II. leto. Štev. 39. 1915. Szept. 26. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . 3 K. v Amerike . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . 5 K. Cena ednoga falata je domi za naroénike Marijinoga leta 4 filere, za nenarošnike 6 filerov. Dobijo ae Novine, Marijin Kat i Kalendar Srce Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalemegye. Naročnina i dopiei se tadí k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim istom I Knlendarmc Srca lenašovega vküp je na leti: domá, če za več nerošidhov ne eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . 8 K „ Prišeo je vu tvoj váraš.“ — Mát. IX, — Ne samo tü, nego večkrát v sv. evangeliumi čtémo reči, v šterih se Kafarnaum imenüje za Jezušove mesto, za njegov váraš. Tü se je naime bo-žánski Zveličiteo največ zdržávao, to mesto je bilo njemi kak domačija. Proti tomi mesti je vu vnogo lübéznosti i dobrote skázao, i to ga je bolelo nájbole, kda so Vnogi Kafarnaűmitánci slepi i glühi ostali pri njegov! čüdni delaj i predgaj. Od Kafarnauma ne daleč je bilo Genezarètsko jezero, štero je Jezuš tüdi posebno lűbo, okoli šteroga se nájveč zdržávao, kde je telko predgao, betež-nikov vráčo ino tak vnoge noči v ti-hoti bregov okoli jezere stojéčih v po-požnom pogovori z nebeskim Očom verostüvao. Trétje mesto, štero je tüdi s posebno v lübéznostjov v srci noso, je pa bilo mesto Jeruzalem, štero je bilo sredina ino glávno mesto njegovo že* melske domovine, mesto božo poti Israelskoga národa. Známo z evange-liumov, ka se je razjokao Jezuš te, kda je apoštolom proroküvao odrazdjánja toga mesta. To zahájanje Jezušovo nam naj slűži za zgléd ne samo za časa mira, nego posebno zdaj v tej nesrečnih časaj. Mi tüdi mámo, vsaki med nami má eden dom, kde se narodo, kam ga njegovi posli véžejo, kde ga v sreči i nesreči okoli vzemejo njegovi do-máči: starišje, žena, deca, rodbina, sosedje. To je naš Kafarnaum. Ki svoje domačije ne lübi i ne poštüje, ki se sramüje svojega roda i národa, koga je srám, ka je z mále, pred svetom nepoznáne vesnice, on si naj zmisli na Bethlehem, Nazereth, nájménša mesta ísraela pa na Kafarnaum, eden ne rávnó Veliki várašec, štere je Jezuš tak lübo, šterih je ne pozábo ino ne zatájo. Mámo mi tüdi svoj Genezareth okolico našega rojstnoga kraja z po-lámi, logámi, z bregami, vodámi. Tü smo preživeli naša deteča leta, našo mladost. Vnogi nas je nanč ne hodo nikdár daleč s toga kraja. Tü nam je poznáni vsaki grm, Vsaka ptičja gnjezda, tü nam donijo zvonovje domáče cérkve. Tü na^ vsaki stopáj opomína na naše lübeznive „ jaokojoteU-Čűtimo, ka je tü naš dom, šteri nas z svojov lepotov ino mirom vnogokrát opomína na našo nebesko domovine. Pa mámo edno vékšo domovino, štere mejé nas z vnogimi drűgimi ná-rodami \ prikapčijo vküper. Z šterimi národami smo* vküp prikapčeni v krá-levčino sv. Števana prvoga našega krála ino se vküp vojsküjemo za ná-rodna dobra ino vküp bránimo naš dom, naše starce, žene, ino deco. To troje: domačija, domáči kraj i domovina so tista, šterim dnesdén posebno moremo darüvati vse naše misli, molitve i moči. To troje se bráni navküper dnes proti neprijátel-skoj moči, za to tečé telko junaške krví, za to se joče že vnogo dovíc, ostávleni starcov i drobnih sirot. Za to troje se špara krűh, pišejo vküp za štüke potrebne medene posode, predgo i pamuk. Za to troje trpi eli domá vsaki tak dosta pri deli, naj samo, vse oprávíeno bo, naj našim vojákom