da ima dokaze o tem, da so za milanski pokol krivi pripadniki gibanja »Ordine nuovo* Pina Rautija. Ambrosini se Je nato ubil, ker je skrivnostno padel s sedmega nadstropja neke klinike.
Publiko je zato začudil prvi del izjave, da je javno* tožilstvo iz Genove poslalo osnutek zapisnika zasliševanj nekega Vincenza Callea. ki trdi, da pozna atentatorja, obenem pa postavlja čudne pogoje. Callea naj bi namreč zahteval prisotnost veleposlanika LR Kitajske in tajnika »rimske maoistične stranke*. Vse bi izzvenelo kot neokusna šala, če bi je predsednik rimskega sodišča ne prebral z isto sapo kot sporočilo milanskega preiskovalnega sodnika, ki je trdneje utemeljeno in opremljeno s pričevanji bivšega poslanca Stua-nija.
Sploh se javnost sprašuje, kako to, da je bil proces nepričakovano prekinjen v trenutku, ko je aretacija člana vodstva MSI Pina Rautija vrgla na vso zadevo novo luč in odprla možnost velikih odkritij.
Treba bo pač počakati milanske razprave.
Pozno zvečer so odvetniki Malagu-gini, Lombardi. Calvi, Tarsitano in Zupo objavili skupno izjavo, s katero označujejo sklep rimske porote kot »poskus, da se oddalji trenutek, ko bo resnica prišla na dan*. Glede nepravilnosti in krivic, ki sta jih prizadejali milanska in rimska državna pravdnika, pa izražajo sum, da so pač sledili navodilom, ki nimajo nobenega opravka s formalno zakonitostjo.
Odvetniki so takoj sporočili, da bodo naredili vse. da bi osvobodili obtožene anarhiste, istočasno pa skušali doseči takojšnjo obnovitev procesa.
Zahtevo, naj milansko sodišče takoj obnovi proces pa so vložili milanski odvetniki, ki jih vodi Spazzali. Slednji. kakor tudi Valpredovi branilci, pozivajo delavski razred in javno mnenje k mobilizaciji proti možnim provokacijam. Oboji menijo, da bi rimska porota morala razveljaviti tudi preiskovalne akte. vendar tega ni storila. ker bi sicer morali osvoboditi zaprte anarhiste. Spazzali pa je vsekakor zadovoljen, ker bodo medtem napredovale preiskave, ki vodijo k resnici (v mislih je imel aretacijo fašistov Rautija, Venture in Frede v Trevisu).
Odvetniki Piscopo, Ventre in Di Gio-vanni pa opozarjajo javno mnenje na možne provokacije: »V nevarnosti je celo življenje obtožencev, prič in sploh vseh. ki imajo opravek s procesom*. K temu je Spazzali dodal: »Valpreda je nedolžen. Pokol je državna zadeva*.
Zasedanje finančnih ministrov EGS v Bruslju
BRUSELJ, 6. — Finančni ministri šestih držav članic Evropske gospodarske skupnosti so se danes sestali v Bruslju, da bi dali novega zagona procesu gospodarske in monetarne združitve, ki se ie začel marca lani. a ie doživel znaten za-sto.i v naslednjih mesecih zaradi mednarodne monetarne krize.
VELIKA UDELEŽBA IN POSEBEN PEČAT NA OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE
KMETJE ZAHTEVAJO SPOŠTOVANJE PR A VIC IN ZA VRAČAJO NARODNO DISKRIMINACIJO
Poročilo predsednika - Čimprej volitve v bolniško blagajno - Izvoljen nov glavni svet - Pozdravi predstavnikov oblasti in organizacij - Potrebna globalna zaščita naših pravic - Priznanje Mariju Grbcu
Že dolgo nismo videli skupaj zbranih toliko kmetovalcev s Tržaškega kot v nedeljo dopoldne v Kulturnem domu na občnem zboru Kmečke zveze. Razpravljali so o raznih problemih, ki se tičejo kmetijstva in kmetov, o delovanju Kmečke zveze, predvsem pa so energično obsodili dolgoletno zavlačevanje in odložitev prvih volitev v kmečko bolniško blagajno ter soglasno odobrili protestno resolucijo, ki jo objavljamo na I. strani. Pozorno so proučili poročila in odobrili delovanje Kmečke zveze, posegli v diskusijo in izvolili glavni svet. Dvorana, v kateri je potekal občni zbor, je bila nabito polna kmetov iz vseh predelov, od Miljskih hribov do Medje vasi, čeprav je bonomian-ska organizacija nagovarjala kmete naj se ne udeležijo občnega zbora KZ.
Občnega zbora so se udeležili tudi poslanec Albin škerk, odgovorni za slovensko komisijo pri PSI Branko Pahor, občinski odbornik Dušan Hreščak, podžupan zgoniške občine dr. Jan Godnič, podiu»an repentabrske občine A-lojz Milič, zastopnik miljskega župana svetovalec Fontanot, pokrajinski odbornik inž. Sosič, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, tajnik deželne organizacije »Alleanza dei coltivatori* Simsig, predsednik Kmetijske zadruge Markovič, zastopnik društva Pravnik od v. Bitežnik. tajnik SPZ Miro Kapelj, predsednica Zveze zadrug Libera Sorini, predsednik zadruge «Naš Kras* Egon Kraus, predstavnik KZ v Gorici Jože Gergolet, zastopnik pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva dr. Vremec, ravnatelj pokrajinskega združenja rejcev dr. Gregorič, ravnatelj Slovenskega gospodarskega združenja Kufersin, predsednik zavarovalnice goveje živine v Bazovici Zoro Grgič, predstavnik okrožnega nadzomdštva za gozdarstvo Glavič, predsednik konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine Rudi Košuta, predstavnik sindikata CGIL Guadalupi, predstavnik CCdL Corsi, predstavnik ACLJ Pestelli, predstavnik založniškega podjetja »Kmečki glas* iz Ljubljane ter strokovnjaki dr. 0-blak, dr. Juriševič, dr. Florjančič in dr. arh. Kotoorovec.
V	glavni svet so bili izvoljeni: Alfonz Guštin (Col), Dušan Kodrič (Sv. Ana), Alojz Debeliš (Ko-lonkovec), Lucijan Volk (Trst), Josip Sancin (Dolina), Srečko Orel (Devinščina), Fabdj Ruzzier (Lo-njer), Ivan Antonič (Cerovi je), Josip Scheriani (Darsella), Drago Starc (Prosek), Slavko Štoka (Kon-tovel), Mario Švab (Križ), Evgen Kalc (Padriče), Danilo Radovič (Nabrežina), Mirko Križmančič (Bazovica), Anton Bole (Rojan), Josip Ota (Boljunec), Rafael Grgič (Padriče), Piero Crevatin (Fon-tanella), Josip Radetič (Medja vas),' Ivan Racman (Gročana), E-mil Purič (Repen), Josip Kralj (Slivno), Josip Pernarčič (Vižov-lje), Ludvik Pipan (Mavhinje), Marij Kosmač (Zabrežec), Kristjan Tence (Križ), Franc Scheriani (Milje), Boris Škrk (Praprot), Anton Peta ros (Gročana), Josip Švara (Sv. Ivan) Romano Kobec (Ko-lonkovec), Karlo Valentinčič (Ko-lonkovec), Karel Grilanc (Salež), Aleksi j Gregorič (Barkovlje), Re-migio Tul (Korošči), Jože Perčič (Salež), Karlo Grahonja (Groča-na).
V	razsodišče so bili izvoljeni: Alojz Markovič (Nabrežina), Miloš Marc (Boršt), Andrej Kri-ščak (Kolonkovec), Miro Škerlj (Kolonkovec), Valentin Švab (Kolonkovec).
V	prihodnjih dneh se bo sestal glavni svet, ki bo iz svoje srede izvolil izvršni odbor. Mario Grbec, dolgoletni tajnik, ni več med izvoljenimi, ker bo odšel v pokoj. Za njegovo več kot 25-letno delovanje v kmečki organizaciji in prizadeto zavzemanje za pravice kmečkega človeka in napredek našega kmetijstva so se mu na občnem zboru toplo zahvalili upravni tajnik Lucijan Volk in kmetje, ki ga že dolgo let poznajo in cenijo. Mario Grbec se je za izraze hvaležnosti in priznanja ginjen zahvalil in dejal, da bo problemom naših kmetov sledil še naprej, čeprav bo upokojen.
Občni zbor je vodil Miro Križmančič, ki je pozdravil člane in goste. Nato je podal poročilo predsednik Alfonz Guštin, ki je na kratko orisal delovanje Kmečke zveze, ocenil sedanje stanje kmetijstva, navedel najbolj pereče probleme in smernice za njihovo reševanje. Predvsem je poudaril, da letošnjem občnem zboru daje poseben pečat te sam datum, 5. marec, ko bi namreč morale biti prvič tudi v naši pokrajini volitve za kmečko bolniško blagajno. «Že pred 17 leti bi morale biti volitve, da si izvolimo upravni odbor bolniške blagajne. Toda tega nam določeni oblastveni krogi niso hoteli dovoliti zaradi tega, ker jim ni bilo prav, da bi kmetje, ki so v naši pokrajini v veliki večini Slovenci, prevzeli v svoje roke to ustanovo. Zato so nas rajši pustili 5 let brez zdravstvenega zavarovanja, od leta 1954 dalje pa je, brez vsake utemeljitve, moral voditi bolniško blagajno komisar. Kot da bi edini tržaški 'imetje v vBej Mavi ne bili apo-
sobni aii ne vredni, da si sami vodimo svoje ustanove*. Ožigosal je razne mahinacije za nadaljnjo odložitev volitev in poudaril zahtevo, da morajo biti volitve čimprej. »Hočemo, da postane naša bolniška blagajna naša, da se v njej počutimo kot doma. Hočemo, da postane orodje v naših kmečkih rokah, da dosežemo boljšo o-skrbo z vsemi drugimi delovnimi kategorijami*.
Glede delovanja Kmečke zveze je pripomnil, da si je opravičila zaupanje članstva, kar potrjuje tudi pristop novih članov. Organi Kmečke zveze so razpravljali o vseh problemih in posredovali predloge krajevnim ustanovam, zlasti glede regulacijskih načrtov. Pri tem je pripomnil, da je vsaka javna naložba v kmetijstvu dobrodošla, bolj koristno pa bi bilo, da bi se najprej izdelal načrt za kmetijsko valorizacijo področja in potem v tem okviru uvajale posamezne pobude. »Zato je potrebna večja zavzetost tudi lokalnih uprav, občin in pokrajine, za vprašanja našega kmetijstva. Nekatere občine, na primer tržaške, pa nimajo niti odbomištva za kmetijstvo, niti posvetovalne komisije za to panogo gospodarstva*. Zaradi tega je KZ lani poslala vsem občinskim upravam predlog, naj taka odbomištva in komisije ustanovijo, ker bi se na ta način laže in hitreje reševali razni problemi kmetijstva. Z zadovoljstvom KZ u-gotavlja, da je zadružna misel napredovala pri naših kmetih in da se uresničujejo razne pobude, toda odpraviti je treba zavlačevanja in birokracijo (zadružni hlev, zadružna mlekarna). Izrekel je priznanje pokrajinskemu združenju rejcev, o-menil važnost in delovanje patronata KZ ter nakazal potrebo po novih, večjih prostorih za urade Kmečke zveze, ki si s svojim delovanjem pridobiva vedno večje u-poštevanje tudi pri pristojnih ustanovah in oblasteh. Ob zaključku se je spomnil članov in odbornikov, ki so umrli v preteklem poslovnem letu in katerih spomin so navzoči počastili z enominutnim molkom.
Obširno poročilo tajništva je podal Lucijan Volk, o razlastitvah pa je govoril Marij Grbec. Njuni poročili objavljamo v skrčeni obliki na 4. strani. Nato so prinesli pozdrave predsedniki raznih ustanov ter organizacij in se je razvila diskusija.
V imenu SKGZ je pozdravil občni zbor predsednik Boris Race, ki je pohvalil delovanje KZ in izrekel priznanje Mariju Grbcu. Glede občnega zbora je dejal, da je zelo pomemben, ker je pokazal s prstom na hudo diskriminacijo v škodo kmetijstvu, kot gospodarski panogi in kmetom, ker so v veliki večini Slovenci. Ta diskriminacija prihaja do izraza pri bolniški blagajni, pri razlastitvah, pri zastopstvu v Trgovinski zbornici. Z zapostavljanjem kmetijskega gospodarstva se izraža diskriminacija sploh v škodo slovenskemu gospodarstvu. Mi zahtevamo, da se uzakoni preprečevanje take di-
PRIJAVA DOHODKOV V LETU 1971
V obrazcu F treba upoštevati različni meri dodatnega davka
Na obdavčljivo osnovo od 480.001 do Z000.000 lir se odmerja 10%, od 1,000.001 do 4,000.000 lir pa 15% izrednega dodatnega davka
Med poročilom predsednika. Od leve Lucijan Volk, Miro Križmančič, Alfonz Guštin in Marij Grbec
Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci je izdal posebno pojasnilo o tem. kako je treba pravilno izpolniti obrazec F v prijavi dohodkov (Vanoni), ki mora kakor znano prispeti na in-tendanco najkasneje do 31. marca letos.
V obrazcu F davčne prijavnice, ki se nanaša na dohodke od odvisnega dela (R.M kat. C/2), za ka tere opravljajo delodajalci predvidene odtegljaje, .je na razpolago en sam stolpec, v katerega .je treba vpisati dohodke, podvržene državni obdavčitvi v višinj 8 od sto. (Gre za stolpec štev. 11, v katerega je treba vpisati letne dohodke od 480.001 do 4,000.000 lir).
Ker pa je treba pri tem upoštevati določbe člena 6 državnega zakona štev. 801 z dne 28. oktobra 1970, s katerim so bila izdana nova navodila za odmerjanje izrednega dodatnega davka po zakonskem odloku štev. 976 z dne 18. novembra 1966 in poznejših popravkih, je treba izpolniti stolpec tako, da bo obdavčljiva osnova razdeljena na dva zneska: prvi znesek gre od 480 001 do 2,000.000 lir ter bo zanj veljala državna obdavčitev v razmerju 8
........................
VEST V PRIČAKOVANJU URADNE POTRDITVE
Poslanec Albin Škerk bo . kandidat KPI za poslansko zbornico
Skupščine aktivov PSI za izbiro kandidatov, med katerimi je v skladu z načeli stranke, zagotovljeno mesto Slovencu - Slovenska skupnost preučuje položaj v okviru svoje izjave o zvestobi načelom republiške ustave
(Nadaljevanje na 6. strani)
V tem tednu bodo znane in urad- vodstva, ni mogel govoriti o kon-no objavljene vse kandidatne liste i kletnih kandidatkah, zagotovil pa za poslansko zbornico in senat in j je prisotnost slovenskega kandi-med njimi tudi lista KPI, ki nas | data na listi za volitve v poslansko še zlasti zanima, saj je na njej zagotovljena kandidatura slovenskega poslanca, ki ima stvarne možnosti za izvolitev. Kot smo že poročali, je o predlogu te kandidatne liste v četrtek razpravljal federalni komite partije in bo jutri o njem dokončno sklepalo rimsko vodstvo, tako da bo uradno znana šele v sredo ali četrtek.
,Vendar, pa jp po neuradnih vesteh že znan ta predlog in gre za kandidatno listo, v kateri so kandidati za zbornico: Gastone Millo, Jole
Russo - Burlo, posl. Albin Škerk in Claudih'Toriel. "Za kandidata za izvolitev v drugem volilnem okrožju za senat pa je predlagan sen. prof. Paolo Šema. Kandidat za prvo o-krožje še ni predviden, ker je prišlo do sporazuma med KPI in PSIUP, da bodo sestavili za senatorje skupne kandidatne liste in je očitno v tem primeru potreben dogovor med obema strankama in s skupino neodvisne levice, ki jo vodi sen. Parri.
Kot že rečeno, gre za neuradne vesti, vendar pa istočasno tudi za zagotovitev načelne linije KPI o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, o kateri smo v nedeljo objavili izjavo tajnika pokrajinske federacije KPI Rossettija, ki nam iz razumljivih razlogov, saj ga veže odnos do osrednjega partijskega
zbornico.
Iz istih razlogov tudi ni znana obrazložitev kandidatur, in bo treba počakati sklep osrednjega strankinega vodstva. Vendar pa je iz seznama očitno, da ima' dosedanji poslanec Albin Škerk stvarno možnost za ponovno izvolitev v rimski parlament, čeprav najbrž ni mogoče govoriti o v naprej zagotovljeni izvolitvi, ker gre za odprto listo, ki prepušča volivcem odločilno besedo.
Z odobritvijo kandidatnih list bo Iprišlo tudi do zaključka preureditve v vodstvenih organih KPI v deželnem okviru, kjer je bil za tajnika deželnega odbora KPI izvoljen dosedanji tajnik tržaške federacije Antonio Cuffaro, za namestnika deželnega tajnika pa deželni svetovalec Arnaldo Baracetti. Dosedanji deželni tajnik Silvano Baceichi pa bo predvidoma kandidiral za poslanca v pordenonskem volilnem okrožju v videmskem pa naj bi potrdili kandidaturo dosedanjega poslanca Maria Lizzera. Tudi s tega vidika je torej zanimivo, da se bo lahko poslanec Škerk v novo izvoljenem parlamentu oprl na pomoč pri znanih in uglednih predstavnikih svoje stranke, ki so dobri poznavalci vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in so do nje vodili vedno načelno politiko.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
VČERAJ ZJUTRAJ V HOTELU «R0MA»
S SAMOKRESOM STA GA NAPADLA IN GA OROPALA 90 TISOČ LIR
Po izvršenem ropu sta neznanca posadila vratarja v avto ilt odpeljala proti Devinu, kjer sta ga pustila - Nekatera protislovja v okradenčevem pripovedovanju dogodka
Včeraj zgodaj zjutraj sta dva roparja napadla in oropala vratarja hotela »Roma* v Ul. Ghega 7, 47-letnega Francesca Franza, ga posadila v avtomobil, nekje pri Devinu pa ga izpustila.
Franza je opravljal službo v omenjenem hotelu, ko je okrog 3. ure slišal, da nekdo trka na vrata. Šel je pogledat in ko je odprl vrata je zagledal dva mladeniča. Oblečena sta bila v kompletno rjavo obleko, eden pa je nosil zelo vidno brado. Ni utegnil niti vprašati, kaj želita, ko je eden oid mladeničev izvlekel izpod suknjiča samokres in mu ga naperil v prsi. Medtem ko ga je ta držal pod grožnjo samokresa, je drugi naglo skočil k pultu, iztrgal in odrezal telefonsko žico, nato pa s pomočjo izvijača odprl predal blagajne. V njej je bilo 90 tisoč lir, celoten izkupiček prejšnjega dne.
Po opravljenem ropu sta neznan-
ca prisilila Franzo, da jima sledi do avtomobila gkilia 1600 rdečkaste barve, ki je bil ustavljen pred hotelom. Posadila sta ga vanj, in zdrvela po obalni cesti proti Tržiču. Pri Devinu sta avto ustavila, Franza je moral izstopiti, neznana roparja pa sta nadaljevala svojo pot.
Moški je seveda takoj stekel na devinsko karabinjersko postajo in povedal, kaj se mu je malo prej pripetilo. Karabinjerji so v sodelovanju z agenti letečega oddelka kvesture takoj obvestili vse pomembnejše deželne karabinjerske postaje, toda o roparjih ni bilo več nobenega sledu.
Med zaslišanjem je Franza, očitno še vedno zmeden dejal, da se ne spominja številke evidenčne tablice, da sta ga roparja zapustila nekje na obalni cesti, potem pa da prav pri Devinu.
Vsa zadeva je precej skrivnostna, saj preiskovalci nimajo dru-
MATCRC, UNi, DEKICTA /
za 8. MAREC
mednarodni dan žena, smo Vam pripravili prijetno presenečenje! Vabimo Vas, da obiščete našo
RAZPRODAJO
knjig, plošč in folklornih predmetov — SAMO TA TEDEN !!!
UidMta knjbgatota
TRST
Ul. »v. Frančiška 20, Telefon 61-792
gih elementov kot le nezanesljivo izpoved ugrabljenega. Čudno se med drugim zdi, da preiskovalci niso našli ključa, s katerim naj bi moški odprl vrata hotela.
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 7. marca TOMAŽ
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 — Dolžina dneva 11.28 — Luna vzide ob 0.57 in zatone ob 9.20 Jutri, SREDA, 8. marca JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12 stopinj, najnižja 7,1, ob 19. uri 10,2 stopinje, zračni pritisk 1009,8 mb. narašča, veter 6 km na uro, vzhodnik, vlaga 85-odstotna, padavine 11,8 mm (dežja), nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,8 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. marca 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 17 oseb.
UMRLI SO: 65-letni Giusto Chmet, 72-letna Ludmilla Saitz, 3 mesece stari Sandro Zugna, 71-letna Maria Cme-lich, 84-letna Giuseppina Renar vd. Vertovez, 58-letni Emesto Domini, 85-letna Margherita Valerio por. Ferlež, 87-letni Emlllo Zecchin, 68-letni Gio-vanni Spazzapan, 68-letni Rodolfo Ter-covlch, 77-letni Primo Cuini, 72-letni Eugenio Pressel, 81-letna Fausta Černe vd. Segrč, 68-letna Erminia Ca-puto vd. Blasizza, 85-letna Giovanna Vemier vd. Vidusso, 70-letna Cate-rina Gastaldo - Rosa vd. Madonia, 78-letna Francesca Miskulin por. Baptista.
Glede ostalih kandidatnih list, ki še zlasti zanimajo Slovence pa so se pričele skupščine aktivov PSI, na katerih predlagajo sezname kandidatov. Skupščine bodo tudi danes, za četrtek pa je predvidena seja pokrajinskega vodstva, na kateri bo sprejet odločilni sklep. Za sedaj je torej preuranjeno govoriti o imenih kandidatov, ker gre še za nekaj dim trajajoči demokratični postopek izbiranja, vendar pa ni nobenega dvoma, da bo na tej listi med naprednimi in uglednimi kandidati italijanske naroonosti tudi predstavnik Slovencev, kot je v skladu s tradicijo socialistične stranke in njene tržaške federacije.
