Preglednica 3: Delež drevesnih vrst Leto Smreka Jelka O.igl. Bukev 1908 1927 87,6 1935 1951 8,0 78,1 1960 17,6 66,2 9,6 1970 20,5 61,6 11 '1 1980 25,4 54,1 13,2 Ravnika l. 1983 in 1985. L. 1983 je nekaj škode napravil tudi veter, februarja l. 1985 pa je teden dni vladal močan mraz (do -20° C), ki je nekoliko poškodoval mladje iglav- cev, zlasti smreke. Razmerje med iglavci in listavci se v obdobju pred 2. svetovno vojno ni bistveno spreminjalo, po 2. svetovni vojni pa delež iglavcev stalno pada oziroma se dviga de- lež listavcev. To je predvsem posledica neprestanega padanja deleža jelke v skupni masi v obdobju po koncu 2. sve- tovne vojne. V obdobju med obema voj- nama se je delež jelke znižal s 87,5% skupne mase na okrog 80% (1927-1945) oziroma do l. 1980 na komaj 54,1 %, tj. za dobrih 33 %( !) v pol stoletja. Gotovo so k padanju deleža jelke največ prispevali na- čin gospodarjenja in spremembe v okolju (onesnaževanje). GDK: 923.4 (45 Tržaško, Padriče) Javor Brest O. list. lglavci Listavci 84,5 15,5 87,6 12,4 86,2 13,8 86,1 13,8 4,4 83,8 16,2 4,7 1,5 0,6 82,1 17,9 5,4 1,4 0,5 79,5 20,5 VIRI 1. Gospodarska knjiga revirja Ravnik (1909- 1918) 2. Evidenca sečenj: 1 928-1932 in 1934-1939 3. Opisi šumskega sestaja Ravnik, 1935 (goz- dni fondi po add. in odsekih) 4. Poročilo obravnave šumskega obrata Rav- nik, po stanju 1. 1. 1935 (tekstni del) 5. Razne evidence sečenj (rokopisi na posa- meznih listih) 6. Gozdnogospodarski načrt gozdov uprave občine Logatec za obdobje 1958-1967 7. Gozdnogospodarski načrt GGE Ravnik, 1961-1970 8. Gozdnogospodarski načrt s prilogo Gozd- nogojitvenim elaboratom na osnovi gozdnih tipov za revir Ravnik (V. Tregubov), Ljubljana, 1960 9. Gozdnogospodarski načrt GGE Ravnik, 1971-1980 1 O. Gozdnogospodarski načrt GGE Ravnik, 1981-1990 11. Logaško okrajno glavarstvo (Vojteh Ribni- kar, Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega), Logatec, 1889 Gozdna zadruga v Padričah Iztok WINKLER* Slovenci smo vezani na Kras kot na nekaj, kar raste v nas od nekdaj. Gre za nekaj več kot za spomin saj je to zemlja, ki nam je dajala kruh, ko so bile ceste do Trsta kolo vozi, ko so bile naše vasi gnezda v zeleni tišini in ko je zima prihajala z burjo in lakoto. Ko so poletja ožgala ograde, ko so se ljudje borili s suho zemljo in se potem trud ni ljubkovali z drobno grmičasto senco. Te navezanosti se ne da razložiti, občuti se jo in vendar je pogubno živeti od samih čustev in jasnih spominskih slik. Kras je tu, kakršen je, kljub vsemu je lep, čeprav močno popackan. Ne smemo ga zapustiti in ker narava ne sliši besed, mora biti naš odnos do tega Krasa tudi konkreten, dejanski. Vsaka ljubezen ovene, če je ne oplemenitijo dejanja. * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, YU Ace MERMOLJA G. v. 6/89 327 Gozdno zadružništvo na Slovenskem nima močne tradicije. Znanih je le nekaj primerov organiziranja gozdnih zadrug v nekdanji Avstriji, poznejši poskusi pa so povezani z uresničevanjem zakona o agrarni reformi iz l. 1931. Večina jih je kmalu propadla. Šivic je pred vojno napisal, da je med kmečkimi gozdnimi posestniki malo zanimanja za gozdne zadruge, ker se ti bojijo, da bi posamezniki imeli korist na račun drugih. Pravi, da se zadružna misel ni obnesla niti pri agrarnih skupnostih, kjer so bili dani vsi