tam daleč nikaj ne pomenka. Jezuš nam je dao zgléd, naj lű-bimo dom. Što je, ki ne bi zarazmo, ka Jezuša nasledüje v denéšnjem trplenji, ki je tüdi vnoge prenášao samo zato, ár je v prvoj vrsti bio posláni „k zgüblenim ovcam ísraela." Bi lehko odišeo on tüdi v tüjinski kraj, kde so bili boši lüdjé pa lepša zemla pa je nej, ár nam je pokázati šteo, ka na zemli za Bogom prvo je domovina, kde smo se naredili, ži-vémo, za štero moremo tüdi mreti, či je potrebno. Bojna. Rusi trdijo, da so v zadnjih bojah više 40 jezér naših i nemških vojakov zgrabili. Damo volati, nego oni pa moro to spoznala, ka , ta zgüba nas ne zadržava, da ne bi napredüvali. Pri Vilni i Dvinski nemci ruse močno rivlejo nazaj, Pinsk mesto so pa že zevzéli. Naše čete pa se páli močno držijo v Wolhyniji i v Galiciji. Rusi se že sami nadejajo, ka do z nami i nemci v zvezi po dokončanem boji, zato ka se oni ne vojüjejo z dobre volje, nego za volje nepremišljenosti ništernoga vladeželjnoga nadvojvode. Tei ruski glasi jako dosta pomenijo i odkrivajo skrivno želo po miri, šteri da bi čem hitrej prišo, želejo i prosijo vse dobre dÜŠe. Približavajoči mesec oktober, mesec Rožnovenske Dev. Marije naj bo zato od naših Ijübih čtevcov posvečen v té namen, da bodo to mogočno nebesko kralico vrelo prosili ? po molitvi svetoga čisla za blaženi mir. Poročila zadnjih dnèvov so sledeča : Galicija. Naši so od Zalosce-ja na jug 1900 rusov zgrabili i 3 strojne puške zaplenili. — Rusi so v Galiciji gorhenjali z napadaujom. * Rusko. Nemci so zevzeli mesto Pinsk, štero od Waršave v vednakoj liniji 340 kilometrov daleč leži. To če premislimo, lehko preračumimo, kak velike zmage nam je dober Bog dao. — Od Dvinska na jug so nemci zevzeli. mesto Widsy, od Grodnoja niže 2 NOVINE 1915. szeptember 26. so pa prestopili reko Ščarv. —V Wölhyniji so rusi srdito začeli naše napadati. — Med Vilija i Njemen rekama so nemci 5406 od Pinska na jug pa 2521 rusov vlovili i zaplenili 25 strojnih pušk. Taljansko bojišče. Jako Srditi boji so se vršilo tü, samo kre Gorice je bio bole mir. Kre Flits-a je taljan strašno napadao naše trdnjave, a brez uspeha. Plen zevzetih ruskih trdnjav. Nemci so zdaj vküp prišteli plen, šteri njim je v roke prišo pri trdnjavama. NowoGeorgiewsk i Kowno. V prvoj trdnjavi so zaplenili 1640 štükov, 23 jezér 219 orožja, 103 strojne puške, 160 jezér krogel topničarskih pa 7 milijon 98 jezér patronov. — V drügom mesti so pa dobili 130l topov (štükov). Na morji. Türki so obstrelávali kronski polbtok i v tom kraji potopili štiti naklajerie rüske parhike. — V rhó-doskom zaíivi je pa nemški podmorski Čtin pofópo fraácozko krivico: Tndian. Nesreča v ruskoj tovarni za strlivo. Angleži listi poročajo, de je v Ochti v zrak zletela tovarna (fabrika) štera je za polovino ruske vojske delala strlivo. Kvar je nezgovören, po-nesrečenih je vnogo iezér ljüdih. Dom i svet. SVédoČánštvá za potüvanje, kak so Odzdaj bila v navadi, več ne válájo od sépt. 20-g'a. Vsaki more odséhmao drügo pravico meti, ki šče V tišíih krajeh pdtüvati po želežniéi šteri k bojiščam rbliže spadajo. Prinás je Sta-jarsko i * Horvacko takši kraj ne pa dörháči, Cena prediva lenovoga je od vlade dolöčena lod 100 do 350 koron po što kilah. Poduzani termin Za volo odavánja zrnja. Vlada je dovolila, da .se do ok-tobra 15-ga sme odavati za doma^i posel vsakomi Zrnje. Kniga oprostijo od vojaške slüzbe ? Iz med čraovojnikov od 42—50 let