Glede Slovenske skupnosti pa je položaj nekoliko bolj zapleten, saj nima stvarne možnosti, da neposredno poseže v volilni boj za parlament in bi vložitev takšne kandidatne liste objektivno pomenila izgubiti glasove, ki so lahko dragoceni v sedanjem razdobju, ko gre za resen poskus desničarskih sil, da spremenijo razmerje sil in, da potisnejo politično os v državi in v lokalnem okviru na desno. Obstajajo seveda druge možnosti in med njimi dogovor s političnimi silami, ki imajo demokratični značaj in ki so naklonjene Slovencem, ali pa samostojna odločitev, da volivci Slovenske skupnosti podpro kandidate, ki nudijo Slovencem največ jamstev.
Seveda ne gre za lahke in enostavne odločitve in je zato tudi razumljivo, da vodstvo SS skrbno preučuje položaj v duhu stališča, ki so ga sprejeli prejšnji teden na seji izvršnega odbora SS, ko so objavili izjavo, v kateri je med drugim rečeno naslednje:
v «Izvršni odbor je izrazil prepričanje, da sedanji kočljivi notranji politični položaj v državi zahteva največjo preudarnost, ker bi vsak napačen in nepremišljen korak utegnil morda tudi usodno ošibdti in o-hromiti vse napore, ki so bili zlasti v zadnjem času storjeni za rešitev odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenska skupnost je namreč prepričana, da bi vsak odklon od demokratične metode, ki je bila uzakonjena z republiško ustavo, sad odporniškega gibanja, pomeni veliko nevarnost za obstoj in razvoj slovenske narodne manjšine*.
Izvedeli smo, da se bo v začetku prihodnjega tedna in verjetno v ponedeljek sestal svet Slovenske skupnosti, na katerem bodo dokončno odločali. Obstajajo pa menda težnje, da bd prišlo do skupnega stališča z goriškimi Slovenci, ki niso vključeni v vsedržavne stranke.
Glede ostalih strank pa se predvideva, da bosta še ta teden odpotovala v Rim tajnik tržaške federacije KD in načelnik urada za propagando Abbate, kjer bosta razpravljala z osrednjim vodstvom stranke o kandidaturah, programu in o tržaških upravnih volitvah Še vedno namreč ni nič znanega, če bodo v Trstu s poredno s političnimi volitvami tudi volitve v tržaški občinski svet in so odprte še vse možnosti. Govori pa se, da naj bi prišlo do odločitve na seji vlade, ki je napovedana za sredo in ko bosta oba tržaška predstavnika večinske stranke verjetno v Rimu. Pokrajinsko vodstvo KD se bo sestalo v četrtek, ko bodo imenovali volilno komisijo, ki naj sestavi osnutek kandidatne liste.
Seje konzult
Danes zvečer ob 19.15 se bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 sestala na javni seji konzulta rajona Rojan - Greta - Barkovlje, na sedežu na Stari istrski cesti 43 pa bo ob 20.30 konzulta rajona Skedenj - Čarbola.
od sto. plus dodatna obdavčitev v razmerju 10 od sto.; drugi znesek gre od 2,000.001 do 4,000 000 lir (kolikor seveda dosega dohodek posameznika tolikšno višino) ter bo zapi veljala obdavčitev v razmerju 8 od sto plus dodatna obdavčitev v razmerju 15 od sto.
Davčni zavezanci bodo olajšali davčnemu uradu delo pri odmerjanju ustreznega davka in se bodo hkrati izognili poznejšim zahtevam po pojasnilih in dopolnitvah, če bodo v prostih stolpcih obrazca F na davčni prijavnici navedli posamično omenjeni davčni osnovi ter zapisali na vrhu stolpcev ustrezno procentno mero.
V primeru delavcev, za katere je predvidena prijava skupnih prejemkov, zadostuje omenjena razdelitev skupnega zneska.
Šola Glasbene matice
Danes, 7. marca 1972, z začetkom ob 20. uri, prva interna produkcija gojencev. Dvorana «J. Gallus*, Ul. Ruggero Manna 29.
Vljudno vabljeni — Vstop prost
Prosvetno društvo »TABOR* — Opčine
P. GOLJA
PETRČKOVE
POSLEDNJE
SANJE
mladinska igra v režiji LEU NAKRSTOVE
Kulturni dom v Trstu
DANES, 7. marca, ob 15.30 Rezerviranje sedežev pri SPZ tel. 31-119
Vabljeni starši in otroci!
KULTURNI DOM V TRSTU
8. MAREC
Ob mednarodnem prazniku žena bo JUTRI, ob 20.30, srednja baletna šola Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani kot gost Slovenske prosvetne zveze izvajala
GORJANSKE BAJKE
balet v peljjh slikah z uvodom in medigrami. Po motivih Janeza Trdine in ideji Marjana Kozine napisal Henrik Neubauer.
Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9.
VLJUDNO VABLJENI VSI!
Danes,
7. marca 1972, ob 20.30, bo govoril ginekolog dr. Renato PUŠNER iz Šempetra pri Novi Gorici o temi:
Kaj mislijo mladi in kaj starejši o spolni vzgoji
Na zanimivo predavanje za mlado in starejšo generacijo vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo »VESNA* — Križ
priredi v soboto, 11. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu celovečerni koncert mešanega zbora
Jacobus Gallus
pevbvodja UBALD VRABEC
čisti dobiček za spomenik padlim v NOB
ODBOR
P. d. PROSEK ■ KONTOVEL
priredi JUTRI, 8. marca, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku
PROSLAVO 8. MARCA
Prijave za večerjo, ki bo sledila proslavi, sprejema Zofka Kapun.
ZDŽ KONTOVEL
priredi v soboto, 11. marca, ob 20.30 v društveni gostilni na Kon-tovelu
PROSLAVO 8. MARCA
Prijave sprejemata Vida Me-nucci (Fekineva) in Olga Danev.
VABLJENI!
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM-AL Cammello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne
Gledaljšča
KULTURNI DOM
Danes, 7. t. m., ob 15.30 Prosvetno društvo «Tabor» z Opčin priredi mladinsko igro Pavla Golie »Petrčko-ve poslednje sanje*.
Jutri, 8. t. m., ob 20.30 : Ob mednarodnem prazniku žena bo srednja baletna šola Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani kot gost Slovenske prosvetne zveze izvajala Gorjanske bajke, balet v petih slikah.
V	četrtek, 9. t. m., ob 20.30 Sergej Verč «Ko luna škili z desnim očesom in jase Veliki voz*. Abonma red D — mladinski v sredo.
V	petek, 10. t. m., ob 15.30: Saša Škufca «Tmuljčica».
V	soboto, 11. t. m. ob 20.30 Sergej Verč: »Ko luna škili z desnim očesom in jase Veliki voz*. Abonma red B — I. sobota po premieri.
V	nedeljo, 12. t. m. ob 16. uri Sergej Verč: »Ko luna škili z desnim očesom in jaše Veliki voz*. Abonma red C — I. nedelja po premieri.
Za predstave Slovenskega gledališča so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12. do 14. ure: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
VERDI
Jutri zvečer ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih prva predstava Verdijeve opere «Gusar» (II Corsaro). Pod vodstvom dirigenta Carla Francija in v režiji Alberta Fas-sinija bodo nastopili v glavnih vlogah sopranistka Angeles Gulin, Katya Ricciardelli, Giorgio Casellato Lam-berti in še Mario Sereni, Carlo De Bertoliter, Mario Carlin, Dario Ze-rial in Lucio Rolli.
Zbor je uvežbal Gaetano Riccitelli.
Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje prodaja vstopnic.
AVDITORIJ
Jutri zvečer ob 21. uri prva predstava drame «La Nemica* v verziji Paola Polija, ki ni samo režiser temveč tudi glavni igralec. Predstava je izven abonmaja Teatra Stabile, vendar veljajo za abonente veliki popusti.
Poleg Polija nastopajo še Edoardo Borioli, Pierino Dotti, Franca Gam-ba, Manuel Manfredi in Rodolfo Tra-versa. Glasbo je oskrbela Jacqueline Perrotin, scene in kostume Anna An-ni. Ponovitve do nedelje.
Slovensko amatersko gledališče TRST
V petek, 10. marca ob 21. uri v dvorani p. d. «Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, prva predstava gledališča
Norman Barrash - Carroll Moore
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
Poslovenil:	DUŠAN TOMŠE
Scena: IVAN VERČ ' Režija: SERGEJ VERČ
Igrajo in sodelujejo: Milica Kravos, Boris Mihalič, Branko Sulčič, Sergij Cerkvenič, Aljoša čok, Samo Sancin, Nadja Kosmač, Vojko Slavec, Anica Žerjal, Boris Kobal in Silvester Metlika.
Ponovitev v soboto, 11. marca, ob 21. uri v isti dvorani.
Ljudska prosveta
SPD «Tabor« z Opčin vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. marca ob 20. uri v Prosvetnem domu.
Sloveli!,bo gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. m 1. 5. 1972 v Kranjsko goro. Cena 10.500 Ur.
Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu. Ul. Fabio Frizi 8.
Kmetijska zadruga v Trstu organizira enodnevni izlet v Verono. Vpisovanje na sedežu v Ul. Foscolo 1.
SPDT priredi v nedeljo, 13. marca,
avtobusni izlet v Ovčjo ves (Valbru-na), na lepa smučišča Nebrije ali na Višarje za izkušene smučarje in v Trbiž za mladince letnikov 63-58, ki se bodo udeležili tekem za »Trofejo Kerčivoj*. Vpisovanje s takojšnjo poravnavo voznine v Ul. Geppa 9/II do četrtka opoldne.
SPDT priredi 26. t. m. ob priliki mednarodne tekme v smučarskih skokih izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II do 22. t. m.
Razstave
V	umetnostni galeriji »Tcrgeste*
razstavlja do 10. marca svoja dela tržaška slikarka Zora Koren - Škerk.
V	galeriji Rossoni na Korzu K®1® razstavlja do 11. marca Boris *u lian.
V	Kulturnem domu antološka raz stava grafike Avgusta Černigoja.
V	dvorani moderne umetnosti R®8*0 na Korzu Italia 9 razstavlja Gigi Luca.
V	galeriji «Cartesius» bo trajaj* razstava Riccarda Bastianutta ® 10. L m.
Nazionale 16.00-22.10 «11 Dio chia®*' to Dorian*. Barvni film. Prep*v dano mladini pod 18. letom-Fenice 15.30-22.10 «Dio perdona- ® no*. Terence Hill, Bud Speni® • Frank Wolf. Barvni film. . Eden 16.00—22.00 «1 liberi giochi del-1’amore*. Andre Lawrence,
Elkins. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Grattacielo 16.00 «Ettore lo 5Upst Vittorio Caprioli, Aldo Giuffrd,
lippe Leroy, Luciano Salce,
Vitto-
rio De Sica, Rosanna Schiaffi*0’ Barvni film.
Excelsior 16.00—22.10 «L’etrusco »c' cide ancora*. Barvni film. PreC°' vedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00, zadnja predstava ob uri: «Un uomo dalla pelle dur* • Robert Blake, Catherine Spaak, briele Ferzetti in Tomas Mi*®ri Barvni film. Prepovedano mlad®1 pod 14. letom.
Aiabarda 16.00 »Jane Eyre nel c stello dei Rochester*, George•	'
Scott, Susannah York. Barvni «®' Aurora 16.00 »Sole rosso*. Ghaf Bronson, Uršula Andress, Alain u Ion. Barvni film.
Impcro 16.30 «Incontro». Barvni M ' Massimo Ranieri in Florinda Bolk*jj' Prepovedano mladini pod 14. *et0 j Cristallo 16.30 «1 diavoli*. ^ar', film. Vanessa Redgrave in 0. Rec ’ Prepovedano mladini pod 18. let0 j Capitol 16.00 «Soffio al cuore*. Bar film. Lea Massari. Prepoved* mladini pod 18. letom.	. j
Moderno 16.30 «11 elan degli “0«® violenti*. Barvni film. Jean Ga ^ Prepovedano mladini pod 14-	.
Vittorio Veneto 16.00 «ZeppeIin»- Ba ni film. Michael Jork in Elke S* mer.	v
Ideale 16.00 Zabavni Walt Disne>’e film «Robinson nelTisola dei c šari*, John Mills in Dorothy Guire.
Astra 16.30 «Professione killer*.
Johnson, Ray Milland. Barvni fd ' Ahbazia 16.00 «Un agente chian®
Daggher*, Terry Moore, Jan ^ ray. Prepovedano mladini P°d letom.
Muf-
KINO «|R|S» PROSIt
predvaja danes, ob 19.30, dramatični barvni film:
LA TERZA FOSSA Igrajo: Geraldine Page, Robert Fuler in Ruth Gordan. PrePP" vedano mladini pod 18. letom-,
Darovi in prispevki
Lambert Pertot daruje 3000 lir 88 šolo - spomenik NOB v Cerknem*-
V	počastitev spomina pok. Tavčarja prispevajo hči Silvana možem Francem šumanom 30.000 in nečak Srečko Šuman 10.000 lir postavitev spomenika padlim jz J rajona (Skedenj, Kolonkovec i® Ana).
V	počastitev spomina pok. Ar0^ Tavčarja daruje Mira Fonda 2000 za DOM v Skednju.
Skupina iz Zgonika, ki je priPraV^ pustni voz «Golobovo jajce* z ^ ležbo na pustnih prireditvah na činah in v Tržiču, daruje balinarS mu odseku SK «Kras» 20 000 l'r-
3. t. m. je nenadoma premi®1*
Karlo Bandi
n * (D-
Pogreb bo danes, v torek. >• \0| ob 14.30, iz mrtvašnice glavne nišnice naravnost v Boljunec.
• /CA®
Žalostno vest sporočalo1 ' Antonija, otroci Boris, « Nini in Jolanda z ^r"j ||H vnuki in drugi sorod®
Obč. pogrebni zavod T.F..
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji P0** našega dragega
MARIA VERČA
se iskreno zahvaljujemo. Trst, 7. marca 1972
Družini VERČ
V nedeljo nas je za vedno zapustil naš dragi oče in nono
AR0N TAVČAR
Na zadnji poti ga bomo spremili danes, 7. t. m., ob 15.3® I* glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev in na pokopališče pri ®v' Ani.
Žalujoči: hči Silvana, zet Franc Šum*®* vnuka Neva bi Franco ter drugo sorods^0
Trst, 7. marca 1972
^PRIREDBI ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBORO j
21 mladinskih zborov in ansamblov se je predstavilo v Kulturnem domu
® to prireditvijo se je zaključila letošnja revija «Mladina poje, igra in pleše*
Pogled na množico malih pevcev na odru Kulturnega doma
po Vodopivčevi 'pesmi «Mojo srč-'''V kril škropite*, ki jo je zapelo Ve® kot 150 mladih grl in s tem
zaključilo letošnjo revijo »Mladina poje, igra in pleše*, so številni obiskovalci zadovoljni zapustili v
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen nenamernega umora
Obtoženec je meseca aprila lani smrtno povozil pešca
Pred tržaškim kazenskim sodi-*te|b (preds. Corsi; tož. Tavella,
^Pis. Rubini) se je včeraj moral f^govarjati 27-letni Mario Alessio ** Ul. Giulia 25.
Moški je okrog polnoči 10. apri-g.lani vozil svojo simco po Ul.
“^gata Casale, ko je pri nekem J[®ku smrtno zbil na tla 50-1 et-Angela Bembicha iz Ul. Ca-•tdlieri ko je prečkal cesto.
Moškega so obtožili nenameme-* Umora, ker je vozil preveč po j®di cestišča oziroma, ker se ni *Tf)go držal desne strani ceste.
Na včerajšnji razpravi je Ales-
1, medtem ko morajo biti prijave za sodelovanje sporočene do 15. t. m.
j® povedal, da je vozil nekoliko phaknjen proti levi, ker je na cesti desna stran namenjena Kutnjakom. V zvezi s samo ne-pa je dejal, da se je šele rjsunku zavedel, kaj se je pi*av-
rprav pripetilo. Dejal____je._ tudi,
j je vozil s hitrostjo 65 km/h, j®* Pa je na tistem cestnem od-dovoljeno.
Javni tožilec dr. TaveUa je prerisal za obtoženca oprostitev za-|Ml pomanjkanja dokazov, braniki odv. Annoscia pa se je . pojmoval za oprostitev, ker dejanje kaznivo. Svojo zahtevo je pod-7®Pil z ugotovitvijo, da je pe-hodil ob robu ceste in nena-2*ha, ne da bi se prepričal če j nobenega nasproti prihajajoče-*® 'vozila, prečkal široko cesto. .Sodniki so v celoti sprejeli to-jačev predlog po oprostitvi zara-w Pomanjkanja dokazov.
Deželni natečaj krvodajalcev za propagandni osnutek
jUeželna zveza avtonomnih združi krvodajalcev je razpisala na-j ai za osnutek propagandistične-?® enačaja za darovanje krvi. Na-■?ai spada v okviru pobud, ki ij io podvzela zveza, da bi vzbu-?la med prebivalstvom večje in ?*j občuteno zanimanje za ta pe-problem, pokroviteljstvo nad pa je sprejela dežela v juelovanju z odbomištvom za hi-,ho in zdravstvo.
. ;sakdo lahko sodeluje pri na-J:Caju največ z dvema osnutko-Predložena dela bo ocenje-$?la posebna žirija, ki bo upo-/®vala dela, ki bodo dostavljena v ®1. marca t. 1. pri tajništvu "idrniu, Largo Ospedale Vecchio
450 milijonov za cesto pod Mont« Croce Carnico
Peta stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi je te dni odobrila zakonski načrt o speljavi nove ceste čez prelaz Monte Croce Carnico. Načrt je obrazložil predsednik komisije Rigutto, njegova izvajanja pa je izpopolnil odbornik za urbanistiko De Carli. Zakon v bistvu dovoljuje deželi, da podpiše do 450 milijonov lir novih delnic družbe za gradnjo prometne žile v predoru. Družba, pri kateri je soudeležena tudi »Autovie Venete* razpolaga danes z glavnico 310 milijonov lir. Na avstrijski strani deluje kakor znano vzporedna družba, pri kateri so soudeležene Koroška, Tirolska in Fel-bertauernstrasse A. G.». Zakon je bil sprejet z večino glasov: svetovalci KPI in PSIUP so se vzdržali.
nedeljo zvečer Kulturni dom v Trstu.
Na reviji, kii jo je organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov, je nastopilo kar 21 mladinskih zborov in instrumentalnih skupin, med katerimi so bile skupine in zbori iz Bazovice, z Opčin, iz Trebč, Križa, s Katlnare, iz Boršta, Ric-manj, Bol junca, Mačkovelj, Nabrežine, Devina in iz mesta.
Prireditev je začel s priložnostnim govorom prof. Mamolo, v katerem je med drugim dejal: »Nujno je, da vzgojimo otroke k spoznavanju in uživanju lepote in glasba je brez dvoma edina umetnost, ki združuje konkretnost in abstraktnost, prejemljivosti in transcendentalnost in ima prav zaradi tega nepremagljivo oblast nad nami. Aktivno sodelovanje v zboru in orkestru navaja mladega človeka na sistematiko pri delu, mu vliva občutek za družno in ubrano sožitje, mu krepi zavest za skupne napore in uspehe, daje otroku in doraslemu vsestransko zadovoljstvo, povezano s ponosom in veseljem nad skupno doseženo lepoto*.
Svoj govor je prof. Mamolo zaključil z zahvalo vsem nastopajočim, kot tudi vsem, ki so ta nastop pripravili.
Čeprav je spored trajal kar tri ure, je bil po vsebini tako raznolik in pester, (nastopali so re samo pevski zbori, temveč tudi razni ansambli in plesne skupine), da je čas minil kar hitro. Tako pevski zbori, kot tudi ansambli so imeli na sporedu ne samo mladinske in otroške pesmi, ki jih danes vključujejo v svoje sporede tudi drugi, bolj izkušeni zbori. Vsak zbor je zapel po dve ali tri pesmi. Isto velja za ansamble. Prav tako dobro uvežbani sta bili tudi folklorni skupini. Ona iz Boršta je izvajala »Tirolski ples*, ona iz Bazovice pa »Venček ruskih motivov*. Ti dve točki sta gledalce še posebno navdušili.
Mladinski ansambli so nastopili v glavnem s poskočnimi Avsenikovimi in Slakovimi polkami in valčki.
Zaključno pesem, ki so jo izvajali ob instrumentalni spremljavi, so morali mladi pevci na željo občinstva ponoviti.
Med občinstvom med katerim je bilo največ staršev in svojcev nar stopajočih otrok, so bili tudi škofov vikar dr. Lojze Škerlj, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, pokrajinski odbornik inž. Milan Sosič, jugoslovanski konzul Tepavac z ženo, devinsko - jjabrežinski župan dr. Drago Legiša, predsednik SP M. Maver, predstavnik SPZ Igor Orel in še drugi predstavniki prosvetnih in drugih organizacij.
GORIŠKI DNEVNIK
KJER OBSTAJAJO DOBRA VOUA IN SKUPNI INTERESI
Vprašanja avtoceste terjajo pogoste izmenjave mnenj
Član IS SRS inž. Tone Tribušon si je v spremstvu predstavnikov Nove Gorice in Gorice ogledal lokacijo mejnega prehoda Vrtojba-Štandrei ter ie dograjeni del cestne povezave Fara-Villesse
Povezava med italijanskim in jugoslovanskim avtocestnim omrežjem pri Vrtojbi (Gorica) je bila predmet včerajšnjih pogovorov in srečanj, ki so se zvrstili v Novi Gorici med predstavniki sveta SRS, novogoriške občine, Cestnega sklada ter predstavniki občine Gorica.