pogoji za skupno oskrbova- nje gozdov. Nasprotno, solastniki so več­ krat zahtevali, naj se skupni gozdovi čim­ prej razdelijo. Tudi po osvoboditvi je bilo pravih gozdnih zadrug malo. Očitno je manjkal temeljni motiv za združevanje - interes lastnikov gozdov. Prisilno združeva- , nje pa je imelo le kratkotrajne učinke. Pričakovane spremembe pri organizira- nju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa spet oživljajo in spodbujajo zamisli o usta- navljanju gozdnih zadrug tudi v Sloveniji. Prav je, da se ob tem spomnimo na našo najstarejša in bržčas trenutno tudi edino slovensko gozdno zadrugo. Ta je v Padri- čah, v majhni kraški vasici med Bazovico in Trstom. V Padričah se je narodna zavest začela prebujati hkrati s prebujanjem in krepitvijo narodnokulturne in politične zavesti. Prepa- rodno gibanje je že ob koncu prejšnjega stoletja privedlo do organiziranega kultur- nega delovanja, saj so v Padričah že l. 1875 ustanovili slovensko pevsko društvo Skala, ki je delovalo dobro desetletje, l. 1898 pa pevsko in bralno društvo Slovan, ki deluje še danes. Ko je v začetku tega stoletja tržaška občina hotela zase vsa t. i. ju sarska zemljiš- ča, ki jih je vaška skupnost že stoletja obdelovala in jih izboljševala ter uživala njihov~ sadove, so se ljudje združili in l. 1907 ustanovili Zadrugo upravičenih poses- tnikov. Za svojo zemljo pa so se morali pravdati in šele l. 1913 so Padričani tudi formalno postali lastniki skupnih površin. Del te zemlje so si razdelili, del skupne zemlje, ki je obsegala ves Padriški hrib ter nek.atera druga ~emljišča in ceste, pa je ostal nerazdeljen. Za upravljanje te zemlje so ustanovili Gozdno zadrugo, ki je (tako 328 G. V. 6/90 je še danes) imela 48 članov. Uradno je bila zadruga potrjena maja l. 1914 z legali- zacijo statusa. število članov se ne spremi- nja, članstvo prehaja z dedovanjem iz roda v rod. Več kot osemdeset let Gozdna zadruga skrbno upravlja skupno premoženje. Dejav- nost se je doslej v glavnem omejevala na tradicionalno pridobivanje drv za potrebe članov, na čiščenje in vzdrževanje gmajne in gozda ter njegovo varstvo. Imetja Gozdne zadruge in trdoživosti nje- nih članov niso mogli ogroziti niti fašistična nasilje niti nove politične in gospodarske razmere po osvoboditvi. V najtežjih razme- rah je Gozdni zadrugi uspelo ohraniti gozd; tako med vojno kot ob vseh številnih pose- gih v gozdni prostor v povojnih časih. Čez padriško ozemlje so danes speljali nafto- vod, daljnovod in ceste, v neposredni bližini pa raste velika Raziskovalna cona. Tudi danes Gozdna zadruga skrbi pred- vsem za obnovo in vzdrževanje gozdov. Pravzaprav gre za široko akcijo premene borovih sestojev z naravnimi drevesnimi vrstami, zlasti s hrastom. Donosi iz teh gozdov, drva in nekaj tehničnega lesa, so skromni. Zadružniki uživajo skupne go- zdove po idealnih deležih. Površine, na katerih načrtujejo vzdrževalna dela in pre- mene, vsako leto razdelijo glede na število vsakoletnih interesentov med člane in nato z žrebanjem določijo pravico uživanja. Vsak zainteresirani član ima na svojem delu pravico do dela in donosa. Vendar zadruž- niki večinoma ne delajo sami, zaposlili so dva delavca, ki to delo opravita kakovostno in ceneje. Na voljo imajo tudi zadružna mehanizacijo, med drugim stroj za izdelavo sekancev. Zadruga