tiste, šteri nikoga nemajo, ki bi njim delao grünt če bi te zovolotoga neó-bdelan ostao, posebno, Če bi na skrbi meli tüdi šteroga, že v boji, se naha-jajočega grünt. Rim. Na posredovanje sv. Oče so francozi i nemci na zdravejše kraje poslali vlovlene, kak so do zdaj ništerni bili. — Belgijski krao Albert je nameno sv. Očo pohoditi, ali oni so ga zdaj ne sprijali, naj dokažejo, ka so oni v boji nepristranski, to je za vsakoga mli oča, namestnik Jezušov. Romania. Jako-jako vre v Romaniji. Po kraleskom ukazi so železnice vse pod vojnoga ministra pazko postávljene od septembra 14-ga. Do oktobra 20-ga pa so zastávljeni vsi automobilje i vsa vprežna živina. Amerika. Naš amerikanski poslanik, Dr. Dumba, je nameno strajk napraviti v amerikanskih strlivo delajočih tovarnah. Amerikanska vlada je to zvedila, zato je našoj naznanila, da toga našega poslanika, ali konzula, ne pozna več. Te se je zatogavolo tüdi glaso pri našem ministerstvi za odpüst. Grčko. Grčka vlada je 1886, 1887. i 1888.-letne pod orožje pozvala na 1 oktober. Austria. V sosednoj Austriji bo novi nabor od októbra 11-ga do novembra 6“ga Ka - 28, > 29, 38», 39, 40, 41 i ; 42 let stare. Šteri pripravni bode, bfščaš nov. 15-ga stopimo pod orožje. Taljansko. Mrl je pri Firenzi Le-renzclli kardinal, ki je pred leti bio potoočnik na bečkoj nunciaturi, ‘ naš dobec pomočnik i zagovornik za časa bojá tüdi. N. p. t. m. Bulgarija. Bulgarska Vlada je za-povedala svojim konzulom, naj dajo btilgárške državljane, ki so z Mácedo-nijé od 18 do 45 let vküpspraviti í domo poslati j so biti vojaki, ali ne.— BulgarcL so se z türki pogodbi, - Dnes tjeden o polnoči so slovesno prekdali više »dvejezefó štiri voglalih kilometrov veliko krajino türki buigaróm. Slovés^ nost i veselje je 'ladalo v celoj Bulgariji. Cigan Jožef Neso se nam še posüšile suzé za Dravec Lujzom, ne nam še zacelila srčna rana, štero je vdarila na njem njegova smrt, pa moremo znova jokati, opet žalüvati. Bridek meč nam prehodi páli düšo, ár smo zgübili ednoga od péte do glave poštenoga dečka vreloga širitela naših Novin i Marijinoga Lista, Cigan Jožefa mladenca. Sept. 3 ga je zadela v prsi sov-ražna krogla 26 letnoga zgléduoga dečka cele črensovske fare i širne naše Slovenske kraji ne, i njem je naredila smrtno rano, od štere je drügi den mro. Vesi o njegovoj s mrti je močno žalost napravila v vseh, ki so ga poznala zlasti pa v starišah i jedinom brati, Tjaši. Redkokdaj se najde tak Pobožen dečko, kak je pokojni bio. Že od ráne mladosti, kak je šolo zapüsto, ga je gostokrát hránilo Jezušovo prosvete telo, i njem je spravilo miloščo, da se je nakano, čeravno premoíen od doma, v devištvi ostati v celom svojem živlenji i pomagati z svojov pobožnostjov dühovnike pri rešitvi düš. Vté namen je nakano živeti. Popolna ljübezen do Boga ga je gunila, iz štere je ete lepe reči pisao svojemi dühövnomi oči pred odhodom v boj: „Prosim vas, molite za mene, naj zadobim to milost, ka z ljübezni do Boga živem i merjém, naj v popolnom požalüvanji merjem i naj pridem do sodnjega dnéva v vice v té namen, ka po mojem trplenji dühovniki milost dobijo, ka grešnike spreobrnéjo, umirajočim srečne smrti sprosijo, meni pa naj nišče ne more pomagati, kaj se bo za mene molilo naj drügim vala, oni naj se rešijo, to jaz želem i prósim.