V opoldanskih urah se je predsednik skupščine Rudi Šimac skupno z republiškima poslancema Milanom Vižintinom in Jožetom Erženom, arhitektom Tomažem Vugo in predstavniki občinske uprave pogovarjal s podpredsednikom izvršnega sveta SRS Tonetom Tribu-šonom In direktorjem Cestnega sklada Slovenije inž. Lojzetom Blemkušem o vprašanjih, ki se po-.avljajo v zvezi z izgradnjo slovenske avtoceste ter njenim goriškim krakom. Še posebno so novogoriški predstavniki poudarjali težave, nastajajoče v lokalnem prometu
iiiiiHiiiiimiiiiiiiiimiiinimiimimiiiiiiiiHiiiimiii
V NEDELJO NA NAŠIH (ISTAH
Na mokrem asfaltu tri prometne nesreče
V bolnišnico so odpeljali pet oseb
Zaradi slabega vremena so se v nedeljo pripetile na naših cestah tri prometne nesreče, pet oseb pa je bilo pri tem ranjenih.
Prva nesreča se je pripetila zjutraj na Trtriški cesti, ko je 19-letni Sergio Pischianz iz Ul. Fo scolo 50 vozil svojo «lancia ap-pia* z Opčin proti Razklanemu hribu. Med vožnjo je nenadoma zagledal žensko, ki je naglo prečkala zelo prometno cestišče. Zavrl je vozilo, toda to je bilo zanj u-sodno. Avto je zdrknil popolnoma na desno stran ceste in treščil v obcestno drevo. Vsled silovitega udarca je bil avto popolnoma u-ničen, voznik pa je dobil nekaj udarcev po glavi in rokah. Na prvem sprejemnem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti teden dni.
V prvih popoldanskih urah je
**...............................m.
Nov hotel pri Fernetičih
zaradi mednarodnega avtomobilskega prometa. Tako so opozorili na politične težave, ki nastajajo zavoljo počasnosti v prometu med Šempetrom in Novo Gorico, odkar prihaja do tolikšne obremenitve Rožne doline. Prav gotovo se s takšnimi vprašanji ne soočajo upravitelji ob nobenem jugoslovanskem mednarodnem prehodu.
Predstavniki Cestnega sklada so v obrazložitvi 15-letnega načrta novogradenj opisali značilnosti garaškega avtocestnega kraka ter poudarili, da je po letošnjem predlogu namenjena za obalno cesto ena milijarda, za izgradnjo prvega kilometra avtoceste pri Vrtojbi pa 1,5 milijarde dinarjev. Za Novo Gorico je izgradnja prvega kilometra avtoceste pri Vrtojbi velikega pomena, ker se bodo na takšen način spredle možnosti za prisotnost vseh potrebnih storitev ob novem prehodu.
Podpredsednik IS SRS inž. Tone
fifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiHiiinuiiiiiiiiimi
Tribušon, predsednik skupščine Nova Gorica Rudi Šimac in arhitekt Tomaž Vuga so se nato odpeljali na kraj, kjer gradijo povezovalno cesto med Šempetrom in lokacijo vrtojbskega prehoda, in si ogledali objekte v gradnji, nato pa so prek prehoda Vrtojba prišli na italijansko stran in se srečali s predstavniki občinske uprave Gorice. Sprejeli so jih Ferrucdo Fantini, ki je po odstopu župana Martine prevzel vodstvo občine, odbornik A-gati in načelnik tehničnega urada inž, Pontello. Najprej so se odpeljali v bližnji motel avtomobilskega kluba, kjer so preučili posamezne faze izgradnje goriške avtocestne povezave, potem pa so prevozili ves ta del ceste od Fare do Vil-less, da so se gostje mogli seznaniti s tem objektom, ki je že dograjen in ga še vedno niso odprli.
V NEDELJO POPOLDNE V KATOLIŠKEM DOMU
Slovenski oktet je navdušil številno občinstvo v Gorici
'risoten tudi generalni konzul SFRJ iz Trsta dr. Trampuž ter predstavniki krajevnih oblasti - Dopoldne proslava 10. obletnice Doma
H^Uhodnjo sredo, 15. marca, bodo Fernetičih odprli novi hotel z re-$1 Vracijo »Fernetti*, ki ga je doma-Jl Albin Gomizelj zgradil ob odcepu I plinsko ceste na Repentabor. Ho-K. *° pristojne oblasti uvrstile v II. e8orijo. Razpolaga s 40 sobami, ki
so vse opremljene s kopalnico ali tušem ter balkonom. Vsi prostori so centralno ogrevani, v stavbi deluje dvigalo. Hotel razpolaga z garažo, obsežnim parkiriščem in vrtom. Začeli so ga graditi julija 1970.
v Ul. Pellico fiat 500 treščil od zadaj v trolejbus proge št. 10. Pri trčenju sta se ranila oba sopotnika v malem fiatu: 25-let-na voznica Silvia Peselj Kok in 31-letni Aldo Brelich iz Ul. Ma-scagni 14. Oba ranjenca so rešilcem RK odpeljali v bolnišnico, kjer so Brelicha sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo o-krevanja v 10 dneh, Kokovi pa so nudili le prvo pomoč in Jo odsS> vili s prognozo okrevanja v enem tednu.
Tudi prometni nesreči, ki se je pripetil« v nedeljo popoldne pri Križu, je botroval dež. 49-letni Renzo Sivino iz Ul. Soncini 157 je vozil svoj peugeot po obalni cesta, sopotnika pa sta mu Mia 29-letna Nella Scrignani Grego iz Ul. dei Vigneti 62 ter njena 7-let-na hčerka Cristina. Nesreča je pripetila na ovinku pri »Tendi Rossi*, ko je Sivino za hip zavrl vozilo, pri tem pa je trčil vanj avtobus podjetja »Ribi* Gorice, ki ga je 61-letoi Torquato Viditti vozil za peugeotom.
Materi in hčerki so v bolnišnici dali prvo pomoč in ju odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Deželni svetovalec B&cicchi (KPI) odstopil
Deželni svet bo danes med drugim odločal tudi o ostavki svetovalcev, ki bodo na skorajšnjih volitvah kandidirali za poslansko zbornic« ali senat. Doslej je predsedstvo deželnega sveta prejelo odstopno pismo svetovalca Bacicchija (KPI). Bacdc-cbi je bU izvoljen za deželnega svetovalca na volitvah leta 1964, štiri leta kasneje pa je Ml potrjen na to mesto. Na podlagi prejetih preferenčnih glasov M moral sedaj stopiti na njegovo mesto Galliano Donadel (428 preferenčnih glasov). Donadel je odbornik v mdljski občini. Po veljavni zakonodaji se deželni svetovalci ne morejo voliti v parlament: kdor misli kandidirati se mora zato odpovedati mestu deželnega svetovalca. Včeraj je zapadel rok za izročitev ustreznih odstopnih pisem. Urad deželnega sveta je zato sinoči posloval do ] 24. ure.	I
Svetovni sloves Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki se je pred kratkim vrnil z uspešne turneje po Japonski, je v nedel o popoldne privabil v Dvorano Katoliškega doma e Gorici veliko občinstva iz mesta in s podeželja, pa tudi s Tržaškega, ki so napolnili dvorano. Med vidnejšimi predstavniki naj omenimo prisotnost generalnega konzula SFRJ v Trstu dr. Borisa Trampuža, poslanca Marocca. deželnih svetovalcev Stoke in Cociannija. predstavnikov občinske uprave v Gorici šolskega skrbnika dr. Martuscellija in drugih ustanov. Med občinstvom pa je bilo tudi vel meščanov italijanske narodnosti, ki jih ie privabil sloves okteta.
Oktet je imel na sporedu vrsto latinskih, potem pa slovenskih u-metnih in narodnih pesmi, ki jih je izvajal s svojo mojstrsko dovršenostjo. Njihovo izvajanje je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem in burnim ploskanjem. Ob zaključku je pevskemu zboru predstavnica prirediteljev koncerta poklonila lep šop rdečih nageljnov z željo, da bi kaj kmalu zopet obiskali Goriško in naše mesto Dopoldne ob 11. uri pa je bila v istem Katoliškem domu uradna svečanost ob 10. obletnici dozidave doma in otvoritve dvorane. Prisotni so bili predstavniki krajevnih ustanov in raznih društev. Med njimi naj omenimo deželnega poslanca Draga Štoko, župana iz Števerjana Klartščka, in Nabrežine Legiša, predstavnike občinskega odbora iz Gorice in svetovalce med katerimi je bil Slavko Bratina, predstavnike Slovenskega gledališča iz Trsta in pokrajinske uprave iz Gorice, dr. Ciana in Ferletičevo. poleg raznih drugih.
Vse je pozdravil predsednik odbora dr. Kranner. ki je na kratko orisal 10-letno delovanje Katoliškega doma in dosežene uspehe. Potem sta nastopila goriška zbora «Lojze Bratuž» in *Mirko Filej*, ki sta pod vodstvom svojih pevovodt zapela vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
Jutri občinska seja v Števerjanu
Župan Stanislav Klanjšček iz Števerjana je sklical sejo občinskega sveta, ki bo jutri, v sredo 8. t. m. z začetkom ob 20. uri.
Na dnevnem redu je imenovanje
občinske komisije za trgovino, zavarovanje županstva in šolskega poslopja, sprememba delovnega urnika občinskih uradov, sprememba začetka in zaključka delovanja občinskega vrtca, izplačilo škode, ki jo je povzročilo neurje dne 27. 8. 1971 ter ukrepi v korist občinskega osebja.
Poleg tega se bodo pogovorili tudi o drugih občinskih poslih in zadevah, ki niso izrecno na dnevnem redu.
Danes stavka šoferskih šol
Uslužbenci šoferskih šol v Gorici so sklenili, da bodo zaradi nepopustljivosti delodajalcev, ki nočejo ugoditi njihovim upravičenim zahtevam po sindikalnih izboljšavah, začeli s stavko. Prvo tako stavko so njihovi sindikalni predstavniki določili za danes, 7. marca ter velja za’ vse šoferske šole na Goriškem, S tem hočejo prizadeti uslužbenci opozoriti tudi javnost, ki ima z njimi opravka, nase in na svoje probleme.
jHdhtb uledntiUvu
STANDREZ
IN MESTNO SMETIŠČE
V zadnjih tednih in mesecih se mnogo govori in piše o mestnem upepeljevalniku pri Sovodnjah. Vendar pa imamo z goriškimi smetmi tudi v Štandrežu svoje probleme, s smradom in drugimi nevšečnostmi.
Prejšnje smetišče ob Soči je še vedno aktualno in na njem odlagajo mestne odpadke. Teh je precej in ker so odlagalci preče, nedisciplinirani, zajemajo smeti vedno večje območje. Upali smo, da bo to odpravljeno z upepelje-valnikom, ker pa ta ne deluje prav se bojimo, da bomo tudi prihodnje poletje deležni smradu, ki ga oddaja smetišče, pa muh in drugega mrčesa, ki se bodo tam zaredili v veliki množini.
Domačini vabijo zato vaščane, naj se vsaj oni strogo držijo pravil za odlaganje smeti na določen prostor, pristojni organi pa naj pazijo, da se ta pravila izvajajo in da ne bodo razmetavali smeti in odpadkov tudi na kraje, ki niso določeni v ta namen.
SLOVENSKA LJUDSKA UMETNICA
GRETA PEČNIK V GORICI
Razstava v Stella matutina bo odprta od 8. do 22. marca
Jutri, v sredo 8. marca ob 18.301 in zato morajo biti tudi varnostni bo v prostorih kulturnega centra; "k,vr" wrlnn v nfliholiiem staniu.
Stella Matutina v Gorici uradna otvoritev razstave slovenske ljudske slikarke Grete Pečnikove, ki bo na tej razstavi prikazala kakih 30 svojih del. Razstava bo ostala odprta do 22. marca.
Pečnikova se ie rodila v Oplotnici na področju Maribora, sedaj pa živi v Piranu v Istri, kjer je imela svojo prvo osebno razstavo leta 1968, naslednje leto pa še v Kopru in leta 1970 v Kramu ter na Jesenicah. Lani je razstavljala tudi v galeriji tCartesius» v Trstu. Skupaj z drugimi naivci pa se je udeležila lani razstave v Vancouvru. Londonu. in Stockholmu.
V zadnjem času se kritika in u-metniški svet na splošno v veliki meri bari z jugoslovanskimi ljudskimi slikarji in prejšni mesec je RTV posvetila nekaj oddaj takim slikarjem iz Hrvatske in Srbije ter prikazala njihova dela. Tudi Greta Pečnik are po poti ljudske umetnosti, kot so jo začrtali umetniki hlebinjske šole, vendar pa daje v svojih stvaritvah tudi svoj osebni pečal- Zato bo njena razstava prav gotovo pritegnila pozornost goriške kritike in občinstva.
V okviru goriške kulturne ustanov« F.MAC bo jutri, v sredo, 8. marca ob 21. uri v gledališču Verdi predstava Alda Palazzeschija cPerelš, dimnati mož*. Delo bo predvajal gledališki ansambel »II gruppo della Rocca* iz Milana pod vodstvom Roberta Guic-ciardinija. Vstopnice in informacije so na razpolago pri agenciji Appiani, Gorica, Konto Italija, tel. 22-66.
ukrepi vedno v najboljšem stanju. Ronško letališče torej nima zadostnih jamstev za varnost svojih potnikov.
Predstava EMA C
Na stavbišču gradbenega podjetja Romani v Tržiču se je včeraj dopoldne pripetila nesreč#* pri .kateri, je, cementni drog udaril v glavo 21 - letnega delavca Floriruja Tpmata iz 0-gleja. V bolnišnici šo mu ugotovili udarec v lobanjo in druge poškodbe ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Pomanjkljive naprave na ronškem letališču
Letališče v Ronkah je v stalnem raanahu. Vsak dan se govori o tem, da prihaja v Ronke več potnikov, da je treba modernizirati vse naprave, urediti primerne čakalnice, skratka povečati zmogljivost tega letališča. Nihče pa ne ve s kakšnim denarjem in na račun katerih tveganj se vse to programira.
Pred kratkim smo od sindikata gasilcev prejeli tiskovno poročilo, iz katerega je razvidno, da je varnost na tem letališču pomanjkljiva. Gasilci pravijo, da M bili njihovi posegi v primeru nesreče nezadostni in to ne zaradi njihove pomanjkljivosti, pač pa zaradi neodgovornosti vodilnih organov letališča, ki ne dajejo primerne in zadostne važnosti gasilski službi.
Zgodilo se je več kot enkrat in še danes se dogaja, da ostajajo gasilska vozila brez bencina, kar pomeni, da v primeru nesreče nimajo nobene možnosti posega. Prav tako so nezadostni vodovodi, ki so trenutno nameščeni na letališču in tudi poslopja namenjena gasilcem samim so pomanjkljiva. V tiskovnem poročilu sindikata gasilcev CGIL in CISL so točno navedeni dnevi v katerih šo" biia gasilska vozila brez bencina.
Decembra lani se je na letališču pripetila nesreča, ki sicer ni imela hujših posledic. Možnost nesreč mora torej vedno biti upoštevana
■iiiiiriiiiiiuiiiiiimiiiiiiumiiHiiiiiiiimiMiHHiiiiiiimiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiu
OB SLABEM VREMENU NA LOKVAH
Številna udeležba SPD Gorica na kategorizacijskem veleslalomu
Pomembnost skupnih tekmovanj . z okoli 70 tekmovalci - Nasi
Udeležba 8 društev dobro napredujejo
Nedeljskega kategorizacijskega tekmovanja v veleslalomu, ki ga je na Lokvah priredil «SK Gorica* iz Nove Gorice, se je skupno udeležilo 72 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih smučarskih društev Slovenije. Med njimi ie Mio tudi 18 dečkov in deklic Slovenskega planinskega društva Gorica. Katja Bau-con je v kategoriji cicibank zasedla tretje mesto ter prejela diplomo.
Letos se je dogodilo prvič, da so na takšnem tekmovanju sodelovali tudi otroci iz zamejstva, kar je v svojem uvodnem govoru ob razdelitvi medalj in diplom omenil tudi predsednik »SR Gorica* Matija Franko. S takšnimi tekmovanji kakor tudi s smučarskimi tečaji, kakrš-
na so imeli mladi gorišld smučarji na bližnji Lažni, se utrjujejo prijateljstva med mladimi na eni in drugi strani meje.
čeprav je Dotekalo tekmovanje v dežju, ki se mu je od časa do časa pridružil sneg, je viadalo le-razpoloženje ter so se člani »SPD Gorica* zelo požrtvovalno borili za plasma z izredno močnimi nasprotniki.
Povedali smo že, da ie v kategoriji cicibank zasedla Katja Bau-con tretje mesto, v kategoriji cicibanov je Herman Cantelli na 11., Samo Sanzin na 13.. Igor Košuta na 14., Diego Devetak na 15. in Ugo Dornik na 16. mestu. V kategoriji mlajših pionirjev ie Mauro
i Jk
v	tjgg |
Ipjiff i
m'
'-.TjSsaSS.
|l| I:|tr •'
tip	i -
Sjf , 4 it

Je*.'**e	,
k	#
\ A **$;.. 1 W f'
A \ t
; • t’ vMH J
k MMMB
Dornik na 5., Livij Rožič na 7., Artur Bresciani na 14 Marko Lutman na 16., Mauririj Maligoi na 18. mestu, diskvalificirali oa so Klavdija Maligoja. Med starejšimi pionirkami ie Mia Katjuša Osbat na 4., Vesna Cargnel pa na 5. mestu. Starejši pionirji so 3e uvrstili takole: Rafko Butkovič na 15.. Lo-ris Nanut na 18., Saša Osbat na 21. in Livij Pahor na 23 mestu Kako huda skušnja za goriške smučarje je bilo tekmovanje, pove tudi udeležba naslednjih društev ki i-ma.jo za seboi že bogato smučarsko tradicijo: «SK Gorica* iz Nove Gorice, «SS Mangart*, «SK Logatec*. «SK Matajur* SK ETA Cerkno*, «SD Jesenice* in »SK Velenje* Proga je bila dolga 77 metrov, po njej je Mio razmeščenih 21 vratič, njena višinska razlika Da je znašala 155 metrov. Tekmovanje je bilo vzgledno. organizacija brezhibna, zato si zaslužijo poleg tekmovalcev pohvalo tudi prireditelji S svoje strani so mladiir smučarjem pomagale ter 1ih bodrile predsednica SPD Jožica Smet tajnica Nada Sanzin in Ines Rožič In za konec še izjava smučarskega učitelja odv. Tomaža Marušiča, ki je letos vodil 10-dnevni tečaj na Lažni: »Dobro so se odrezali. Med njimi je nekaj talentiranih vozačev Če se bodo resno in vztrajno vadili, bodo za marsikoga še trd oreh* REZULTATI (prvo mesto* v vsaki kategoriji):	cicibanke:	Nataša
Nakrst (SK Gorica); cicibani: Jurij Čopi (SS Mangart): mlajše pionirke: Barbka Klinar (SD Jesenice); mlajše pionirji: Bojan Skoti (SS Man gart); starejše pionirke:	Janja
Nakrst (SK Gorica): starci pionirji: Mladen Franko (SK Gorica).
Še vedno brezposelni v naši pokrajini
Konec decembra je bilo v spiskih brezposelnih, ki jih vodi pokrajinski urad za delo, 2.133 imen brezposelnih ljudi. Največ med njimi (1.396) je ljudi, ki so že bili zaposleni, so pa trenutno brez dela. Mlajši od enaindvajset let, ki niso še delali, iščejo pa zaposlitev, je 492 (od teh 225 fantov). V precejšnji meri gre za ljudi' z določeno stopnjo šolske izobrazbe, ki pa ne morejo najti ustreznega dela. Med brezposelnimi je tudi 34 hišnih gospodinj, 186 upokojencev, ki bi se radi zaposlili ter 25 ljudi, ki bi si želeli drugačno zaposlitev od sedanje.
Več kot polovica vpisanih v te sezname pripada industrijskemu področju, nad 400 ljudi bi se rado zaposlilo kot uradniki. V decembru so v omenjenem uradu dali dovoljenja za sprejem v službo 612 ljudi, od katerih 98 v občini Gorica*. Celotno število vpisanih v sezname brezposelnih je zaradi tega za 145 enot manjše kot ono, ki so ga zabeležili v prejšnjem novembru.
V	decembru se ni noben prebivalec goriške pokrajine izselil v tujino zaradi delovnih dolžnosti.
V	seznamih brezposelnih je precej civilnih invalidov ter prizadetih na drugačen način. Na podlagi najnovejših zakonov je treba razne vrste invalidov sprejemati v določeni meri v službo tako v javne ustanove kot v zasebna podjetja.
Gorica
VERDI 17.15—22.00« »Soffio M cuo-
. re», Lea Massari, V, Ferreuz. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO ob 17.00 - 22.00: »La Betia. ovvero in amore per ogni gauden-za ci vuole sofferenza*. N. Manfredi in R. Schiaffino; kinemaskop-ski film v barvah; mladini pod M. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO ob 17.00-22.00: »n velo sul ventre*. J. Nicholson in S. Stroyberg; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.15-21.30 »Ivanhoe., R. Taylor in E. Taylor: kinema-skopski film v barvah.
V1TTORIA 17.15—21.30: »Straziami ma di baci saziami*, N. Manfredi in U. Tognazzi. Barvni film.
Tržič
AZZCKKO: Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 16.00: <Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo*. Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00: «Unico indi-zio. ima sciarpa gialla*. F. Donau in F. Langella. Kinemaskop v barvah.
Načrtovanje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba — Standrež kakor tudi izgradnja avtocestne povezave med Italijo In Jugoslavijo pri Gorici navaja upravitelje In strokovnjake k pogostnim izmenjavam stališč In mnenj. Tako so se — kakor poročamo na drugem mestu — včeraj srečali predstavniki obeh Goric z udeležbo predstavnika slovenske vlade. Na sliki (od leve na desno) Ferruccio Fantini (v. d. župana), odbornik Giuseppe Agati, referent za stike Celso Macor, podpredsednik IS SRS inž. Tone Tribušon In predsednik skupščine Nova Gorica Rudi Šimac med pogovorom v motelu avtomobilskega kluba ob Tržaški cesti. Iz pozdravnih besed obeh delegacij je razvidno, da sta obe strani izdelali načrte avtoporta bi da vse govori v prid tega. ter da bodo dela oddali na dražbi že v tem letu
Pri koiarkl s« ]• ponesrečil
V nedeljo zvečer so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 36-letne-ga Benita Fumiata iz Gorice, ki so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo s poškodbami. Pridržali eo ga za 5 dud na zdravljenju. Fumdato se je ponesrečil pri košarkarski tekmi v dvorani UGG v Gorici, kjer mu je, ko je bal med občinstvom, priletela žoga s teko silo ▼ glavo, da ga je udarec onesvestil.
