Kedaj bode bolji? Kedar prideta dva učitelja vkup in si tožita eden drugemu svoje nadloge, navadno se potem tudi resno pogledata in vprašala: Kedaj bode bolji ? S tim vprašanjem se ukvarja sedanji čas mnogo deržavnih in šolskih mož, toda ne morejo ga stalno rešiti in učitcljem zagotoviti: Sedaj bode bolji! Po naših mislih bode bolji: 1) Kedar bode učitelj ne le po notranjem, teinuč tudi po vnanjem samostojen mož. Učitelj na deželi je skoro povsod s svojimi dohodki navpzan na srenjo in celo na posamesne srenjčane in prednike, ter se mora varovati, da se sedaj temu, sedaj uneinu ne zameri, če hoče , da se mu ne kratijo ali saj ne grene njegovi terdozasluženi pičli dohodki; in ker na svetu ni človeka, kteri bi vsem vstregel, je učitelj vedno podložen vseni tistim, ki mu skladajo zernja ali denarja za njegov živež. Dokler tedaj učitelj ne bode dobival svoje plače iz javne stanovitne blagajnice, kakor jo dobivajo cesarski vradniki, tako dolgo nc bode samostojen in tudi ne bude imel tiste veljave, ktere niu je treba v njegovem težavnem stanu. 2) Bolji bode, kedar bode učitelj brez skerbi za svoj živež in za živež svoje deržine opravljal svojo službo. Kaj pomaga mlademu učitelju, ki je pri začetku ves vnet in navdušen za svoj imenitni slan in, bi rekel, poln idijalov, ko pa kmali vidi, da mu ta stan še toliko ne daje, česar potrebuje vsak delavec, da ne opeša? Se huji pa si skušajo učitelji, kterim Bog da kaj več deržine. Tii se večkrat prigodi, da oče učitelj, akoravno dobro razume steviljenje, vendar ne more svojih dohodkov tako razdeliti, da bi svoje Ijube otročiče nasitil in spodobno oblekel, še manj pa, da bijih mogel kaj bolje vzrejati in preskerbeti, kedar odraščajo. Ne more se tedaj nihče čuditi, ako učitelj, namesto da bi ves živel za svuj stan, pa svoje naj boljše nioči' obrača na druge stram — tje, od koder mu prihaja več pomoči, ter se ravna po pregovoru: ,,Komaraj, kakor moreš — 8 trebuhom za kruhom!" \a deželi imamo učitelje, ki zraven učiteljske službe opravljajo razna rokodelstva in marsiktere druge službe, ki se pečajo s mnoginii barantijauii itd. Ljudski učitelji v mestu, dokler so oiladi, se ubijajo ves božji dan z učenjem po hišah, in imajo komaj dovolj časa za svoje obligatne šolske ure. Tako ravnanje gotovo nikakor ne služi napredku današnjega šolstva. Kedaj bode bolji? — takrat, kedar bode pri učiteljskem stanu tako, kakor je pri vseh drugih stanovih , da delo, ki ga človek opravija, človeka živi. Ali morejo živeti brez skerbi učitelji v mestu, ki imajo od 250 do 500 gold. letnega plačila pri sedanji draglni in ko morajo ia tega še stauovanje, kurjavo in še marsikaj druzega drago plačevati? in, ali niorejo delati samo za to, za kar so postavljeni, namrec za šolo? Vemo, da učitelji ne bodo nikoli dobivali mastne plače, vendar dokler ne bodo učitelji imeli toliko, da bi mogli živeti od tega, s čimur se po svojem stanu ukvarjajo, natnreč s šolo, tako dolgo pri učiteljih in pri šolab ne bode bolji. Učitelju naj se saj tia toliko, da more živeti po besedah l& pesnika: ,,Nichts mehr davon, ich bitt' euch, Zu essen gebt ihm, zu vvohnen — Habt ihr die Blosse bedeckt, Gibt sich die Wiirde von selbst".