“ Te reči, odkrrvajo dühá šteroga svet ne poztaa. Ta ljübe-zen je gorela v pokojnom i naj ne zmeájka vnjčtn jo je' dober Bog néto z trpljenjom düševnim. štero njem je nedopovedljive vojske ‘napravilo, ga v veliko dužnost spravilo, a od vüpanja zato ne moglo od vrnoti i v nepotrpež-1 livost ne špfaviti! Tiho, nemo je trpo, kak daritev1 na Marijino rokáh. Čistüa je po düšnih bojah tá dobra mati njegovo düšo, naj njemi more obilno po vrnoti na drügom sveti trüd, šteroga je meo za njéno čast tü. — Goreči širitel je bio naših Novin i Morijinoga Lista. Kda smo desetletna obhajali, je z 'svojim .pajdažerm^—Pféet*--Štofomp -zdaj betežnim vojakom, to napravo i v ljübezni do Marije, ka v njegovoj vesi v Žižkih je Vsaka drüžina mela Marijin List vsaki siromak,! vsaki na-jemnik tak, ka je1 bilo več listov v občini, < kak hiš. Bio je dober saležijanski oratori-janec Pobožen tretjerednik, vreli častilec sv. Alojzija, Srca Jezušovoga i Matere Božje pa pred vsem. Duga leta je spe-vao nadilah j podigavao slovesnost božje slüžbe z svojim ténorskim glasom v Črensovskoj cerkvi. Živo je vračno,, prosto, ostale peneze je pa obrno na dobre namene. Bio je dela-ven í posebno rad se je brigao za ščipke, z šterimi je krasio cerkvene oltare. Ešče z bojišča je mislo na svoje rože domo i fara ta opominao, kako je naj na skrbi má. Té rože so na skrbi i bodo še dugo nam cvele, a on, pr&va roža naših póbožnih drüžb je pa povehnola. Zbri-šem si suzo, štero fcočim na nj^ov spomin z tem vüpanjom, da je v Ma-rijinom nebeskom ogradci cvetéči šči-pek on že, šteroga düh bo z nebeskih visočin büdio naše Slovenske mladenec, da bodo tlačih njegovo pot, njegovo Čisto pot. — Z Bogom draga nam düša, mi mőlimo za té! Vrednik. NOVINE 3 1915. szeptember 26. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Vučko Ivan z Dolnje Bistrice apg. 29-ga. Glas je dao desetnik Balažic Martin i stot-fiik, ki je (pokojnoga pohvalo. Ciffer Peter z Prosenjakovec. Cigan Jožef z Žižkov sept. 3-ga. Na glas je dalo samo vojaško j>oveVjništyo po Krištofič Rudolf kadefi-# Ošmp Ivan z Filovec, kak je pisao žeui pajdaš šteri je ostavo doma dvoje drobne decé T rnládö' ženo. Smiluj se: vsem Srce Jezušove í" — Vlovleni so: Hajdinjak Anton z Odra-nec, Tkalec Ifatjaš od Lipe, Antolin Peter z Ižekovec, Nemec JUhal z Dokle-žovja, (naznano Zadravec Štefan od Lipé); Bedek Štefan z BóreČe, Breskoč Sandor z PeskoVéc, Hajdinjak Jürij od Sv. Jurja, Kuhar Jožef ž-Martinja; Lip-jpai Venceslav z Sela, Lovenjak Mihai z Vidonec, Makári Ludovik z Bodonec, Mala j Jánoš z Kroga, MihoUč Ferenc z Korošec, Mikola Jánoš z Gorice, Moriti č Štefan z Kraj ne. — V srbskom ževzetništvi je bio Sobočan Ivan od Lipe, šteroga penezi z bankašom vréd so zdaj starišom do rok dáni. Glas je pa ne prišo, Zakaj ? Odlikavanje po smrti. SoZarFranc •četovodja z Dugo veških-Gor je dobo zavolo batrivnosti prvoga reda hrab-^■Gstaevsvetiajo^ Odtikovaeje je sloven-«koj drüžini veliko veselje narédiio, sam, odlikováni je pa že davno pod zemlov, kak smo se z njega v naših Novinah že spominali. Mrl je pisatei bibltj naših. Sept. 16-ga je mro v Budapesti Gerelg Jožef, ki je naše lepe biblije napisao v ma-djarskom jezik! iz šteroga so prestav-ljene na slovensko., Pokojni si je z naz-širjanjom dobroga tiska veliko plačo pri Bogi zaslüžo. Kakše so verske razmere med vojsktivajočimi se državami. Nemčija má 39 milijon 991 jezero 421 protestantov i 23 milijon 821 jezér 453 katoličancov. Austria i Vogrsko má 39 milijon 305 jez^r 470 katoličancov, 4 mílijone 556 jezér 500 protestantov, 