,V<mi Gorica
SOČA (N. Gorica): »Operacija grom*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »črni panterji v Harlemu*, ameriški barvni film — ob 18. in 20 PRVAČINA: Prosto.
RENČE: »Garingo*. italijanski barvni film — ob 19.
ŠFMPAS: »Prerija časti*, ameriški barvni film — ob 19.30.
DFSKLE: «Nanami — orva ljubezen*, japonski barvni film — ob 19.30. KANAL: »Pride Sadata*, italr^iske-španski barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan tn oonoči ie v Gorici odprta lekarna Pristofoletti. Travnik tel. 29 72.
DEŽURNA LFKARNA v Tržiču
V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti 52, tel. 72-701.
SPD priredi v nedeljo, 26. marca,
avtobusni izlet na ogled svetovnega prvenstva smučarskih skokov v Planico. Podrobna pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2/L tel. 24-95.
Previdena z verskimi tolažili na* je za vedno zapustila naša draga mati in stara mati
Marija Tutta vd. Treiber
Pogreb bo danes, v torek, 7. marca ob 15. uri iz cerkve v Sovodnjah aa tamkajšnje pokopališče.
žalujoči: sin, snaha, vaak in drugo sorodstvo Gorica, Sovodnje, 7. marca 1971 Pogrebno podjetje Presheren-Gradišč«
IZ POROČIL NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE
KMETU ODPRETI PERSPEKTIVO USTVARJALCA BOLJŠEGA ŽIVLJENJA ZASE IN ZA VSE
Tajnik KZ Marij Grbec o krivicah razlastitev
Marij Grbec je v svojem poročilu govoril prvenstveno o razlaščanju našega kmeta in v zvezi s tem rekel:
»To izpodrivanje našega kmeta pa se istoveti z izpodkopavanjem naše narodne manjšine. Kljub naraščanju slovenskega meščanstva ostane kmet na našem področju temelj slovenske manjšine in vir naše moči, naših novih sil. Če bomo dopustili izpodkopavanje našega kmečkega jedra, bo tudi v narodni manjšini prišlo do nepopravljivih posledic.*
Po tej ugotovitvi je Marij Grbec prikazal današnje stanje:
»Pri razlastitvi zemlje za razširitev tržaškega pokopališča pri Sv. Ani. — je med drugim rekel Grbec — je prišlo do enotne borbe za naše pravice: ta borba je trajala 4 dolga leta. Prvotno je občinska uprava nameravala plačati za vrtove in hiše izredno nizko ceno, 1.500 lir za kv.m pri vrtovih, 4.400 lir pa za kub.m pri razlaščenih hišah. Po dolgem pogajanju smo končno dosegli p-avičnejše cene: za vrtove od 4.000 do 6.000 lir za kv.m, za hiše pa 12.000 lir na kub.m. Dosegli smo tudi to, da so lastniki razlaščenih hiš dobili stanovanja pri ustanovi za ljudska stanovanja po posebno ugodnih najemninah. Vse to pa je še premalo, če pomislimo, da ti kmetje nimajo več lastnih hiš in da so ostali brez zemlje, ki jim je omogočala vsakdanji zaslužek. Dosegli so sicer več kot razlaščeni kmetje pri prejšnjih razlastitvah, a vse to je še premalo!»
»Našim kmetom pa preti nov udarec — je nadaljeval. — Hudo prizadeti bodo namreč vsi posestniki, ki bodo razlaščeni ne podlagi zakona štev. 167 od 18. aprila 1962. Kot je bilo objavljeno v torek, 29. februarja, je tržaški župan že podpisal odlok, s katerim pooblašča avtonomno ustanovo za ljudska stanovanja IACP, da v Rocolu zgradi nadaljnjih 650 stanovanj. Prav tako je že v teku gradnja 1200 novih stanovanj pri S.M.M. Spodnji.* »Tržaška občina je dobila dovoljenje, da razlasti na podlagi zakona 167 še sledeče površine: ROCOL - MELARA L: razlaščena pavTšina > 188.660 kv.m in MELARA II.:. razlaščena površina 112.600 kv.m; S.M.M. SPODNJA I.: razlaščena površina .300.000 kv.m in S.M.M. SPODNJA D. CONA SV. ANE: razi. površina 49.450 kv.m;
S.M.M. ZGORNJA: razi. površina 20.139 kv.m; CAMPANELLE: razi. površina 49.890 kv.m; KJADIN: razi. površina 7.420 kv.m; SV. SERGIJ; razi. površina 14.840 kv. m; KUMANO: razi. površina 13.690 kv.m; VALMAURA: razi. površina 21.430 kv.m; SKEDENJ: razi. površina 21.016 kv.m; PIAZZALE DELLA RESISTENZA: razi. površina 2.460 kv.m.
Nerešeni so Se drugi problemi: pri Sv. Ani posestniki — vrtnarji, ki so bili razlaščeni za ljudska stanovanja IACP, že 4 leta čakajo sodno razsodbo, ker so se uprli smešno nizki ceni, ki jo je ustanova določila za razlaščena zemljišča, vrtnarji na Kolonkovcu pa čakajo, da jim ACEGAT izplača škodo, ki jim je bila povzročena z gradnjo novega vodovoda za Grandi Motori.*
Upravni tajnik Lucijan Volk
V svojem poročilu je upravni tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk najpirej poudaril strokovno-sindi-kalno vlogo Kmečke zveze ter tudi njeno narodno-obrambno vlogo, ker KZ zastopa svoje člane, ki so povečini slovenske narodnosti. Nato je v samem začetku ožigosal »dolgoletni manever*, s katerim onemogočajo kmetom na našem področju, da bi prevzeli v svoje roke svojo bolniško blagajno, ki jo že 12 let protizakonito vodi komisarska uprava. Komisarska uprava pa pomeni tudi mamemo sramotno diskriminacijo slovenske narodne skupnosti, kateri pripada velika večina kmetov v naši pokrajini*.
Lucijan Volk je nato dobesedno nadaljeval:
»Nekateri oblastveni organi, ki pri nas še vedno sprejemajo stališča najbolj zakrknjenih in nazadnjaških domačih šovinistov, so šli tako daleč, da so dovolili nespoštovanje zakona, da bi preprečili Slovencem prevzem kmečke bolniške blagajne. Mi bi bili zadovoljni, če bi to ne bilo res, toda žal za to afero ne moremo najti druge razlage, kajti v vseh aktih, od dekreta gen. vladnega komisarja iz leta 1959, ki niti z eno besedo ne opravičuje petletne zamude, do vseh naslednjih, ki obnavljajo 12 let dolgo komisarsko upravo, ni niti najmanjše utemeljitve.
<Naravnost neverjeten pa je zadnji potek te zadeve, ko je namreč 23. novembra lani minister za delo in socialno skrbstvo Donat-Cattin odgovoril na ponovno vprašanje poslancema Škerku in Lizzeru, da bo komisarska uprava smela trajati le še toliko časa, kolikor je pač potrebno za pripravo volitev, je centralni odbor zveze bolniških blagajn zamenjal starega komisarja z novim, s svojim funkcionarjem, ki je 16- decembra lani trdil,
da ima nalogo izvesti volitve do konca februarja, po seji svoje posvetovalne komisije, 12. januarja, pa je telefonsko sporočil, da bodo volitve na današnji dan, nato se je začel izmikati in je na dan 4. februarja, ko bi se moral začeti volilni postopek, izginil. Teden pozneje, 11. februarja, je centralni odbor federacije bolniških blagajn sklenil —• za kar ni pristojen — da se komisarska uprava podaljša do konca junija in potrdil istega funkcionarja za komisarja.»
<Glavni svet KZ — je nadaljeval Volk — je pooblastil posebno delegacijo, da obrazloži stališče naše organizacije glede volitev tudi političnim strankam, organizacijam ter tisku. Ta delegacija se je sestala s SS, KP1, PSI, SKGZ, SGZ in se bo sestala tudi z drugimi, česar ni mogla storiti doslej, ker je
Marij Grbec
Lucijan Volk
imela veliko dela s pripravami za občni zbor.*
V svojem poročilu je Lucijan Volk zadevo kmečke bolniške blagajne zaključil takole:
«Volitve morajo biti čimprej. Ves postopek mora biti čimbolj javen in jasen, zato seveda tudi dvojezičen, da bo dana kmetom možnost, da razumejo, zc kaj gre in da svojo voljo izrazijo z zavestnim in neposrednim glasom. Pričakovati je, in to mnenje nam potrjujejo zadnji manevri, da bodo isti krogi, ki nočejo volitev, skušali enotnost kmetov razbiti, kmete pregovoriti, da bi se za volitve ne zanimali. Prepričani smo, da bodo naši kmetje tem nakanam znali odločno odgovoriti, da bodo kot na dosedanjih sestankih izbrali iz svoje srede kandidate za volitve, ki jih bodo nato tudi enotno izvolili. Tako bodo vzeli sami v roke svojo bolniško blagajno.*
Lucijan Volk je nato govoril o delovanju izvoljenih organov KZ in o delovanju njenega urada. Posebej je omenil delovanje patronata, ki je prevzel nase tudi nekatere vrste storitev, ki jih je prej opravljal izključno urad KZ. »V lanskem letu — je rečeno v tajniškem poročilu — je patronat popolnoma upravičil poudarek, ki smo ga že na lanskem občnem zboru dajali njegovi pomembnosti in je njegovo delovanje celo preseglo naša predvidevanja.*
Ko je poročal o delovanju KZ v preteklem obdobju, je upravni tajnik Volk poudaril, da je izvršni odbor izvajal svojo dejavnost na čim širšem območju in v vseh zadevah, ki se tičejo domačega kmetijstva; nadalje je zatrdil, da je KZ pravilno ocenila važnost urbanističnih izbir v okviru tržaške in tudi ostalih občin na Tržaškem; da je skupno z nekaterimi organizacijami vložila ugovor proti načrtom za velike prometne zveze, ki v nekaterih primerih grozijo, da bodo iznakazili obličje naših krajev, kot n.pr. barkovljan-ska vpadnica. Lucijan Volk je v svojem poročilu poudaril, da se KZ zaveda, da živimo na majhnem ozemlju, in da so potrebne tudi določene žrtve, ki jih zahteva napredek, vendar je tudi res, .je poudaril, da je treba prizadete vsaj prej vprašati za mnenje in da se njihovo mnenje primerno upošteva. Prizadeti pa imajo tudi pravico, zahtevati, da r.aj ne bo napredek vedno in samo v breme kmetov in polkmetov. S tem v zvezi .je nadaljeval:
»Zelo težko in kočljivo je pri vsakem regulacijskem načrtu, pa naj ga izdela kdorkoli, urediti vprašanje gradbenih zemljišč tako, da bi bili vsi zadovoljni in bi ne bil nihče prizadet. V take
podrobnosti se proučevanje KZ, seveda, ni moglo spuščati in bi tudi ne bilo prav. Naši kmetje in naši podeželani nasploh pa so nas na sestankih, ki smo jih z njimi imeli, v ogromni večini potrdili v prepričanju, da se morajo upoštevati potrebe kmetijstva in naravnega razvoja vasi in da špekulacije z gradbenimi zemljišči ne koristijo našim ljudem niti gmotno niti nacionalno, ker se z njimi bogatijo le prekupčevalci*.
Ko .je nato mimogrede omenil zasedbo zemljišč s strani družbe SNAM in poudaril, da se sedaj pričakuje rešitev s posredovanjem pravnikov, je prešel na področje in odnosov med KZ in oblastmi ter organizacijami. S tem v zvezi .je omenil sprejem delegacije KZ pri pokrajinskem odborniku ing. Sosiču, sodelovanje KZ pri narodni okrogli mizi o Krasu, sodelovanje KZ na dveh (»svetovanjih o kmetijstvu, ki .jih je sklicala deželna uprava lani v zvezi s prijavo drugega petletnega načrta, poudaril je nadalje številne nastope KZ pri pokrajinski upravi, konkretneje pri pokrajinskem odboru za lov, da bd se uredilo vprašanje škode, ki jo povzroča divjačina.
V zvezi z odnosi z drugimi organizacijami, je Lucijan Volk rekel, da codnosi so dobri z vsemi tistimi organizacijami in ustanovami, ki so dejanski demokratični izraz ljudi, ki jih predstavljajo, slabi ali neobstoječi pa s tistimi, ki jih vodijo ljudje, postavljeni z vrha, ki zato nikogar ne predstavljajo in nikomur ne odgovarjajo.*
Med prve spadajo cbratska KZ iz Gorice, vsedržavna Alleanza dei contadini, katere avtonomna članica je tudi KZ in seveda deželna organizacija? Najprisrčnejši je odnos z našo krovno manjšinsko organizacijo Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, ki je vedno dokazala izredno občutljivost za probleme našega kmeta in njegove organizacije. Prav tako s Slovenskim gospodarskim združenjem in Slovensko prosvetno zvezo, ter Kmetijsko zadrugo itd.*
Pri tem pa je Volk poudaril, da je potrebno vzpostaviti tesnejše stike med organizacijami s kmetijskega sektorja, predvsem v korist kmetov in kmetijstva, ker »se pogosto dogaja, da prav pomanjkanje sodelovanja, da pomanjkanje izmenjave mnenj in izkušenj škoduje posameznim organizacijam*. V zvezi s tem je navedel dva konkretna primera, ko določene organizacije niso prosile za nasvet in so zato imele materialno škodo, ker niso uživale ugodnosti pri obnovi prostorov oziroma pri najetju posojila za 'nakup' TerfiljTiča. V zvezi s tem je še dodal, da so posamezniki, ki sugerirajo, da ni prav sodelovati s KZ, češ da bi to «izgledalo kot politično* in da bi se s tem komu zamerili. Glede tega je Volk dobesedno dejal:
»Naši kmetje — zadružniki, pa so že toliko dorasli, da se nam zares ni treba skrivati. Kmečka zveza pa je v večji ,di manjši meri pomagala ustanoviti vse nove organizacije. In to je, seveda, apolitično*, ker pač spada v «politiko* Kmečke zveze, da se namreč kmetje in kmetijstvo v naši pokrajini okrepijo prav s tem, da se združujejo, da skupaj prevzemajo svoje ustanove, da s skupnimi močmi ustvarijo boljšo perspektivo sebi in vsem «Politika* KZ je politika uveljavljanja naših kmetov, da se jim prizna vloga, ki jim pripada, vloga soustvarjalcev gospodarskega in socialnega napredka naše družbe. Njeno 22-letno delo zgovorno priča, da pri nas ni drugih sindikalnih organizacij, ki bi si postavljale ta cilj. In to je naravno, ker tistih organizacij ne vodijo kmetje kot vodijo KZ. Zato moramo vsi združiti svoje moči in složno delati, da bo ta «kmečka politika* doživela uspeh, ki ga je vredna.*
Končno je Volk še dodal:
«Za to politiko pričakujemo sodelovanje tudi krajevnih uprav, pokrajine in občin. Naši odnosi z njimi so dobri, in to se je ob več priložnostih že izkazalo. Mislimo,
da ni domišljavo, če trdimo, da je treba to pripisati resnosti našega dela. Toda ti odnosi bodo mogli postati resnično koristni le, če bi imele vse občine svojega odbornika za kmetijstvo, kar smo lani junija pismeno predlagali vsem županom, še zlasti bi moglo to sodelovanje priti od izraza ob proučitvi možnosti, ki krajemim upravam daje lani decembra izglaso vani zakon o gorskih predelih, zakon, ki omogoča združevanje v egorske skupnosti*, s precejšnjimi pristojnostmi in možnostmi posega v valorizacijske načrte, v načrte za zaščito naravnega okolja, urbanistične načrte itd.*
Na koncu je Lucijan Volk povzel kratke zaključke, ki jih je zaključil takole:
rPotrebno je predvsem, da imamo jasne ideje in izdelane načrte. Kmečka zveza je kot vedno pripravljena prevzeti svojo vlogo, hkrati verujemo, da nam bo podpora članov in vseh kmetov dala moč, da prepričamo javne ustanove, strokovne organe in oblasti, da uberejo pot, ki naj odpre kmetu perspektivo ustvarjalca boljšega življenja zase in za vse.*
Jutri zvečer bo v Kulturnem domu na sporedu balet v petih slikah «Gorjanske bajke*. Glasbo je po «Zgodbah» Janeza Trdine skompo-niral Marjan Kozina, balet je režiral Henrik Neubauer. Balet bo izvajal ansambel ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Prireditev organizira ob 8. marcu Slov. Prosvetna zveza.
imiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
BREGARJE IN PREGARSKI ZIDARJI
Vsi udarniško na delo da bi obnovili domove
Kako si moremo razlagati tolikšno požrtvovalnost
XV.
Tudi v nadaljevanju NOB v letu 1942 in 1943 so bili do italijanske kapitulacije pregarski zidarji aktivnejši in odločnejši od kmetov, toda navzlic določenim razlikam, ki so se v idejno-političnem gledanju na program OF nujno pojavile zaradi različnih socialnih in družbeno-ekonomskih izhodišč, so pregarski kmetje in zidarji v boju za narodno osvoboditev vendarle osnovali enotno in nezlomljivo bojno fronto ter si porazdelili napore in žrtve, ki jih je zahtevala vojna.
Le malo je v Sloveniji vasi, katerih prebivalci so se v tolikšnem številu vključili v boj, kot so se Pregaro, saj je dala vas 141 borcev in 40 aktivistov, medtem ko je bilo 78 ljudi interniranih, torej je aktivno sodelovalo v NOB 259 vaščanov, ali skoraj vsak drugi. Vas pa je delila usodo mnogih brkinskih naselij (v Brkinih je bilo od 62 vasi kar 29 delno ali popolnoma požganih), bila je dvakrat požgana. Enako usodo so doživele tudi sosedne Huje. Vojna je bila torej za Pregarce silno draga, zahtevala je 34 žrtev. Vas je štela 110 hiš. Le 5 hiš ni bilo požganih. Med 34 padlimi je bilo 12 zidarjev. Žrtev niti ni bilo veliko, če računamo na bojno aktivnost tolikšnega števila ljudi. Uničena pa je bila skoraj vsa živina, nadalje vsa oprema in kmetijsko orodje.
Prva in najpomembnejša naloga, ki se je postavila po končani vojni pred pregarske zidarje, je bila, kako organizirati obnovo uničenih brkinskih vasi, predvsem lastnih domov na Pregarju. Tudi tedaj so bili zidarji prvi, ki so združili svoje moči. Za delo so prijeli stari in mladi, kvalificirani in nekvalificirani in se že 1945 organizirali v obnovitveno zadrugo. V njej so, čeprav ni bilo dovolj hrane in je primanjkovalo tudi gradbenega materiala, do konca 1947. leta vsaj zasilno obnovili večino stanovanjskih zgradb in precej gospodarskih poslopij. Delali so udarniško in za minimalne mezde ob delavnikih, nedeljah in praznikih, kajti zavedali so se, da prvič ustvarjajo v svobodni domovini in za boljše življenje svoje in prihodnjih ge-
neracij. Ko so bile hiše obnovljene, so v letih 1948 in 1949 zgradili z udarniškim delom še velik zadružni dom. ponos vaščanov.
Pričakovali so razcvet vasi, boljše življenje, o katerem so sanjali številni rodovi dolga stoletja; lepo cesto, ki bi jih povezovala s svetom; strokovni, kulturni in gospo darski napredek. Žal pa so bili • Brkini skupaj z njihovo okolico po neki, do danes nepojasnjeni, gotovo iracionalni logiki, potisnjeni v pozabo in zanemarjeni v razvoju, ki je tako bujno vzcvetel v industrijskih centrih.
Naj zaključim ta opis, posvečen mrtvim in živim pregarskim zidarjem z ugotovitvijo, da so ostali do sedaj nepojasnjeni razlogi, ki so vezali na brkinsko grudo vse dosedanje zidarske rodove. Le zakaj so se ti pridni in skromni ali bolje povedano garaški ljudje, kljub dejstvu, da so našli delo in boljše življenje vsepovsod, vendarle vedno vračali domov k svojim rodnim ognjiščem Gotovo zato, ker so svojo vas in pokrajino neizmerno ljubili, bila je del njih samih, njihovega najglobljega bistva. Morda nam bo pismo, ki ga je daleč od doma pisal umirajoči pregarski zidar, partizan, pojasnilo čustveni odnos Brkinca do rodnih krajev:
»Dragi moji starši, znanci in prijatelji!
Umiram ranjen v tujini in kličem: vrni se draga, rodna zemlja brkinska! Srce nesrečno bolj hrepeni po tebi kot po življenju, ki me zapušča. Želim si tihe ne-užite sreče v tvojem okrilju! Ali me slišiš draga? Obraze trpinov naših poglej! Rojaki tvoji so. Molče pričajo njihovi od naporov in gorja skrotovičeni obrazi o pre-stanih neizmernih mukah* Le zakaj si jih tako skopo obdarila z darovi, ki jih drugod v izobilju razsipaš? Hrepenel sem po tihi, skromni in čisto obrobni sreči. Želel sem si, da bi se vrnil v svobodo in prostost na s krvjo in zno jem prepojeno brkinsko grudo, toda sedaj smrtno ranjen čutim, da me življenje zapušča, gine in se počasi^ oddaljuje nezaužita sreča. Grozeče zlo, ki se naglo bliža, ubija tudi samo hrepenenje po njej in z njo vse, kar bilo mi je
tako drago. Daleč si sedaj ti, moja rodna gruda, ki so te tisoči brkinskih sinov prehodili, se za tebe borili in mnogi svojo žlahtno kri po tebi prelili; daleč, a vendarle ne predaleč, da ne bi čutila gorja, ki mi polni dušo nesrečno. Čeprav je preotrplo tvoje srce zaradi nesreč in gorja, ki si ga pod tujčevo peto za nas prestala, četudi si preborna in predaleč, da bi nas umirajoče v tujini neprijazni, s čustvom neizmernim in rahločutnim srcem svojim tolažila, si vendar tako blizu, v sebi te čutim in določno vem, da boš nežno dojela jek trpljenja, ki me tare, mene, tvojega rojaka, klico brkinske 'žemlje, in tisoče drugih sinov tvojih, ko daleč v tujini umiramo za tvojo in našo svobodo.