pri tem ne išče komer- cialnih koristi, nekaj jih ustvarijo s storitva- mi, ki jih njena delavca opravljata v drugih delih tržaška občine in okoliških občinah. Člani zadruge imajo torej ugodnosti pri storitvah, sicer pa si dobička ne delijo oziroma ga ne izkazujejo. Pomemben del gojitvenih del (saditev) opravi tudi šolska mladina na vsakoletnih akcijah pogozdova- nja Padriškega hriba. Država jim pri tem pomaga s sadikami oziroma semenom, primakne pa tudi nekaj denarja za vzdrže- vanje cest. Zadrugo upravljajo vsi člani, ki se vsako leto zberejo na občnem zboru, med letom pa za njeno delo skrbi devetčlanski odbor, nad njim pa bdi tudi tričlanski odbor. Člani odbora opravljajo vsa dela zastonj, za čisto komercialna opravila (npr. posli v zvezi s prodajo lesa) pa član zadruge, ki to opravi, prejme določen odstotek realizirane cene. Seveda pa vsi člani zadruge niso aktivni, morda dobra polovica. Tudi sicer pravijo, da uspešna zadruga ne sme imeti preveč članov, ker je hotenja velikega števila čla­ nov težko usklajevati. Zadruga zastopa interese svojih članov tudi pri vseh posegih v gozdni prostor, zlasti pri odkupih in razlastitvah. Pokazalo se je, da je skupno nastopanje učinkovito in da skupaj dosežejo ugodnejše pogoje. Gozdovi v Padričah imajo pomembno turistično in rekreacijsko vlogo. Tega se v zadrugi zavedajo in odločili so se, da del gozda (okoli 34 ha), uredij kot naravni park. V njem bodo uresničevali več splošnokoristnih vlog: vzgojno, izobraže- valno in rekreativno. Med drugim bodo na določenih mestih v ograjene površine nase- lili tipično divjad, tako da si bo vsak obisko- valec· lahko ogledal živali v prosti naravi. Srečna okoliščina je, da gradijo ob spod- njem robu tega gozda avtomobilsko cesto, ki bo imela prav tu počivališče, na katerem so že zgradili skromen gostinski objekt, v načrtu pa imajo ureditev celotne servisne postaje. Pri zasnovi ureditve tega gozda je sodeloval tudi naš Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Širše družbeno poslanstvo Gozdna za- druga uresničuje tudi s skrbjo za zagotavlja- nje pogojev za delo kulturnega in športnega društva v vasi ter za vaško cerkev. Dosedanja dejavnost Gozdne zadruge v Padričah je zgleden primer, kako je mogoče vcepiti vaški skupnosti zadružna zavest in obvarovati vaško imetje ter se pri tem prilagajati spreminjajočim se razmeram. Zato ni naključje, da vidi Gozdna zadruga eno izmed svojih perspektiv tudi v krepitvi izrabe splošnokoristnih vlog. Dejavno se bori proti kraškim rezervatom in podobnim pobudam, ki .si prizadevajo pasivno zaščito Krasa. Sama pa daje"K5nkretne predloge in z dejavnostmi zgled, kako ovrednotiti in aktivno zavarovati gozdno bogastvo ter pri tem upoštevati ekološke, rekreacijske, vzgojnoizobraževalne in tudi gospodarske potrebe lokalne in širše skupnosti. S takim pristopom se padriški gozdni zadrugi odpi- rajo velike možnosti nadaljnjega razvoja in uspeha. VIRI 1. Gozdna ?adruga Padriče včeraj - danes - jutri, Padriče 1983 2. Winkler, 1., Nastanek in razvoj kmečke goz- dne posesti v Sloveniji, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 33 (1 989) :: u 3. Pogovor s Karlom GRGIČEM in Stojanom ZAGARJEM, predsednikom in blagajnikom Goz- dne zadruge v Padričah, 15. 2. 1990. Lega Padrič in Padriškega hriba G. V. 6/89 329