Daj, nakloni nam, prosim te, poslednjo milost, ostanke naše sprejmi v okrilje svoje, sama pa se dvigni in zasijaj v svobodi mogočna!*
Tako je o svoji večni materi zemlji mislil prenekateri slovenski borec, ko je v cvetu mladosti trpel in umiral za svoje prepričanje, svobodo in srečnejše življenje stoletja zatiranih trpinov.
Zato bi bil lahko pisec tega pi smo ne le brkinski ali renski zidar, pivški gozdar, briški ali istrski vinogradnik, pač pa kdorkoli, ki je čutil in hrepenel podobno kot umirajoči partizan, brkinski zidar.
MAKS ZADNIK
(Konec)
KAJ PRAVUO PODATKI IZ NEKATERIH DRŽAV
NARKOMANIJA SE POVEZUJE S KRIMINALOM
V ZDA in Veliki Britaniji je to bolj ali manj očitno
Kadarkoli vzamemo v roke list, ali odpremo radijski sprejemnik, da bi poslušali dnevne vesti, imamo pred seboj vest o umoru, ropu, kraji itd. Kriminal se dobesedno bohoti in tudi pred nedavnim, ob začetku novega sodnega leta, smo mogli iz najbolj kompetentnih virov zvedeti, da se pri nas kriminal veča. Čeprav je to bolj skromna tolažba, je vendarle res, da se število večjih in manjših zakonskih prekrškov veča po vsem svetu. V nekaterih državah je kriminala že toliko, da začenja zaskrbljati najvišje oblastvene organe.
Začnimo z ZDA. V tej veliki državi, kjer ^ imajo ogromne metropole, kakršne so New York, Chicago, San Francisco in druge velike centre s sta,rimi »tradicijami*, postaja kriminal že nevaren pojav. V ZDA imajo na leto okoli pet milijonov «hujših zakonskih prekrškov*. V lanskem letu so našteli več kot devet tisoč umorov s strelnim orožjem, k čemur bi bilo treba dodati prav toliko umorov s tako imenovanim hladnim orožjem. Po pisanju revije »Life* 43 odst. ameriških družin doživi v letu dni posredno ali neposredno kako »srečanje* s kazenskim zakonikom. O-koli 30 odst. ameriških državljanov je oboroženih. Vsi trdijo, da imajo samokrese in puške za to, da bi se mogli braniti.
Ker se število večjih ali manjših zločinov in »zakonskih prekrškov* na splošno neprestano veča, pride posamezni »primer* pred sodišče šele čez pet ali celo šest let. To pa je malone že paraliziralo ameriško sodstvo. V ameriških zaporih imajo okoli 30 tisoč jetnikov, kar je tudi za 200 milijonov prebivalcev, kolikor jih štejejo ZDA, veliko.
V zadnjem času pa je kriminala vedno več in sociologi trdijo, da doživljajo ZDA «eksplozijo» kriminala zato, ker je v ZDA vedno več narkomanov. Samo v New Yor-ku je 150 tisoč uživalcev mamil, ki so pripravljeni tudi na zločin, samo da pridejo do mamila. Revija «Life» je napravila v zvezi s tem anketo, ki je pretresla ameriško javnost. Na osnovi te ankete mnogi ameriški državljani predlagajo, naj bi se uživanje mamil uzakonilo, ker da bi se s tem preprečilo naraščanje kriminala. V zvezi s tem navajajo dejstvo, da je bila v času prohibicije poraba alkohola večja kot v času, ko so točenje alkohola dovolili.
Zadeva kriminala je prišla že tako daleč, da poprečen ameriški državljan ne zaupa več v policij-‘ ske sile, ker da so te nasproti kriminalu brez moči. In res, v lanskem letu je izgubilo življenje nad 100 ameriških policajev, nad 2000 jih je bilo ranjenih, kljub temu je kriminal »v ekspanziji*. Pri tem ameriški tisk ugotavlja šs to, da so perspektive mračne. V zadnjih desetih letih je kriminal v ZDA narasel za 148 odst.
zadobil «ameriškega obsega*. Glede tega pa je kar čudno, da se britanski ljudje na oblasti ne za-vedajo, da so glede tega še <na boljši poti* kot v ZDA, kajti » zadnjih dvajsetih letih se je ***] minal povečal za 650 odst., v za“ njih desetih letih pa za 150 odst.> torej vsekakor več kot v ZDA, Pa čeprav je hkrati res, da so gl®® tega v ZDA »štartali* z v1*!6 ravni.
Sicer pa bomo za Veliko Britanijo navedli naslednje podatke: na Angleškem so imeli v letu dni na® 400 ubojev, kar je za 25 odst. ve® kot leto prej; samo na Škotske®! pa so v lanskem letu imeli 4.5J večjih zločinov, ropov, vlomov it®" kar je za 100 odst. več kot k*a 1961. Nasilnih napadov, ki so se končali z umori ali s telesnimi škodbami, pa je bilo v letu dni m® manj kot 61.000.
Razbojništev, kraj, napadov ® podobnih hujših «prekrškov» Pa v letu 1971 bilo že skoraj p°l^fU"* milijon. Samo seksualnih zločin® je bilo v Veliki Britaniji 1971- l®1 27.700, kar je za 10 odst. več a° leto prej.
Zahodna Nemčija ni prav nič na boljšem, morda je celo na slabšem-Glede na Veliko Britanijo je tovo na slabšem, saj so v Zahod®1 Nemčiji v letu 1970 imeli dva lijona 414 tisoč zločinov, kar J za 8,8 odst. več kot leto pr®j-,~“ se bo to nadaljevalo v sedanjem tempu, bodo že konec letošnjega leta dosegli tri milijone ziočin®v-Za 61 milijonov ljudi, kot jih štej Zahodna Nemčija, je to veliko, kajti na vsakih 100 tisoč prebivale®'! pride na leto nič manj kot 300® zločinov oziroma krišatev zakon3 na splošno. Največ je kraj, in sl' cer poldrugi milijon, kar je v razmerju s prebivalstvom malone tn' krat več kot v Italiji.
Tudi v Franciji kriminal narašča-Francozi sicer še niso objavili vS® podatkov za lansko leto, toda * v prvih treh mesecih lanskega ta so na področju Pariza imeli Dl manj kot 1860 razbojništev, kar J za 20 odst. več kot leto prej. Zanim vo je, da se je število napadov 11 bencinske črpalke in lekarne, L so ponoči odprte, povečalo za odst., prav tako se je krepko P večalo število vlomov. V Parizu 1 njegovi neposredni okolici imajo poprečju po štiri vlome na ur“'
V zadnjih letih opažajo naraš®8 nje kriminala tudi na švedskem' kjer še posebej naraščajo vi®111' umori in kraja. Za Švedsko je A čudno, kajti do pred desetimi 1® na Švedskem že niso več ved®1’ kaj pomeni kraja. V tej in še sosednih skandinavskih deželah J bilo spoštovanje zakona nekaj malnega. Tudi zaupanje v ob«^ konkretno v njeno vsakdanjo neP? sredno emanacijo — policijo, je 0 lo neskončno. Sedaj se je to PJT vsem spremenilo. Tudi na šv®® skem kriminal narašča in pn 1®/? sociologi ugotavljajo naslednje: *
Če razmere niso prijetna v ZDA. niso boljše v Veliki Britaniji, kjer je »industrija kriminala edina industrija v ekspanziji*, kot je za pisal neki britanski komentator.
Britanska vlada pa »se boji*, da bi kriminal v Veliki Britaniji ne
iiiiiiiiiim.....................'Mini,M,Hlinili,n...Hlinili........................n,m, „„ „„„„„„................umnim,muhi".....
OVEN (od 21.3. do 20.4.)
so pred leti sprostili tisk in se 1 tako imenovana pornografija nag razširila, je število seksualnih 110 činov močno upadlo, naraslo P* '• število k-aj in ropov, kar P°sebJ povezujejo z naraščanjem up®raD mamil.
Pri delu se držite običajnih metod. Ne zaupajte skrivnosti sorodniku, ki ne zna držati jezika za zobmi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Od strokovnjaka boste dobili odličen nasvet. Nekdo se vas spominja z ljubeznijo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne mudoma izkoristite za vas ugodne okoliščine. Odpravljen bo resnejši nesporazum.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Da bi pravočasno odkrili namene tekmecev, se od časa do časa oprite na svojo fantazijo. Nekateri vaši načrti so odlični.
HOROSKOP
žaj, ki ni najbolj trden. Neki P®1' "telj vam bo storil uslugo. rI. STRELEC (od 22.11. do 20.12 ) v
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se boste znašli med zmagovalci, vendar se nikar ne navadite na lahke uspehe. Spor med sorodniki.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite na svoj poklicni ugled. Večer boste prebili v družbi prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Polni boste originalnih idej. Imeli boste več zadoščenja izven družine kot v njej.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Uredite čimprej svoj gmotni polo-
speh, ki ga boste dosegli popolni: bo nadomestil to, kar ste zguD zjutraj. Pomirjanje v družini. ^ KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) ^ svojega dela ne boste imeli zad®56! nja. Močno se boste razveselili ,S1 Čanja z nekim starim prijatelj®®1' VODNAR (od 21.1. do 19.2.) N* delovnem področju ne pričak®J\j novosti. Popolno razumevanje 11160 prijatelji.	,
RIBI (od 20.2. do 20. 3.) Zvezd® so naklonjene vsem, ki se ukvari jo s svobodnimi poklici. Sreča žalost se bosta danes pomešah.
TONE SVETINA
328.
VI* AS A
TRETJA KNJIGA
Kmalu se je naučil voziti avtomobili. Selili so se toliko časa, da je oče dobil boljše delo kot zidar, on pa je začel voziti žerjav. Ni hotel ostati na dnu. V štirih letih je dokončal večerno tehniško šolo. Bil je livar, rezal je steklo... štrajkal je, metal kamenje na policaje, pritiskal na kljuke od fabrlke do fabrike... Toda v tujini je ostal samo tujec, čtranger!
«Kaj sta dom in domovina, spoznaš šele, ko ju nimaš,» je grenko dejal.
Pred vojno so se razmere izboljšale. Postal je šofer, s kamionom je vozil iz pristanišča tovore z ladij. Dvakrat toliko je zaslužil kot oče. Lepše življenje pa so jim preprečili Nemci, s katerimi se je srečal v Belgiji. Slišal Je zavijanje štuk, videl razbita mesta in brezglavo bežeče ljudi. S prijateljem se je hotel prebiti k Angležem. Peljala sta se s kolesom. Nemški podoficir ju je ustavil. Ko se je obotavljal, da bi mu dal kolo, je dobil sunek v trebuh in kolo je kar samo padlo od njega. Nemci so ga z mnogimi drugimi odpeljali na delo v rajh. Med potjo je videl, kako so nekoga, ki je hotel pobegniti, pobili s puškinimi kopiti. Takrat je sklenil, da se bo boril proti njim.
Z dela v nemških železarnah so ga kot italijanskega državljana poslali v Udine. Tam je zbolel in pobegnil iz bolnišnice v tolminske hribe. Njegov najsrečnejši dan je bil, ko ga Je brigada sprejela med svoje borce.
Ko je končal, ga je sloki fant z lačnimi očmi vprašal:
«Kakšna pa so dekleta tam, na Francoskem?«
«Dobre so, toda boljših od naših deklet ni! In ni dežele, lepše od domovine. Mi ji bomo priborili tako svobodo, da nikoli več ne bo treba nikomur po kruh v tujino! Mi bomo dali delo in kruha vsem! Vsi bomo imeli dovolj, ali vsi manj ali pa vsi malo! Toda doma bomo!«
«Tako bo!« je pritrdil komisar Boris, ki je bil Izseljenski otrok kot Leban.
Tako so si pripovedovali svoje zgodbe. Zgnani so bili vkup z vseh vetrov. Mnogo je bilo dezerterjev iz nemške vojske, prišli so iz Francije, Poljske, z vzhodne fronte, z vseh koncev Evrope, kamor jih je bil kot sedemnajstletne fante raztrosil nemški stroj za gnojilo svoji zmagi. Tisti, ki so ušli in so bali tu, so bili med najdrznejšimi. Nosili so kar nemške uniforme. Boris, ki je bil v enoti partijski sekretar, je ugotovil, da so vsi komunisti, bodisi člani partije ali pa SKOJ. Večina je imela z Nemci posebne račune, nekateri pa so bili bojaželjni že po naravi.
V vasi Škrbini so se najedli kar po hišah, tako da kuharjem ni bilo treba pristaviti kotlov za večerjo. Odpočili so se in posušili. Bataljonski štab se je sestal z domačini, da bi se domenili, kje in kako bi potolkli nekaj patrulj Nemcev in četnikov, ki so strašili po Krasu, zakaj med Vipavsko dolino in morjem ni bilo nobene večje partizanske enote.
Jutro je bilo čisto kot ribje oko. Nande je za zajtrk skuhal polento. Borci so se postrojih, in že je začel dehti polne porcije, izdatno zabeljene s pravo mastjo. Tedaj je priteklo neko dekle in v eni sapi vprašalo za štab. Nande ji je poka-zal hišo in naložil polente še Travnikarju in Primožu.
«Kaj stavita, da ne bosta v miru pojedla?!« ju je dregnil.
«Ja, Nande, če ti rečeš, bo že tako! Tudi v Prešernovi se je rado zgodilo, da smo prevrnili kotle, kadar si skuhal kaj posebnega.«
«Dobro, da sem prišel z vami, fantje! če druge koristi ne bo od mene, boste mitraljezci dobivali za dodatek kosti!«
Primož se je zasmejal.
Ta hip je iz hiše prišel komandant Leban in naročil de*Ur' nemu zbor, Nandetu pa, naj takoj neha dehti hrano. .
Dekle je bila prišla z obvestilom, da se bližnji vasi P'L bližnje močna italijanska kolona, kakšnih štirideset mož- v nekaj minutah je bila vsa enota nared za pohod.
«Te bomo zmleli za zajtrk!... Nande, ti pa počakaj s ko* lom, ker bomo v kratkem nazaj!«
'<Me veseli, če bo res, da mi ne bo treba nikoli več Pre' vrniti kotla!«
Leban se je odločil, da bo postavil zasedo tik za vaS Lipo, v kotanj astem, s kamnitimi ogradami prepreženim zefl1' 1 j iščem, ki je bilo delno poraslo z gozdom.	j.
Da bi pridobili pri času, so hiteli kar z orožjem v naravnost skozi gozd. Med potjo so naleteli na pobegle renče, ki so se pandčno umaknili iz vasi. Leban je od zvedel, da ima pred seboj okoli štiristo Nemcev, tj. batalj^ divizije SS Prinz Evgen, ki gre z vozmi na Kras, da bi vzp0®' tavil postojanko.
Lebanu je zaprlo sapo. če Jim to uspe, tudi oni nim»J° več kaj iskati na Krasu.
Pobegli so mu svetovali, naj se obrnejo.
«Ne! Da bi se jurišni bataljon obrnil? Saj bi se mu sin<l jali vsi v diviziji!« Sklepal je naglo in preudarno. Z niko*116 se ni posvetoval, nagonsko se je odločil, da bo napadel-
Dve četi sta takoj izginili med borovjem, da bi na °b® straneh ceste napravili zasedo v obliki podkve. Sam se.J s svojo skupino premaknil skozi gozd na vzpetino, od k®*1*
bd Nemcem lahko udaril v bok ah hrbet, ko bi bežali —- , Pokleknil Je k borovcu In dvignil k očem daljnogled. Iz vaL kjer se je že kadilo iz dimnikov, se je vijugala cesta. ZagV dal je predhodnico, ki je bila že daleč naprej, za njo Pa ^ iz vasi prišla glavnina.
Takoj za čelnim oddelkom je jahal na črnem konju o*10 zravnan častnik. «To bo komandant kolone,« je pomislil ga pokazal Primožu:
^morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
7. marca 1972

v nedeljo ni bilo ligaških tekem
mednarodne tekme med Gr-clJo in Italijo.
PRIHODNJE KOLO ^agliari — Milan ^atanzaro — Mantova Jiorentina — Verona inter — Napoli "Uventus — Bologna ^eenza — Atalanta Homa — Varese ^mpdoria — Torino
tl
m 25
1:0
1:0
1:1
0:1
2:1
1:1
0:1
1:1
2:0
1:0
33
32
27
26
25
23
21
19
18
16
13
11
IZIDI 23. KOLA
— Livorno Hari — Monza £atania — Palermo t,°ggia — Temama Oenoa — Reggiana lazio — Cesena Vodena — Como t^fugia — Brescia “°irento — Reggina iQranto — Novara
LESTVICA
^iermo
jablana
•kggiana in Lazao
Cesena in Perugia jp* in Taranto “teseia, Foggia, Novara, Ca-tania in Genoa ^ezzo rfggina Monza ^'Vorno "Orrento Modena
PRIHODNJE KOLO “lescia — Ban P^ena Foggia “Omo — Laziio "Jonza — Catania p^ara — Modena .Mermo — Taranto j^ggiana — Livorno ?®8gina — Arezzo jOfrento — Perugia ^nana — Genoa
DLIGA
IZIDI 24. KOLA
^ostrina — Arco ?assano — Bolzano 'lotifalcone — Mantebelluna 1:0 Hrisareo — Pordenone 1:1 ,0rvis Snia — Portogruaro 0:0 p|Snano — San Dona	1:0
pOdiasottomarina — Schio 0:0 ^idagno - Triestina 0:1 nio — Alense	odg.
LESTVICA
»na
idestina in Bolzano portogruaro in Monfalcone lodiasottomarina hfco in Bassano oitrisareo
‘<*vis Snia in Pordenone pl Donš in Valdagno Montebdluna	i-
Alense, Lignano, Schio 18 ^io in Alense imata tekmo
■hanj.	..
PRIHODNJE KOLO Portogruaro — Clodiasottomarina ?assano — Lignano - Malo
„nesfcina — Mestrina ahi0 _ Monfalcone P*°ntebelluna — Oltrisarco .^demone — San Dona bjpose — Torvis Snia “olzano — Valdagno
1:0
1:2
35
34
28
27
24
23
21
20
' 'l§’Of

P_-^zo — Livorno Ppfi — Monza t^tania — Palermo o®8gia — Temana , noa — Reggiana Jj, ‘° __ Cesena
tj^ena — C««10 tpPjgia — Brescia fronto — Reggina ppanto — Novara paaova — Lecco ffma - Spal 6cce - Brindisi
^VOTE:
H - 22.742.200 lir 601.100 »
NOGOMET
TRIESTINA V D LICI
PIKOVA ZMAGA
OSTALE VESTI
Na šesti sthani
Pirova zmaga Triestine v Val-dagnu. Tržačani so na popolnoma razmočenem igrišču odščipnili obe točki zelo nevarnemu in dobro razpoloženemu nasprotniku, zgubili pa so prav pred tekmo z Mestriino svojega najboljšega napadalca Va-strnija, katerega je pristranski sodnik izključil zaradi grobega prekrška.
Tekma je bila zelo ostra, saj razmočeno igrišče ni dovolilo tehnične igre. Treba je bilo startati na vsako žogo in se z dolgimi podajami premikati z enega dela igrišča na drugega, ter nato streljati od daleč, saj je bila spolzka žoga vedno problem za vratarja. K sreči je Triestina takoj prišla v vodstvo po zaslugi De G amperi ja, ki je nadoknadil zamujeno priložnost Cesera in usmeril v mrežo Vastinijevo podajo. S tem je postalo Tržačanom vse lažje, saj so se lahko posluževali priljubljene taktike protinapada. Rakar je bil zopet naajbolj aktiven v napadu, pa tudi Vastini ga je na nasprotni strani dopolnjeval, tako, da je bilo za domačine res problematično istočasno zapreti vrzeli na obeh straneh. Toda v tako težki in moški tekmi je bil večji del bremena na ramah branilcev in veznih igralcev. Brusadelli je tekal gor pa dol po igrišču in se ni nikoli izognil ostrim spopadom, Sci-chilone pa je edini s svojimi dolgimi podajami' takoj spravil v pogon napad in s tem dal duška obrambi. Obrambo, ki je bila zelo zanesljiva (tokrat tudi s Camtagal-lom in Del Piccolom) so domačini skušali presenetiti le s streli od daleč.
Rekli smo sicer, da je bila zmaga Pirova. Vastini je po nepotrebnem zagrešil grob prekršek nad neposrednim tekmecem Facchinet-tijern in glavni sodnik ga je na predlog stranskega sodnika povsem upravičeno izključil. Manj upravičeno pa je sodnik ravnal v ostalih primerih, saj so domači igralci že od vsega začetka neusmiljeno udrihali po Rakarju in Vastiniju, katerega glavna krivda (sicer velika) je bila ta, da je končno odgovoril na izzivanja nasprotnika. Škoda, da se je to zgodilo prav pred tekmo z Mestrino, ki bo v veliki meri odločala o izidu tega prvenstva. Škoda je še zlasti, ker je Triestina z Rakarjem na drugi strani dobila res najboljši napad, v katerem bi sedaj potrebovala še bolj dinamičnega srednjega napadalca (na vsak način prej Riizzata ali Bertolija, kot Da Cesera).
* -k *
Nedeljsko kolo sicer ni prineslo nbbenih sprememb na vrhu lestvice. Na itiuepi je zmagal tudi Bolzano, ki je zadal Bassanu tretji zapo-rfedni poraz. Sicer pa je bil tokrat rezultat povsem krivičen, ker so domačini ves čas prevladovali, klonili pa so nasprotniku tri minute pred koncem zaradi avtogola. Zmagala je tudi Mestrina, in to je bilo pričakovati, vsekakor pa je proti Arcu precej razočarala in se zadovoljila z najnižjim izidom. Zelo verjetno po se je moštvo pripravljalo za nedeljski odločilni spopad. Zanimivo je dejstvo, da je po dolgem presledku spet prišel do gola njen najboljši napadalec Gri-goletti, ki je bil v začetku prvenstva med najresnejšimi tekmeci Vastanija.
Za prvo trojico še ena: Porto-gruaro, Monfalcone in s točko manj Union CS so slej ko prej edina tri moštva, ki nimajo več ne ambicij ne problemov. Temu primerni so tudi nastopi. Monfalcone je igral sproščeno in je z lepo igro premagal Montebelluno, Union CS pa je na lastnih tleh prepustil točko Schiu.
Vsa ostala moštva so tako rekoč še na dnu lestvice. Na sedmem mestu je namreč Bassano, ki pa je, kot že rečeno, zabeležil tri zaporedne poraze. Nič bolje ni z I Arcom, Oltrisarco pa je pred svojim občinstvom zgubil priložnost, da bi zmagal. Tako tudi ta moštva še niso na varnem, saj imajo le pet točk naskoka nad zadnjim. Z zmago Lignana, ki je odpravil San Dona, in delnim uspehom Schia v Clodii, so na zadnji stopnički kar štiri moštva, sicer pa imata Alen-
se in Malo tekmo manj. Poslabšal se je tudi položaj MontebeUiume, Valdagno, San Dona, Pordenone in Torvis Snia pa bi kljub trenutni slabi uvrstitvi ne smeli imeti težav z rešitvijo.
uk
Prijave za tekmo iugoslavija-ZSSR
Potovalni urad kAURORAd sporoča, da mora v najkrajšem času potrditi število postelj v spalnem vagonu ln število vstopnic za nogometno tekmo Jugoslavija-Sovjetska zveza, ki bo 30. aprila v Beogradu.
Zato prosimo vse interesente, ki se nameravajo udeležiti Izleta v Beograd, da to storijo do sobote, 11. marca 1972 med običajnimi uradnimi urami pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243.
ATLETIKA

V Velenju je bilo včeraj jugoslovansko državno prvenstvo v krosu. Ekipni naslov so ponovno osvojili atleti iz Sarajeva, dobro pa so se izkazali tudi klubi iz Slovenije. Med člani je zmagal odlični Korica, Vera Nikolič pa se je med članicami uvrstila komaj na	tretje mesto.
člani (10.000 m):
1. Korica 32’13”6, 2. Jokič 32’15”6,
3.	Kovačevič 32'25"8
Članice (2.400 m):
1. Rajher 8'59”9, 2. Miloševič 9 minut 3”2, Nikolič 9’06”4 Ekipni vrstni red:
1. Sarajevo 25 točk, 2. Partizan (Beograd) 21, Crvena zvezda 18,
4.	Velenje 13, 5.	Kladivar 12, 6.
Sloboda (Tuzla) 9, 7. Olimpija 9 točk, itd.
CMM - Vesna 3:2
STRELCI: p.p. v 10. min. Germana (V), v 11. min. Tammasi (C), v 35. min. Rossetti (C), d.p. v 14. min. Zudini (V), v 31. min. Tommasi (C).
CMM SAURO: Nardin; Cattonar, D’Eri, Paoli, Varglien, Grimm: Rossetti (Gardo), Goda.s, Tommasi, Va-scotto, Urcioli; Benevoli.
VESNA: Kozlovič. Verzier, Botti, Germana, Skrem, G., Zudini. Tence, Kelemenic, S. Zudini (Degrassi). Milič, Caharija.
SODNIK: Visintiri (Krmin).
Tudi v nedeljo .ie Vesna potrdila svojo trenutno dobro farmo. Križani so namreč na tujem igrišču, proti močnemu nasprotniku zaigrali povsem enakovredno in so s prikazano igro zadovoljili. Priznati pa je treba, da so bili domačini le boljši od kriških predstavnikov, ki pa imajo to zaslugo da se niso nikdar vdali in so se do zadnjega niiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
NAMI INI TENIS
Na mednarodnem tekmovanju v namiznem tenisu v Brightanu sta Jugoslovana šurbek in Stipančič osvojila prvo mesto z zmago nad rojakoma Korpo in Karakaševičem. Stipančič je nato osvojil arvo mesto še v mešanih parih
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Vesna in Zarja na tujem brez točk
Rreg in Juventina v nedeljo nista igrala
TRETJA AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
Skoraj pol ducata golov Primorja
Med ekipami, ki v nedeljo niso igrale, sta bila tudi Primorec in Union
Libertas Rocol — Primorj'e 1:5 (1:1)
LIBERTAS ROCOL: Ferluga, Savi, Dagnolo, Gerdol, Gagliardi, Ro-vina, Mersini, Mattei, Lanza, Truant. Sasonia.
PRIMORJE: Kante, Visintin, Su-ber, Trampuš, Del Bene, Pertot (Prašelj), Barnaba, Barbiani, Puntar, Ldpott, Verginella.
Koti: 12:2 za Primorje.
Sodnik: Tinta.
Strelci: p.p. v 6. min. Verginella, v 19. min. Mersini: d.p. v 13. min. Barnaba, v 29. min. Lipott, v 33. min. Barnaba, v 42. min. Verginella.
Tudi v nedeljo je Primorje prišlo do visoke zmage in je tako zopet zadovoljilo svoje navijače. Prosečani so tokrat zaigrali dobro. Le v prvem polčasu so bili pomanjkljivi na sredini igrišča in v obrambi.
Že po prvih udarcih je bilo jasno, da so igralci Primorja dobro pripravljeni. Po golu, ki je padel že v 6. min. prvega polčasa, so naleteli na nepričakovano močan odpor v vrstah Rocolčanov, ki so Se podajali v pogoste protinapade. 0-bramba «rdeče - rumenih* je tako imela obilo dela. Kot prosti igralec je bil Trampuš odličen, medtem ko se Del Bene ni znašel kot stoper. Kljub temu pa ni imel vratar Kante preveč dela. Poseči je moral le enkrat, medtem ko je malo kasneje prejel gol, po katerem so se Tržačani zaprli v obrambo. Upali so, da jim bo uspelo ohraniti neodločen izid. Enajsterica Rocola se je v prvem polčasu preveč utrudila, kar se je poznalo v nadaljevanju srečanja.
Drugi del igre je bil samogovor Primorja, ki je prisil vratarja nasprotnikov, da je šel še štirikrat po žogo v mrežo. Nedvomno je treba pripisati ta uspeh odlični pri-
1. -
3.	-
4.	-
6. -
1.	Contentin
2.	Top Hanover
1.	Badrenar
2.	Divario
1.	Templaro
2.	Safar
1.	Impero
2.	Vigelmo
1.	Empoli
2.	Mallo
1.	Chillon
2.	Gay Time
2
X
X
2
1
X
X
X
X
2
1
1
KVOTE:
12 - 13.485.648 lir 11 —	269.712 »
10 —	19.348 »
pravljenosti Prosečanov, ki so v letošnjem prvenstvu že večkrat dokazali, da je njihova kondicija na višku. Zasluga za to gre nedvomno trenerju Verginelli.
Primorje je prišlo v vodstvo že v 6. minuti. Puntar se .je otresel neposrednega nasprotnika in je močno streljal. Vratar je sicer odbil, toda prekratko. Žogo je prestregel Verginella, ki jo je z glavo usmeril v mrežo. V 19. min. so domačini izkoristili zmedo v vrstah Primorja in so izenačili. V 13. min. je Barnaba prestregel Barbianijev strel iz kota in ga usmeril v vrata, V 29. min. je Lipott dosegel tretji gol po lepem predložku Verginelle. Četrtič je realiziral Barnaba, ki je iz prostega strela presenetil vratarja. Tri minute pred koncem je po lepi skupni akciji (Visintin - Barnaba -Verginella) slednji streljal in dosegel zadnji gol. S tem je bilo srečanja konec.
B. R.
Lib. Montessanto — Sovodnje
0:2 (0:1)
SOVODNJE: G. Marson, Trivel-lato, Malič, Kovic, Gruden, Fer-folja, E. in L. Tomšič, B. Marson, Batistič, Zavadlav.
STRELCI: p. p. Zavadlav; d. p. Zavadlav.
Nedeljsko deževno vreme, zaradi katerega več nogometnih tekem niso igrali, je vseeno dovolilo, da se je srečanje med Montessantom in Sovodnjami srečno zaključilo. Igrišče je bilo precej blatno ter posejano z velikimi mlakami in to je nedvomno onemogočilo igranje zadovoljivega nogometa. Igra je postala tako zelo težka. Kljub vsemu so se Sovodenjci znašli na takem igrišču bolje od nasprotnikov in njih premoč ni bila nikoli v dvomu, čeprav so bili domačini zelo borbeni.
—Jo—
Libertas Prosek — Olimpija
2:1 (0:0)
OLIMPIJA:	Furlan (Perossa),
Škoda, Štoka, Bezam, Blažina, Metelko (Rebula), Husu, Živec, čer-njava, Ukmar, Nanut.
LIB. PROSEK: Ghersinich, Lizzi, Babdch, Cottarle, Smolizza, Menardi, Pilat (Cossutta), Gherbaz, D’Angolo, Della Valle, Milani, 12. Boldrin.
STRELCI: v 15. min. Menardi (L) iz enajstmetrovke in Čemja-va (O) v 31. min. iz enajstmetrovke, Milani (L) v 41. mdn. drugega polčasa.
Končno je Olimpija po petih nedeljah zaigrala dobro, čeprav je tekmo motilo slabo vreme. Nedeljski nasprotnik je bal Libertas Pro-
dala obe točki nasprotniku, je Olimpija pokazala, in to predvsem
v prvem polčasu, lepo in zrelo igro, ki je popolnoma zmedla Libertas. Z malo več sreče bi si lahko priborila zmago v prvem polčasu. Obramba je bila vedno na mestu, sredina igrišča je nadvladovala nasprotnike in tudi napad je bil vedno v akciji, čeprav je premalo streljal v vrata. Olimpija je v prvem polčasu imela tudi nekaj res velikih priložnosti, katerih Živec in Nanut nista znala izkoristiti.
V drugem polčasu pa Olimpiji nekaj ni šlo. Tudi sredina igrišča ni bila več tako učinkovita kot v prvem polčasu in tudi obramba je pokazala svoje hibe. Poleg tega je tudi sodnik dosodil krivično enajstmetrovko v korist Libertasu. Začudeni domačini so takoj protestirali in Husu je bil izključen z igrišča.
Olimpija je začela zopet napadati in končno je izkoristila enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil, ker je nasprotnikov branilec ustavil žogo z roko v kazenskem prostoru. A izenačenje ni bito Olimpiji' dovolj ter je nadaljevala z napadi. Vse je kazalo, da bo dosegla gol, a prečka ji je tokrat' preprečila zadetek. Nato so gostje zopet ^Začeli napadati ih tokrat je imela obramba precej dela. Manjkale so samo štiri minute do konca tekme, ko so nasprotniki izkoristili zmedo v obrambi' in dosegli zmagoviti goi.
U. D.
(2:1) borili z vsemi silami. Ne smemo namreč pozabiti, da uvršča ekipa CMM Sauro nekaj odličnih nogometašev, ki bi lahko igrali tudi v višjih kategorijah in se res lahko vprašamo, kako je to moštvo moglo izgubiti kar tri srečanja. Vse kaže, da je tej ekipi v začetku manjkalo uigranosti in da so šele sedal igralci v zadovoljivi formi, kar zgovorno potrju.je.io tudi izidi.
Vesna je začela odločno in je celo Rrisilila nasprotnike, da so se morali braniti v lastnim kazenskem prostoru. Križani so namreč že v 10. minuti prešla v vodstvo z Germanijem, kar je seveda vznemirilo nasprotnike, ki si takega začetka od Križanov niso pričakovali. Toda le minuto kasneje so domačini že popravili stanje z najboljšim napadalcem Tommasi.jem, ki je tudi v nedeljo pokazal svoje sposobnosti v napadu. Po tem začetku pa je CMM dosegel še en gol in tako se ie končal prvi polčas.
V drugem delu so bili Križani v začetku podjetnejši od domačinov in so stanje izenačili z močnim prostim strelom branilca Zudinija. Kazalo je še, da bodo Križani zdržali nasprotnikove napade, gse do 31. minute, ko ie ponovno Tommasi prekrižal račune kriškim igralcem. Kljub porazu pa je Vesna s prikazano igro povsem zadovoljila.
b. 1.
MUGGESANA - ZARJA 2:0 (2:0) ZARJA: Babuder, Bemetič, S. Križ-mančič, Marc, Metlika, V. Križ-mančič, Komar. Bone, Žagar, Primožič, Grgič, Turco, D. Metlika. Koti: 7:2 za Zarjo.
Vse je kazalo, da bo Zarja iztrgala nevarni Muggesani dragoceno točko. Bazovski nogometaši so se namreč dobro branili do zadnjih minut igre; škoda le. da je v prvem polčasu za kratek čas obramba popustila, kar so seveda izkoristili nasprotniki in dvakrat spravili žogo v mrežo.
Kljub porazu so zarjaši igrali dobro. tako v obrambi, ki je bila stalno zaposlena, kot na sredini igrišča. Tudi napad je nekajkrat skušal priti do nasprotnikovih vrat, kar pa mu ni uspelo.
Zarja bi torej zaslužila neodločen izid, če bi le ne popustila v odločilnih trenutkih. Bazovce je zelo demoraliziral že prvi gol, saj niso prešli takoj v napad, da bi popravili izid. Njihovo usodo pa je dokončno zapečatil drugi zadetek, po katerem je bilo vsako upanje na zmago nemogoče.	RAAL
NOGOMET
V	prijateljski nogometni tekmi je Santos premagal Napoli s 3:2. Za Brazilce sta bila uspešna Pele dvakrat in Nene. Za Neapeljčane pa je oba gola dosegel Altafini.
• * «
Danska nogometna reprezentanca je prispela v Firence, kjer se bo pripravljala na srečanje z Romunijo, veljavno za kvalifikacije za o-Mmpijske igre. Dansko reprezentanco sestavljajo sami amaterji.
* * *
V	povratnem srečanju četrtfinala za pokal UEFA bo Milan igral proti enajsterici Lierse. V prvi tekmi
je Milan zmagal doma z 2:0.
* * *
V	nogometnem srečanju za pokal UEFA se bo Juventus v Turinu danes srečala z britansko enajsterico Wolwerhamptona.
* * *
V	četrtfinalu tekmovanja za nogometni pokal prvakov se bosta v sredo srečala v Milanu Inter in Standard Liege.
Ostala srečanja za pokal prvakov:
sek, ki je gotovo ena najboljših Ujpest — Celtic, Feijenord — Ben-ekip v tej kategoriji, čeprav je I fica in Ajax — Arsenal.
SMUČANJE
Avstrijec Johann Kniewasser je ponovno zmagal na tekmovanju na Kahinu. Potem ko je v soboto osvojil prvo mesto, ie zmagal v veleslalomu tudi v nedeljo, s sekundo prednosti pred Nemcem Kristianom Rummetrjem.
Končna lestvica veleslaloma:
1.	Kniewasser (Av.)	99"92
2.	Rummer (Z N.)	100"92
3.	Aschaber (Av.)	101”39
4.	Sonnenberger (Z. N ) 101"53
5.	Snadcter (Z. N.)	101"82
« * «
Na petem balkanskem prvenstvu v smučanju je Jugoslavija odnesla kar 14 kolajn in se je uvrstila na prvo mesto. V zadnjem dnevu so jugoslovanski smučarji osvojili zlati kolajni v slalomu med člani in med mladinci. Mladinke pa so bile prve v štafetnem teku.
* * *
Na zimski univerziadi v Lake Placidu se je končalo tekmovanje v alpskem smučanju. Med moškimi je v veleslalomu zmagal Poljak Pa-chleda, pri ženskah pa je bila prva Friedel (Zah. Nemčija).
V alpski kombinaciji ie bil najboljši Francoz Stahl, med dekleti pa Američanka Westova. V skokih se je na prvo mesto uvrstil Japonec Nakano ki je pustil za seboj prvaka Napalkova.
♦ * *
Za prvo prvenstvo v smučarskih skokih v Planici sta se prijavili še Švica in ZDA. Med Švicarji je tudi dobitnik srebrne kolajne v Sap-poru VValter Steiner.
* * *
Danes bodo uradno predstavili spremenjeni spored smučarskega tekmovanja «3-tre». Zaradi pomanjkanja snega na ameriški celini so namreč prenesli tekmovama za svetovni pokal v Italijo.
Groden — 15. marca: smuk za svetovni pokal: 16. marca: veleslalom za svetovni pokal.
Madonna dd Campiglio - 17. marca: slalom za svetovni pokal.
Zaradi prekinitve tekmovanj v ZDA bodo smučarji prisiljeni menjavati vsak dan tekmovalne proge. Ob koncu tedna bo v Sportinii italijansko prvenstvo, nato se bodo morali preseliti v Groden. potem pa še v Pra Loup v Franciji, kjer bosta zattoji dve tekmovanji za svetovni pokal.
IIIIIIIIIIIHinilllllllllll|||Hl|||||||||H|||||||||||||||,umU|„|imv|lU||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
V TEKU NA SMUČEH VflSALOfrfrlT_____________________________________
Osem tisoč tekačev
Leden veter je motil reden potek 86-kilometrskega smučarskega teka Vasaloppet, na katerem je nastopilo nad 8000 tekmovalcev. Večina jih je prispela že do prvega okrep-čevališča, to je 15 kilometrov od starta, popolnoma izčrpana, in mnogi so že tam odstopili, med njimi tudi najstarejši tekač, 79-lefni Italijan Francesco de Benedetti Dekleta, ki so skrbela za pijačo in .jedačo, so morala tekmovalce pitati v pravem pomenu besede, saj so bili otrpli od mraza. Nekateri so pred polnimi lonci vroče Kave padli v nezavest, dva Šveda pa je zadela srčna kan in sta obležala mrtva.
Zanimiv je primer stockholmskega smučarja, ki se ie hotel spočiti v neki hiši. kjer se je tako dobro počutil, da se ie kar zaročil z domačo hčerko Na tem edinstvenem teku pa je bilo še mnogo drugih zanimivih dogodkov. Neki študent .je tekel s frakom in polcilindrom, nastopal ie slepec Alfreasson. neki Japonec ie pretekel samo kakih sto metrov, nato pa se ie s helikopterjem popeljal do cilja, kjer ie s tribune gledal prihod smučarjev
Zmagal ie Šved Boelling. ki je progo pretekel v petih urah, 35 min. in 19. Sek drugi pa je bil Sovjet Vedenin s skoraj petminutnim zaostankom Šved ie bil
ves
čas v ospredju, vendar se ie na prvo mesto prerinil šele v zadnjih kilometrih. Zmaga sama pa je bila zgolj prestižnega značaja. §aj je na tako zahtevnem tekmovanju in ob takih vremenskih prilikah že sam nastop prava zmaga.
AVTOMOBILIZEM
Na prvem mednarodnem avtomobilskem rallyu Sicilije je zmagala italijanska posadka Munari — Ma-nucei na avtomobilu lancia fulvia HF. Na cilj je prispelo le 19 posadk, medtem ko jih .je startelo 52. Tekmovanje je bilo veljavno tudi za italijansko prvenstvo.
ATLETIKA
Evropskega atletskega prvenstva v dvorani, ki bo 11. in 12. marca v Grenoblu, se bo Jugoslavija udeležila s šestimi atleti in eno atletinjo. V reprezentanci so Sušanj (400	m),
Medjimurec in Koprivica (800 m), Ivančič (krogla), Rak (daljina), Spasojevič (troskok) in Breda Babošek (višina).
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 19. KOLA
' Crvena zvezda — Borac	1:0
Dinamo — Vardar	2:2
Sarajevo — Beograd	1:1
Hajduk — Sutjeska	2:0
Čelik — Velež	2:2
Radnički (N) — Olimpija	2:1
Sloboda — Vojvodina	0:1
Maribor — Željezničar	0:2
Radnički (K) — Partizan	1:2
LESTVICA
Željezničar	28
Crvena zvezda	27
Vojvodina	26
Beograd	25
Velež in Hajduk	21
Dinamo in Partizan	19
Sarajevo	18
Vardar in Radnički (N)	17
Sloboda, Olimpija in	Čelik	16
Sutjeska	15
Maribor in Radnički	(K)	14
Borac	13
PRIHODNJE KOLO
Borac — Radnički (K)
Partizan — Maribor Željezničar — Sloboda Vojvodina — Radnički (N) Olimpija — Čelik Velež — Hajduk Sutjeska — Sarajevo Beograd — Dinamo Vardar — Crvena zvezda
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI 19. KOLA Šibenik — Karlovac	2:1
Zagreb — Mura	3:0
Istra — Železničar	2:0
Kozara — Rijeka	0:0
Ljubljana — Trešnjevka	2:2
Zgb. plavi — Mercator	3:0
Orijent — Split	3:0
Jedinstvo — Varteks	0:0
Rudar — Junak	2:0
LESTVICA
Šibenik	27
Orijent in Rijeka	25
Rudar in Varteks	24
Zagreb in Trešnjevka	23
Mura in Jedinstvo	21
Kozara	20
Istra	19
Zgb. plavi in Split	17
Mercator	16
Karlovac	14
Junak	13
Ljubljana	11
Železničar	2
PRIHODNJE KOLO
Karlovac — Rudar Junak — Jedinstvo Varteks — Orijent Split — Zgb. plavi Mercator — Ljubljana Trešnjevka — Kozara Rijeka — Istra Železničar — Zagreb Mura — Šibenik
KOŠARKA
JUGOSLOVANSKA “ I. ZVEZNA LIGA
IZIDI 17. KOLA Olimpija — Lokomotiva	92:88
Oriolik - Radnički	75:85
Borac — Željezničar	79:70
Beograd — Partizan	81:72
LESTVICA
Jugoplastika, Crvena zvezda.
Lokomotiva in Radnički	22
Partizan	18
Olimpija, Beograd in Rabot nički	16
Borac	14
Željezničar	12
Oriolik	10
Zadar	8
Radnički in Zadar imata tekmo manj, Jugoplastika in Crvena zvezda pa dve tekmi manj.
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 18. KOLA
! J*Tistegale na črnem konju boš podrl z mitraljezom, takoj padel prvi strel. Kar pomeri!«
, četo vojakov je naštel šestnajst voz im nekaj konje-Od živčnosti ga je bolelo v drobu. Nemci so še kar ^3-jali iz vasi. Bili so brezskrbni, kot bi šli na vaje. To mu . ^jalo upanje na uspeh. «Prednost imamo,« si je rekel, presenetili jih bomo s smelim udarom ognjene moči, ršfle Si ne nadejajo.«
..Medtem sta se obe četi naglo bližali obakraj ceste po gozdu, četa, ki sta jo vodila Boris in Peter, se je sčala med redkim borovjem v majhnih gručah, razporeje-, v strelce. V borovju so dvignili jato vran, ki je zakrakala elimo in zajadrala nad kolono.
■^rvi v strelski vrsti so si nadeli nemške kape, zaplenjene Jskdim gorskim lovcem. Boris se je čudil, da se kolona ne av*> čeprav jih je zagledala. Samo poveljnik na črnem konju Nategnil konju uzde in dvignil daljnogled, rio so ^ približali koloni na razdaljo kakšnih petdeset . rov, je nemški komandant zavpil z visokim, hreščečim
''Kakšna enota je to?«
"Gspi Gegenbamde, številka šestnajst!« je odgovoril Boris »ško.
Poveljnik nemške kolone je bil pomirjen samo za nekaj htkov. Opozorili so ga na premikanje onkraj ceste. Eden Oficirjev na konju je kriknil: «Aufpassen nacih rechts!« j Primož je slonel na Šarcu z vsem telesom. Nekaj metrov . nJ©ga so ležali še trije mitraljezci, na desni in levi pa so ^ vsakega debla in skale štrlele cevi brzostrelk.
, konj s ponosnim jezdecem je kar Izzival v belini Primož je bil tako napet, da mu je prst drevenel. Na-ga je odrešil Lebanov glas:
"Pali!»
Uržal je prst na petelinu in mitraljez ga je butal v rame, Kjer gg vranec ni vzpel na zadnje noge in padel z Jezde-^ 6ez cesto. Konj je pokopal moža pod seboj in stegnil
vitke črne noge kvišku.
Kotlino je napolnilo prasketanje strelov. Primožu se je zazdelo, da je cesta postala rob ogromnega kotla, prek katerega sta bruhnili vrela voda in jedka para. Vsega omamljenega je zmotil krik:
«Naprej, fantje!« Lebanov glas je bil visok in izzivajoč od strahu in poguma. V njem je bilo nekaj, kar je potegnilo druge za seboj. Videli so ga, kako je dvignil brzostrelko visoko v zrak in se pognal proti nezasedenemu hribčku, ki je obvladoval ves lok ceste.
Kot ponoreli so drveli skozi redko gmajno in zasedli usodni položaj, še preden so se Nemca znašli in dognali, kaj se sploh dogaja. Spodaj je bilo grozno. Strojnice so kosile najprej po konjih. Zadete živali so podivjale. Trgale so se z ojes, se vzpenjale na zadnje noge, tolkle s kopiti vse naokoli in se poganjale čez cestni rob. Presunljivo hrzanje je drhtelo v zraku, iz neštetih ran je brizgala kri in rdečila sneg.
Kar ni bilo vojakov takoj zadetih, so planili v cestne jarke in za skale. Iz zasilnih zaklonov so udarili nazaj z vsem orožjem. Tisti, ki niso bili v središču ognjenega navala, so bežali nazaj in si iskali primernejših položajev.
Tedaj je udaril z desnega boka komisar Veljko s četo. Nastala je popolna zmeda. Tiste, ki so si za obrambo izbrali cestni jarek, so Veljkov! brzostrelci tolkli naravnost v hrbet.
S treh strani, od koder so v neposredno bližino pritisnili napadalci, so švignile v zrak rakete, naznanjajoče smer udara. Ugašale so v okrvavljenem in očrnelem snegu ter povzročile med napadenimi še večjo zmedo, ker so mislili, da so signali njihovi in so razbite skupine begale v gozd, naravnost pod rafale.
Zmedo so povzročala tudi nemška povelja iz vrst napadalcev. Komandir Zvone, ki se Je s svojimi brzostrelci vklindl v cestni bok, za osamele skale, je kar naprej kričal nemška povelja, ki so dodobra zbegala že tako neurejeno obrambo.
«Prva četa umik!«
Del vojakov, ki se je dokaj dobro branil, se je začel v
neredu umikati.
«Pustite ranjence!«
Tisti, ki so vlačili ranjene, so jih puščali ln brezglavo bežali.
«Drugi vod, na levo v gozd!«
Del vojakov je bežal... in pribežal pred cevi brzostrelk in v eksplozije ročnih bomb.
V	kratkem času neenakega boja je ležalo na cesti pobitih in ranjenih več ko dvajset konj in kakšnih štirideset vojakov. Nekateri ranjenci so se sami vlekli ven iz pekla, ker jim je nad glavami zvenčala svinčena toča. Druge pa so reševale sanitetne skupine.
V	rahlo sivino na vzhodni stran: neba je posijalo medlo zimsko sonce, čez skalne robove pa je potegnil oster veter in zavrMnčil nekaj šipkov snega.
Nemci pa so se nenadejano hitro opomogli in strnili obrambo. Iz ozadja kolone se je prebil na najbolj kritično mesto pod hribčkom nad cesto mlad stotnik ter strnil preživele mitraljezce in brzostrelce v močan ognjeni vozel. Ti so preprečili naskok nasprotnika, ki bi bil sicer pregazil bojišče. Bilo jih je dovolj, da so se lahko uspešno uprli številčno štirikrat šibkejšemu napadalcu in prešli iz obrambe v protinapad.
Stotnikova povelja so bila rezka kot treski šrapnelov. Mož je bil spoznal, da bo boj dobil tista, ki bo imel v rokah vzpetino nad cesto. Tja je usmeril vso uničujočo silo svojega ognja.
Skalnati hribček pa je bil naježen z brzostrelkami; na njem so bili tudi trije mitraljezci.
Leban je doumel njihov načrt in usodno nevarnost, da se začetna zmaga spremeni v končni poraz. Dobro, da jim je vsilil boj iz bližine, da je vsaka brzostrelka zalegla toliko kot mitraljez in da niso mogli uporabiti minometalcev. Videl je, da so zadnji v koloni zvlekli v kritje dva težka mdnome-taloa. Toda njihove mine so letele v prazno, nekaj sto metrov prek njihovega položaja. To je bdi dokaz, da Nemci mislijo, da jih napada večja enota.
Pod vzpetino pa so zaslišali povelja.
Splugen — Simmenthal	64:81
Forst — Maxmobili	83:71
Mobilquattro — Gorena	91:84
Partenope — Ignis	87:93
Norda — Snaidero	94:82
Stella Azzurra — Eldorado	68:69
LESTVICA	
Ignis	32
Simmenthal	30
Forst	28
Splugen	20
Norda, Snaidero in Mobil*	
quattro	18
Maxmobili	16
Gorena	12
Partenope in Eldorado	10
Stella Azzurra	4
NARAŠČAJNIKI NOGOMET
V naraščajndškem nogometnem prvenstvu je S. Giovanni premagal Union z 1:0, Sovodnje pa so igrale z Azzurno neodločeno 1:1.
«Los! Los!... Vorvvarts!«
Vzdignili so se mladi esesovci. Hribček se je zavil v dim eksplozije ročnih bomb. Potem je bilo, kot bi pljuskali vale v otoček...
Na kritični točki vzpetine je tičal med dvema skalar eden najboljših in najnevarnejših mitraljezcev, ki so mu pi vili Šarec. Vzdevek je dobil po mitraljezu MG 42, ki ga kot dezerter iz nemške vojske igraje obvladal. Od ustanovit bataljona sta s Primožem tekmovala v spretnosti ravnan s tem orožjem. Razstavljala in sestavljala sta ga miže in p noči ter učila druge. In ne bd bilo moč reči, da Je kat« boljši.
Molčeč in nedostopen je Šarec nosil mitraljez ln Skat nabojev vedno s seboj, na najtežavnejših pohodih, nikdar dal orožja iz rok in nikomur ni pustil, da bi mu ga pom a g nositi. O njem so vedeli le to, da se je v nemški vojska sp z nekim častnikom in ležal za to tri mesece v temnici nel trdnjave. Zlomili ga niso, pač pa vžgali v njem sovraštv ki ga ni mogel nihče razumeti.
Bil Je ranjen v roko, a se je boril naprej. Primož ga ščitil, da se mu niso mogli nemški bombaši približati z bok Brzostrelci z vrha so ga varovali z bombami. Nemški stotn bi bil Skoraj ponorel, ko njegovi vojaki niso mogli unift mitraljezca, ki je sejal smrt po vsej koloni.
Borci so odbili nekaj naskokov. Nemci pa so se še še zaganjali v vzpetino. Boj je divjal na osvojenih položaji Ne napadalci ne napadeni niso mogli preokreniti bojne sre v svoj prid.
«Dirži se, Šarec, drži se!« je vpil Leban. S svojo prisc nostjo je zagotavljal, da branilci kljub sovražnikovi poemo niso zapustili ključne točke.
Šarcu in Primožu je zmanjkovalo munidje. Kar napn sta vpila:
((Prinesite munidjo!«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
uPrava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Oglasni oddelek TRST	Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoči račun pri N..odni banki v Ljubljani 501-3-270/' «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22^'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca, trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. “Mali °93 ■ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl
Stran 6
7. marca 1972
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska Z1T
Občni zbor
Kmečke zveze
(Nadaljevanje z 2. strani)
skruni nacije slovenskega življa na vseh področjih. Zaradi razlastitev, raznih ovir in težav je Slovensko gospodarstvo hudo prizadeto. Zantevati moramo glooaino zaščito naših pravic, tudi glede našega gospodarstva.
Poslanec Albin Škerk, ki je prinesel pozdrave v imenu tržas«e federacije Kril, je poieg vprašanja bolniške blagajne navedel še nekatere druge probleme, ki tarejo kmete. Ko je omenil vprašanje zaščite Krasa, pa je poudaril zahtevo, da pristojne oolasti »očistijo* Kras, odkrijejo in kaznujejo fašistične tolpe, ki imajo po Krasu vojašKe vaje, v kraških jamah pa skrivajo orožje in razstrelivo.
V	imenu PSI in slovenske komisije je pozdravil občni zbor Branko Pahor, ki je pripomnil, da kmetje tudi v bodoče lahko računajo na podporo socialistične stranke. Egon Kraus je pozdravil v imenu zadruge »Naš Kras* in opozoril na nujnost ohranitve naše narodne in kulturne dediščine.
Tajnik deželne zveze »Alleanza dei coltivatori* Simsig je prinesel pozdrave predsednika posl. Lizze-ra. Omenil je zadevo o bolniški blagajni in dejal, da dolgoletna komisarska uprava, odlaganje volitev itd, ni nič čudnega, pač pa logična posledica absurdnega sistema. Kdor gospodari v Rimu, pri osrednjem vodstvu, bi hoteli gospodovati tudi v Trstu.
V	imenu Slovenskega gospodarskega združenja je ravnatelj Ku-fersin zaželel KZ uspešno delovanje, omenil je medsebojno sodelovanje in nujnost večjih, skupnih uradnih prostorov. Libera Sorini je priporočala, naj bi se vsaka nova zadruga vključila v zvezo zadrug, dr. Gregorič je omenil delovanje združenja rejcev in izrekel priznanje Kmečki zvezi za njeno hvale vredno delo, dr. Primožič je prinesel pozdrave v imenu Kmečke zveze iz Gorice, dr. Pavlin v imenu ustanove ERSA, dr. Vremec v imenu ravnatelja pokrajinskega kmetijskega nadzorništ-va. Dr. Godnič je omenil stike KZ z zgoniško občino in pripomnil, da tudi občinske uprave lahko napravijo marsikaj konkretnega za kmetijstvo. Dušan Hreščak je prinesel pozdrave tržaškega župana in med drugim napovedal, da bo tržaška občina končno ugodno sprejela zahtevo kmetov glede dobave vode po nižji ceni. Alojz Markovič je opozoril na vprašanje dobave vode po nižji ceni kmetom na Krasu in je predlagal, naj hi se bolj pogostoma sestajali predstavniki KZ, Kmetijske zadruge in drugih zadrug, da se pogovorijo o problemih in sodelovanju. Dejal je, da so se razmere izboljšale odkar sta na kmetijskem nadzor-ništvu dr. Bucco in dr. Vremec, pohvalil pa je tudi delovanje združenja rejcev. Dušan Kodrič je prikazal nujnost in potrebo ustanavljanja zadrug in združenj, kakor tudi nadaljnje borbe ne samo za bolniško blagajno, ampak tudi za socialne reforme.
kmetje proti devinskemu grofu. Padle so žrtve, ko so oblegali devinski grad, in prav bi bilo, da bi se nanje spomnili ter jim postavili spomenik*.
Nekdo je priporočal, naj bi KZ prirejala več sestankov po vaseh, drugi je opozoril, da bi morali pristojni organi poskrbeti za strokovno izobrazbo čebelarjev, tretji, da bi morali dovoliti vinogradnikom, ki imajo osmice, da lahko postrežejo gostom tudi s klobasami, sirom itd.
Dr. Oblak se je zadržal pri vprašanju jusarskih zemljišč in priporočal, naj bi se po vaseh ustano-
TRŽAŠKI DNEVNIK
Naš Kras ne sme postati arzenal črnih atentatorjev
Vprašanji Cuffara deželnemu predsedniku Berzantiju in Jelke Grbčeve županu - 0 odkritju orožja bo razpravljal tudi nabrežinski občinski svet
V zvezi s ponovno najdbo orožja piri Nabrežini je deželni svetovalec in tajnik KPI inž. Cuffaro pismeno vprašal predsednika deželnega odbora Berzantija, kakšne pobude namerava dati deželna uprava v zvezi' s to najdbo, ki je še enkrat razburila javno mnenje. Inž. Cuffaro opozarja predsednika Berzantija na posledice, ki bi jih lahko povzročila uporaba tega eksploziva zlasti v sedanjem političnem trenutku, ko se bližajo volitve. Zato predlaga Cuffaro, naj bi se deželna uprava zavzela, da bi izsledki preiskave o tej najdbi in o morebitnih drugih postali čim-prej javni.
Občinska svetovalka KPI Jelka Grbec pa je naslovila podobno vprašanje na tržaškega župana Spaccinija. V njem pravi, da spadata oba arzenala v okvir fašističnih nasilij in izzivanj, ki jih skušajo uveljaviti posebno ob skorajšnjih volitvah. Zato naj župan poseže pirdi odgovornih oblasteh, naj iztrebijo fašistične provokacije in čimprej odkrijejo tiste, ki so pripravili skladišče.
Na prihodnji seji' bo razpravljal o vprašanju skladišč orožja tudi
nabrežinski občinski svet, prav pa bi bilo, da bi se o tem izrekli tudi ostali občinski sveti, vključno s tržaškim.
Preiskava v zvezi z odkritjem arzenalov v Nabrežini se nadaljuje. Včeraj smo se pozanimali za njene izsledke, vendar pa nismo izvedeli kaj prida. Preiskava se nadaljuje v strogi tajnosti. Vodijo jo karabinjerji, baje pa tudi policija in protiobveščevalna služba.
Poveljnik nabrežinske karabinjerske postaje poročnik Plataroti nam je dejal, da skušajo sedaj ugotoviti predvsem od kod je orožje prišlo v Nabrežino. Ker je orožje tujega izvora (pištole so španske znamke star, zaboji ameriški, za razstreliva pa se še ne ve) so zaprosili za pomoč mednarodno policijo Interpol, ki pa doslej ni odkrila še ničesar. Poročnik nam je tudi dejal, da vse kaže, da gre za izkušene ljudi, kii imajo tudi mednarodne zveze in ki razpolagajo s precejšnjimi vsotami denarja. Zvedeli smo, da je bil eksploziv (pišemo bil, ker ga bodo danes navsezgodaj razstrelili vojaški izvedenci) zelo skrbno pripraveljen in primeren za potrebe pravih profesionalcev.
Orkester CM gost srednje šole v Gradišču
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Po ponovnem odkritju orožja m streliva pri Nabr ežini
V glasbeno poslanstvo orkestra tržaške Glasbene matice se lepo in koristno vključuje koncert v srednji šoli v Gradišču preteklo nedeljo popoldne, ki je v okusno opremljeno šolsko dvorano privabil lepo število dijakov in profesorjev. Organizacijo tega koncerta je podprla tudi Glasbena mladina Slovenije.
Orkester Glasbene matice je nastopil pod taktirko Oskarja Kju-dra ob sodelovanju harfistke Pavle Uršič. Razlago glasbenih del je podal prof. Ivan Mignozzi.
Spored je uvedel Corellijev Con-certo grosso op. 6 št. 3, pri katerem so kot solisti koncerta na stopili ž. Hrvatič, č. šiškovič in G. Ronchini. V drugem delu je harfistka Pavla Uršič zaigrala tri skladbe za harfo solo, skladateljev Tournierja, Salzeda in slovenskega glasbenega ustvarjalca Primoža Ramovša. Sledil je Ravel s skladbo «Introduction et allegro» za harfo, godalni kvartet, flavto in klarinet. Koncert je zaključil Di-vertimento srbskega skladatelja Marka Tajčeviča.
Izmjanje orkestra, ki se je zares kvalitetno predstavil, še posebej pa odlične harfistke Uršiče-ve, so profesorji in dijaki prisrčno pozdravili in nagradili s spontanim ploskanjem, solistko z lepim šopkom cvetja.
Direktor srednje šole prof. Ra-dames Baldassarri se je ob zaključku prisrčno zahvalil, čestital izvajalcem in zaželel, da bi se taka srečanja v bodoče ponovila. Po ogledu šole, ki je vzorno urejena, je prof. Baldassarri povabil izvajalce na prigrizek v značilni gostinski hram.
....................................................................................................
V NEDELJO NA FINALNEM TURNIRJI MLADINK V VID®
VESTI S KOPRSKEM
Prihodnjo nedeljo pobratenje med Pridvorom in Trebčami
Jolando Kos dobila zaupnico v Padni, Ko vi vasi pa tudi v Strunjanu in na Belem križu
Sokolova dekleta deželne prvakinje
Sokol — Pav 2:0	(15:1, 15:2)
Sokol — Corridoni 2:1	(14:16,
15:6, 17:15)
Sokol — Libertas PN 2:0	(15:8
in 15:10)
Postava Sokola: Petelin, Colja, Ukmar, Škerk, Luksa, Ban, Kralj.
Trdno prepričanje v zmago in izredna obramba sta nedvomno najvažnejša izmed dejavnikov, ki so mladi nabrežinski ekipi zagotovili deželni naslov. Igre, kakršno je prikazal Sokol v nedeljo, nismo še videli v letošnjem prvenstvu. Tu mislimo seveda le na tekmo med Sokolom in Corridonijem, kajti o ostalih dveh sploh ni vrednn govoriti. PAV in Libertas sta tako šibki ekipi, da se «belim» sploh ni bilo treba boriti:	igrale so umirjeno
svojo igro, prepričljivo nabirale točke in gladko zmagale. Pa pojdimo po vrsti.
Najprej sta se srečali Sokol in videmski PAV. Tekma je trajala četrt ure in že to nam jasno pove, kakšen odpor so lahko nudile Vi-demčanke Sokolovi postavi: poleg tega pa je tu še prepričljiv rezultat 15:1, 15:2.
Po tekmah Corridoni — Libertas (2:0) in Libertas — PAV (2:0), je bilo na sporedu srečanje med So kolom in Corridonijem. Da bo ta tekma odločala o zmagovalcu, je bilo jasno že pred začetnim sodnikovim žvižgom. Ni bilo pa mogoče napovedati, kdo bo zmagovalec. Corridoni je namreč že v prejšnjem srečanju prikazal zelo dinamično
igro, z močnimi servisi, izredno obrambo in močno tolčenimi žogami. Ekipa se poslužuje sistema «četrti na mrežo*, prava posebnost pa je tolčenje, saj dekleta tolčejo kaka dva metra pred mrežo in jih je zato nemogoče blokirati.
Kljub taki igri se Sokolova ekipa ni prestrašila in je stopila na igrišče trdno prepričana v zmago. Po prvih začetnih udarcih pa je Corridoni povedel z 8:0. Sokol je pravočasno odgovoril in obrnil rezultat v svojo korist: 11:8. Pri tem stanju se je začela zelo huda borba. Trenerja nista imela več na razpolago minut odmora, Sokolov trener Per-tot pa ni razpolagal niti z rezervnimi igralkami. Pri stanju 14:13 je Sokol z zgrešenim servisom zapra-
(mimiiimimmiiMiiiiiiiitiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Nfl NAMIZNOTENIŠKEM DRŽAVNEM TURNIRJU
Tri prva mesta za naše igralce
V	Kulturnem domu bo v nedeljo ob 15.30 pobratenje med Pridvorom in zamejsko vasjo Trebče. Ob podpisu zadevne listine bo govoril predstavnik občinske zveze kulturno - prosvetnih organizacij prof. Vlado Rotar. Tako Pridvor kot Trebče pripravljajo za nedeljo bogat kulturni nastop. Sodeloval bo pevski zbor kulturno - prosvetnega društva Primorec iz Trebč, godba na pihala Svobode iz Pri'.Tvora ter recitatorji osnovne šole Prade. Pobratenje dveh obmejnih vasi sodi v okvir dobrega obmejnega sodelovanja kakor tudi prijateljskih stikov dveh sosednjih držav.
* # #
V	piranski občini se nadaljujejo zbori občanov, na katerih se volilni upravičenci opredeljujejo za zaupnico ali nezaupnico predsednici piranske občinske skupščine Jolandi Kos, kar seveda hkrati pomeni tudi opravljanje za občinsko politiko kot tako.
V	Padni so vaščani podobno kot v Novi vasi menih, da je bil odnos občine do podeželja dober, glede drugih očitkov pa se je bilo težko odločiti, saj zadevajo predvsem Piran in Portorož. Rezultat takega stališča je bilo tudi glasovanje, ko je predsednica dobila 23 glasov in le dva sta bila proti.
V	Strunjanu in na Belem križu
pa je bilo precej burno in posamezni diskutanti so tudi ostro nastopili proti občinski politiki. Ne glede na to, pa je Jolanda Kos dobila v obeh krajih zaupnico, seveda s precej manjšo razliko kot v Novi vasi in v Padni. (Na Belem križu z 18:11 in v Strunjanu z 21:17). Zbori občanov se bodo nadaljevali še ves teden.
vili odbori jusarjev.
nrinm—H—'mmi«mMimminininmiin«»m»nnimmnn»|,iw||||i|u||||||mnm|||n||m|R|tu|||M|||||||||HH|
V DEŽELNEM URADNEM VESTNIKU
Objavljeni novi spiski za trgovine na Tržaškem
Med 14 spiski je zadnji «odprte» narave, ker se nanaša tudi na vrste blaga, katerih drugi spiski ne omenjajo (velja za lekarne, tobakarne, bencinske črpalke, itd)
V Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine so bili objavljeni blagovni spiski, ki jih predvideva — v skladu z državnim zakonom o novi ureditvi trgovine, štev. 426 z dne 11. junija 1971 — člen 12 deželnega zakona štev. 56 z dne 13. decembra 1971. Spiski, ki veljajo za našo deželo, se le malenkostno razlikujejo od s pisk—, ki jih omenjeni državni zakon uvaja za celotno italijansko ozemlje. Spiski niso dokončni ter .Tih bodo občine po potrebi spremenile oziroma prilagodile dejanskim potrebam trgovcev in potrošnikov. V ta namen bodo pristojni občinski organi upoštevali zlasti mnenje stanovskih organizacij trgovcev
Zaenkrat so bili določeni za tržaško področje naslednji blagovni spiski:
1.	Sveža in konservirana živila, vključeni kruh, mleko, mlečni izdelki ter alkoholne in brezalkoholne pijače. Iz spiska so izključene sveže ribe. povrtnina sadje, sveže in zmrznjeno meso ter slaščice:
2.	Vse vrste mesa. tudi konservi-ranega, drobovje, izdelki iz prekajenega mesa in jajca. Spisek ne obsega konjskega mesa;
3.	Zmrznjeno meso in drobovje, razen konjskega, in jajca;
4.	Konjsko meso in drobovje, tudi Vonservirano ali drugače preparirano:
5.	Sveže in konservirane ribe;
6.	Sveže in konservirano sadje in povrtnina, alkoholne in brezalkoholne pijače, razna konservirana živila, .jedilno olje in maščobe ter jajca:
7.	Sveže in konservirane slaščice, sladoled, alkoholne in brezalkoholne pijače:
8.	Živila in drugi izdelki na prodaj v trgovinah z nad 400 kv. m prodajne površine. Spisek ne obsega zmrznjenega mesa, konjskega mesa in drobovja:
9.	Izdelana oblačila. Iz spiska so izključeni obrtniški in modni izdelki ter pritikline;
10.	Tekstilno blago, tudi za opremo stanovanj; obrtniški tkaninski izdelki in modna oblačila ter priti kline;
11.	Obutev in drugi izdelki iz kože in usnja;
12.	Pohištvo, stanovanjska oprema, električni gospodinjski stroji, radio in televizijski sprejemniki, druge naprave za snemanje in oddajan ie, pomožni izdelki in električni material;
13.	Stroji in tehnična oprema za kmetijstvo, industrijo, trgovino in obrt;
14.	Drogerijsko in drugo podobno blago.
Trgovine, ki bodo imele dovoljenje za razpečevanje blaga po spiskih od L do 8.. bodo lahko prodajale tudi globoko zmrznjena živila (»surgelati*),
Sestanek med zdravniki na tržaški univerzi
V nedeljo je bil pri psihiatrični kliniki tržaške univerze sestanek o ekoelektroencefalografiji med italijanskimi in jugoslovanskimi izvedenci. Sestanek sodi v okvir čedalje bolj pogostih stikov med našo univerzo in univerzami iz drugih mest. Udeležence, med katerimi so
bili Zagrebčan prof. Vladimir Hudolin, Alvisi (Bologna), Tuvo (Trst) in Laterza (Viterbo), je pozdravil rektor tržaške univerze prof. Ago-stino Origone. Omenjeni zdravniki so imeli referate, med katerimi naj omenimo poročilo o učinku alkohola na človeško psiho doktorjev Devana in Loscovellija. Obenem so prisotni zdravniki razpravljali o posebnih zdravniških prijemih, ki bi jih lahko istočasno imeli v obeh državah.
Še danes bo zaprt zaradi stavke, ki se je začela včeraj, registrski ured pri finančni intendanci. Uslužbenci stavkajo, ker politične in upravne oblasti niso upoštevale njihovih zahtev glede preosnove davčnih uradov, še zlasti sedaj, ko bo stopil v veljavo zakon o dodatni vrednosti (IVA).
Na namiznoteniškem državnem turnirju so v soboto in nedeljo slovenski tekmovalci prijetno presenetili, saj so osvojili kar po tri prva, tretja in peta mesto.
Med naraščajniki je premočno zmagal Radovič, ki je z Veron-čanom Molfesejem, katerega je prepričljivo premagal. Mladi Nabre-žinec je prikazal zelo učinkovito igro, s katero se bo lahko visoko uvrstil tudi na državnem prvenstvu.
Med mladinci je Fabjan popolnoma nepričakovano osvojil peto mesto. Ta uvrstitev predstavlja velik uspeh, čeprav .ie tokrat maujkalo nekaj boljših mladincev, med njimi tudi državni prvak Bosi. V kon kurenci mladink je Miličeva zopet premagala Franeesco Mareonejevo in s tem potrdila svojo premoč. O-pazili pa smo tudi, da je za tema dvema igralkama velika praznina, saj nimata resnih konkurentk. Druga predstavnica zgoniškega Krasa, Kobalova, je osvojila peto mesto.
Med drugokategomiki je Boris Košuta nekoliko razočaral, sa je bil šele peti. Po nepotrebnem je izgubil s Trifogliom. katerega je letos že večkrat premagal. V članski konkurenci pa je Boris nekoliko popravil slab rezultat. Osvojil je namreč deveto mesto, porazil, pa ga je tokrat odlični Bisi, ki je bil tretji. Zmagal pa je petnajstletni Girontella, ki je za Bosijem trenutno najboljši italijanski igralec.
Med ženskami je prišlo do presenečenja: državna prvakinja Santi-fallerjeva ie morala prepustiti prvo mesto Turinčanki M. Ma.rconejevi; Miličeva je bila tretja, vendar je tudi ona v polfinalu odvzela dva seta Santifallerjevi.
Končno pa so tu še odlični uspehi v dvojicah. Zlato je osvojila Miličeva s F. Mareonejevo. V finalu, sta gladko odpravili dvojico Santi-faller - Sanco s čistim 3:0. Med
liiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
TRST A
7.15, 8.15,	11.30,	14.15,	17.15,
22.15	Poročila; 7.05 Slovenski motivi; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Getz; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casa-massima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Mojstri jazza; 19.10 Iz zgodovine slovenske književnosti; 19.20 Otroci pojo; 19.30 Nekoč je bilo; 19.40 Zbor «V. Mirk* s Proseka - Kon-tovela; 20.00 šport; 20.35 Strauss: «Dafne»; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 16.00 Album za mladino; 17.00 Jazzovski orkester S. Bach.
KOPER
6.30,	7.00,	10.00, 12.30,	17.00,
19.15, 22.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Za vas otroke; 9.15 Juke box; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Glasbena medigra;
10.15	Z nami je...; 10.00 Filharmonični orkester iz Berlina; 11.45 Popevke; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zbor «Aquilee»; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik;
16.30	Med primorskimi pevci;
17.10	Parada orkestrov;; 17.30 V svetu plošč; 18.30 Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00,	13.00, 15.00,	17.00,
20.00,	23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole: 12.10 Sanremo 1972; 13.15 Glasbeno - govorni spored; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kakn in zakaj; 18.55 Sindikalna oddaja; 19.30 Antologija neapeljskih popevk; 20.20 Glasbeno - govorni spored; 21.15 Mozart «Figarova svadba*.
TOREK, 7. MARCA 1972
II.	PROGRAM
7.30,	8.30,	9.30, 10.30,	12.30,
13.30,	15.30, 16.30,	17.30, 22.30,
24.00	Poročila; 7.40 Pojeta N. Manfredi in A. Rodriguez; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori;
12.40	«Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Disco su disco»; 16.00 Draga RAI; 18.40 Iz sveta kulture; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 19.20 Nabožna oddaja; 20.10 Nagradna oddaja; 21.00 Plošče; 22.40 Deled-da: «Bršljan», drugo nad.; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
9.30	Debussyjeva glasba; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna italijanska glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Koncert sopranistke F. Girones in pianista G. Favaretta; 13.00 Medigra;
14.30	Plošče; 15.30 Simfonični koncert, dirigira R. Kubelik; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakovečerni koncert;
21.30	Mednarodna revija skladateljev.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Haydnovi koncerti; 9.40 Sodobna italijanska glasba; 10.00 O. Respi-ghi; 10.20 Operna popotovanja;
11.00	Medigra; 12.30 Glasba in poezija; 13.30 Koncert dua Benni-ci-Barsotti; 14.10 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
18.00,	19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne ter ansambel Miška Hočevarja; 12.10 Dvorakove melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Atija Sossa; 14.30 «Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Recital klarinetista I. Karlina; 16.00 »Vrtiljak*
16.40	Z orkestrom Mantovani;
17.10	Popoldanski sinfomčni koncert; 18.15 V torek nasvidenje;
18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Minuto z ansam blom Toneta Kmetca; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska i-gra; 21.30 Koncert lahke glasbe;
22.15	Komorne skladbe Darijana Božiča; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije za lahko noč.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV za šole; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke - Maček Temistokle; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 TV za šole;
17.00	Spored za najmlajše - Skrivnost stare farme; 17.30 Dnevnik; 17.45 Tednik za mladino; 18.15 Risanke; 18.45 Nabožna oddaja;
19.15	Kulturna oddaja - Kriminalni roman; 19.45 Šport in kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Vidocq - 3. nad.; 22.00 Mi, Indijanci Pueblos;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
18.30	Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Obstaja glasba in glasba; 22.15 Moje ime je Jemal, TV film.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli: TV vrtec, Kva drat, Človekovo delo, Nada Dimič;
10.40	Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 M. Šušmel: Spomini na živalski vrt;
18.00	Risanka; 18-15 Obzornik:
18.30	Od zore do mraka; 19.05 Delo z računalniki: Sistem razpečave; 19.30 Mikroekonomika; Načini nagrajevanja; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Jutri bo prepozno — italijanski film; 22.10 Simfonični orkester RTV predstavlja — M. Bravničar: Plesni kontrasti za or kester; 22.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Hongkong, iz serije Mr. Piper; 20.15 Dnevnik; 20.30 TV film iz serije Baron; 21.20 Dokumentarec.
moškimi dvojicami sta Košuta in Floreani zasedla tretje mesto, presenečenje pa sta pripravila še Miličeva in Košuta, Id sta nastopila skupaj v tekmovanju mešanih dvojic. V polfinalu sta izgubila z dvojico Malesci - Santifaller in zasedla tretje mesto.
S. J.
KOŠARKA
V moški D ligi
Bor v Benetkah ni igral
Tekme Šanson Lido — Bor zaradi slabega vremena niso odigrali. Lido Šanson Benetke je namreč edino društvo v D ligi te skupine, ki ne nastopa v telovadnici. V nedeljo pa je v Benetkah stalno deževalo, igrišče je bilo spolzko in zato nevarno. Sodnika sta torej pametno odločila, da se tekma ne odigra.
Tekmo bodo odigrali drugič.
# * *
MLAJŠI MLADINCI Polet — Ricreatorl	n. o.
Tudi Polet nd igral radi slabega vremena.
NARAŠČAJNICE Interclub — Polet	38:28
b. 1.
14. OBČNI ZBOR ŠZ BOR '
Stanko Pertot novi predsednik ŠZ Bor
Sinoči je bil ob ne preveliki udeležbi na stadiom «1. maj* v Trstu 14. redni občni zbor ŠZ Bor. Predsedniško in tajniško poročilo skupaj je podal dosedanji predsednik Dušan Košuta, blagajniško pa Jurij Kufersin.
Občnemu zboru sta prinesla pozdrave Karel Grgič (za ZSŠD) in Miloš Kodrič (za SKGZ). Pismene pozdrave pa je poslala Glasbena matica iz Trsta.
Sledila je živahna in izčrpna debata, v katero so posegli mnogi člani združenja. Po debati so bile volitve novega odbora, ki bo vodil delo združenja v taki zasedbi: predsednik: Stanko Pertot; podpredsednik: Franko Vitez; tajnik: Marjan Šušteršič; blagajnik: Karel Avgu-štinčič; gospodar: Emil Gombač; odborniki: Borut Kodrič. Jurij Kufersin in Andrej Rudeš. Nadzorni odbor; prof. Vladimir Deško, Dušan Košuta in Izak Mazzucca.
TENIS
Kolumbija — Luksemburg
Mehika — Paragvaj
Rodezija — ZDA (nosilec sk. št. 2)
HOKEJ NA LEDU
Na svetovnem hokejskem prvenstvu v Romuniji je v C skupini Italija premagala Bolgarijo s 6:2.
Italijanski teniški prvak Adriano Panatta je na prvenstvu v dvorani v Modeni osvojil naslov prvaka «in-door». V odločilnem srečanju ie premagal Barazuttija s 6:2, 6:3, 6; 4.
Od sobote do 15. marca bo na sporedu 884 km dolga etapna kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja.
* * *
V sredo bo že 58. kolesarska dirka Milan — Turin. Proga bo dolga 210 km. Dirka služi v bistvu kot priprava za tradicionalno tekmovanje Milan — S. Remo, ki bo 18. marca.
Evropsko mladinsko prvenstvo v judu bo 11. in 12. marca v Leningradu. Prvenstva se bo udeležila tudi italijanska mladinska reprezentanca.
vil set-žogo, kar so Goričanke koristile in osvojile set. ntf(1. Drugi set je bil prav saILjj0j
vor Sokola. Nabrežinke so
do
povedle in ohranile vodstvo zadnjih udarcev. Prikazale so res izredno igro z neprernagb obrambo, točnimi podajami in u kovitim napadom.	.
Tretji in odločilni set u najbolj naoet. Povedel je “j, s 4:1, Corridoni je izenači povedel najprej z 9:7 in nato M Razpolagal je torej z zadnjo OTjjj Na obeh straneh igrišča je ^ napetost izredna: živčnost je gim igralkam spravila solze v Pri tem stanju je trener Peri® ^ koristil minuto odmora i® igralkam poslednja navodila, jj, nja na zmago pa je bilo 7.^ malo. V teh odločilnih trenja so	se	nabrežinska	dekleta	PreLj.
kale po igrišču kot prerojene. silile so nasprotnice na kolena si z visokim izidom 17:15 a88 tovile naslov deželnega prvaka-,,
V ekipi sami ni bilo razlik: vse igralke so zaigral® višku svojim moči. Omenili bi ®njJj da Banovo in Ukmarjevo, ki ^ se začeli baviti z odbojko lansko leto, a sta se že, popoB05 vključili v igro.
Končno pa je bila na še	popoldanska tekma, v
se	je	Sokol zelo	lahkotno
hodil*	po igrišču.	Rezultat	ni
nikoli v dvomu in Nabrežin* ^ ki so bile že močno utrujene, P zadostovalo.	.
Po tem tekmovanju se bo na .j Sokolova ekipa začela prip®aVL. na meddeželni finale, ki bo ve no sredi prihodnjega meseca-
D1
BOKS
V sredo bo evropski prvak s® lahke kategorije Tommaso ^ branil v Sanremu naslov Pr0“ gijču Jeanu de Keerku.
OBVESTILO ^
športni krožek Kras prire^ priliki tekme Libertas Padovi\a? Kras, v soboto 11. t. m. »'Tun pi .(zlet v Padovo. Cena 'Tvjji 1.500 lir. Vpisovanje pri V poverjenikih ali pa na teleta® številko 211-831 do srede zvei* „
V L MOŠKI ODBOJKARSKI DIVIZIJI
Tudi II Pozzo žrtev domovcev
Dom — II Pozzo 3:0	(15:6,
16:14, 15:11)
DOM: Carini, Cej, Devetak, Strgar, Žezlin, Mužič, Terpin, Simoneta, Sos-sou, Komel.
1L POZZO: Clemente, Gratoni, I. in G. Miani, Menosso, Beltramini, Benedetti, Bemardis, Bemes.
V	soboto zvečer je Dom prepričljivo premagal ekipo II Pozzo iz Pra-damana, s katero je do sedaj, skupno s štirimi drugimi ekipami, delil prvo mesto. Na domačem igrišču je tako odpravil nevarnega tekmeca, še-sterka 11 Pozzo je prišla v Gorico z velikim upanjem, da bo odnesla domov obe točki, toda to ji ni uspelo. ker ji je Dom prekrižal pot in ji ni prepustil niti seta ter tako dokazal, da je mesto, ki ga ima na lestvici res zasluženo.
že v prvem setu so domovci poprijeli ter si nabrali precej točk. Nasprotnik je bil v teh trenutkih negotov, kar je bila verjetno posledica dolgega potovanja.
V	drugem setu je II Pozzo pokazal živahnejšo igro in tekma je postajala zanimiva. Ekipi sta si bili enakovredni (vse do stanja 10:11 za Furlane) ko se je domovcem zatak nilo, tako da so nasprotniki dosegli celo 14 točk. Vse je kazalo, da bo Dom zgubil set, vendar je tedaj še-sterka zaigrala z vso vnemo in osvojila set.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v tretjem setu, ko je Dom vodil že z 10:3. Takrat je goriška šesterka popustila in Furlani so dosegli 12 točk, kljub temu so pa morali kloniti.
Čeprav je imela ekipa II Pozzo večkrat precej točk prednosti, ni bila premoč domovcev nikoli v dvomu. Furlani so igrali hitro in požrtvoval-
JOHANNESBURG, 4. _ V južnoafriški prestolnici so izžrebali nosilce skupin in pare prvega kola ženskega teniškega turnirja za pokat Mednarodne teniške zveze. Tekmovanje bo od 20. do 25. marca v Johannesburgu. Prvo kolo bo tako:
Avstralija (nosilec skupine št. 1)
Izrael — Kanada Norveška — Taivan Španija — Italija (nosilec skupine št. 8)
Zah. Nemčija (nosilec sk. št. 5) —
Grčija
Irska — Danska Finska — Argentina Japonska — Velika Britanija (nosi-silec sk. št. 4)
Francija (nosilec sk. št. 3) — Avstrija
Iran — Ekvador Brazilija — Švica Belgija — Južna Afrika Nizozemska (nosilec sk. št. 7) —
Nova Zelandija
liiiilimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiililiimiiHlilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiimililllHilliililitiliiiiiliiiiiiiiiiiiiinillililiillliniiiM1111
NA DRŽAVNEM SPOMLADANSKEM PLAVALNEM MLADINSKEM PRVENSTVU
no vendar ni bila njih moč da bi zaslužili set.
Domu je mnogo pripomogel ® ^ igralec Strgar, ki je v kritični® ^ nutkih stopil na igrišče ter s izkušenostjo pomagal vsem ^rat:eiH in to predvsem v drugem in setu. Med domovci sta, poleg ® ja, izstopala še Cej in Korne\,,-jrr«l
Prihodnjo tekmo bo Dom °°Zm, proti Torriani iz Gradišča, v s° to 11. marca, ob 21. uri. Torria®8. -t gotovo trd oreh za domovce, s® r edina ekipa, ki je do sedaj PreyCi gala Libertas iz Turjaka.	5
so namreč z Libertasom z8ual čistim izidom 3:0.	, g
V promocijski ženski odbojkarski
Drevi Mladost-D^
Drevi ob 20.15 se bosta sP®P jela med seboj v okviru ž®®jpj ga promocijskega prvenstva, doberdobske Mladosti in 6°rlSjniri Doma. Tekma bo v telov®
ITI v Ul. Puccini.
Za ta slovenski derbi je. Doma Strgar sklical vse n(ei
ki se bodo morale zbrati P^, omenjeno telovadnico že ob To bo prva tekma, ki 1° LfO-domovke odigrale v letošnje®® *j[0-mocijskem prvenstvu. V prve®’ polu tega prvenstva so namreC čivale.
Za Mladost pa bo to že 0 j-tekma v tem prvenstvu. PrV° zgU' mo so doberdobška dekleta bila.	1®
Pričakujemo lahko zelo borbeno tekmo. Favorit za . ; '/ no zmago je Dom, ki je Po tradiciji v vseh medse®03 srečanjih zmagal.
Izvrsten uspeh Sonje Jazbečeve
V	nedeljo se je v Bocnu zaključilo italijansko državno mladinsko plavalno prvenstvo. Iz Trsta se ga je udeležilo 14 tekmovalcev in tekmovalk, od teh 12 od Triestine in 2 od Edere.
V	kategoriji plavalcev letnika 1959 je dosegla Tržačanka Sonja Jazbečeva izreden uspeh na progi 100 m hrbtno, kjer je v hudi konkurenci osvojila odlično tretje mesto, le za desetinko sekunde pa ji je ušla sre-
brna kolajna. Na tej progi so najboljše plavalke namreč dosegle take rezultate:
1.	Roncelli (Bergamo)	1*12”
2.	Russo (Turin)	1’19”9
3.	Jazbec (Trst)	1'20”
Svojo odlično formo je Jazbečeva
potrdila tudi na progi 200 m hrbtno, kjer si je priborila med dvanajstimi nastopajočimi zelo dobro šesto mesto. Mlada slovenska plavalka je tako
200 P
poleg Chicherette, ki je na ^ hrbtno osvojila drugo mesto, priborila Trstu kolajno.
ODBOJKA ^
V Kamniku je na prvem 1’ odbojkarskem prvenstvu sodelov f ekip. Prvo mesto je osvojil cu,fetji z Raven, drugi je bil Salonit, pa Kamnik.