4 milijone 479 jezér 646 razkolnikov i '2 milijona 258 jezér 13 židovov. Francusko ma 38 milijon katoličancov L 61)0 jezér protestantov. Angležko ma -38 milijon protestantov i 5 milijon 500 jezér katoličancov. Belgija ma 7 milijon 500 jezér katoličancov i stojezér protestantov. Rusija ma štodeset milijon razkolnikov, 11 milijon katoličancov i 7 milijon protestantov. Junaški slovenski letalec. Julija zadnje dni je eden ruski zrakostroj leto proti našim postojankam, da bi je pre- gledno. Nato se zdigne z našega tabpra en naš zrakostroj, da bi ruskoga pre-gnao. Ruski letalec, naj vujti more, se zdigne dvejézero metrov visoko j naš za njim i v toj visini zapadne iz našega stroja četovodja Hozjan Štefan z Dolnje Jjmdave ruski zrakostroj i ga dolstrli. Hozjan je za to Junaštvo ime-nüvan za stražameštra pa odlikovan z hrabrostnov svetinjov. Predtem ednok je že bio odlikovan z hrebrostnov sveti njoy. ,-r Veseli,mas batrivmist slo- Blagoslavlanje vogelnoga kamna drüge cerkvi vogrskih slovencov v Ameriki se je vršilo v lepom redi prvoga augusta v Bridgeporti,. Te den so prvič javnö nastopáli naši miti vojaki v pre-lepdj procesiji med vnogimi drügimi narodnostmi, štere so občüdovale njivo pobožnost, -t— Veselimo se iz dna srca tomi ^napredki, i Želemo pa srčno tüdi prosimo: Daj njim dober Bog srečno dokoučati. Dari na ranjence, Jakiin Ana z Vel. Polahe 40 t, Plej Ivan nabrao v Chicagi 663.75 kor., Plej Martina žena z Črensovec 1 kor., Tomec Jürij z Čerensovec 10 kor., N. N. z Žižkov 1 kor., Ciglar Ivan iz Gornje Bistrice 1 kor., i pri, Tkalec Jqžef z Gor,-Bistrice 2 kor., Kocet Kata z Trnja 6 kor., Horvat Verpna z Črensovec 2 kor., Matjašec Andraša dovicá z Völgyi-falu 10 kor., Horvat Janoš z Trnja 1 kor., Balažic Marija z Ižekovec 1 kor. Jörkös Orša z Gumilic 40 f., Jörkös Ana z Gumilic 20 f;, N. N. z Melinec 1 kor., Copot JKata z Odranec 1.20 kor., Marič Jelena z Odranec 1 kor., Žoldoš Verona z Črensovec 1. kor., Bogdan Bara z Hotize 50 f., Kohek Ana z Ho-tize 30 L, Golob Eva z Žižkov 40 kor., z Hotize 6. roža 8.80 kor., Magdič Bara z Hotize 2 kor., Žižek Ma gda z Črensovec 2 kor., Fister jula z Gan-čan 2 kor., Ferenček Martin z Odranec 2 kor., Škap. Drüžba z Törmišča 1.30 kor., Žunic Kata z Črensovec lipovo cvetje, Bogdan Bara z Hotize 40 t, Bogdan Bara z Žižkov lače i robačo, Horvat Franca z Dolnje Bistrice 40 f., Kavaš Marija z Odranec 10 kor., Frank Rožman v Clevelandi nabrao 330 kor., Benko Manka z Hotize 1 kor., Kocet Magda z Rihtarovec 2 kor., Ferenčak Balaž z Dugnesne 10 kor., Virág Marija z Odranec 3 kor., Čolig Marija z Odranec 2 kor., Tkalec Ana z Trnje 1 kor., Guit Ana z Borejec lipovo cvetje, lipovo cvetje od večih z Čreu-sovske fare, Glavač Ivan z Dolnje-Bistrice 3 kor., Glavač Kata z Dolnje-Bistrice 1 kor., Edna Ženska z Vanča-vesi 20 kor., Virag Cena z Odranec. 50 f., Virag Magda z Odranec 50 f., Lebar Verona z Gumilic 2 kor., Plej Ivan v Chicago nabrao 216 kor,, Kocet Ana z Gornje-Bistrice 1 kor., v Clevelandi, Vuk Matjaš! z Velke Polane, Gjörköš Jožefi z Nadelice i Horvát Šté-vani z Gumilic nabrano i pp vlč. Ša-kovič Jožef, tőrjanskam plivanoši prek-dáno 650 kor., Krapec Ana z Sr. Bi-slrice 80 f., <^Tu^kb Fána z;Sr< Bistrice 40 f., Sobačan Martin z Trnja 2 kor., Kelenc Martin z Dolnje Bistrice 10 kor., Ritlop Kata z Bednjaja 1 kor Žalig Mihál z Žižkov 30 fil., Raduha Števan z Odranec. 2 kor., Dpnša Magda z Odranec 2 kor., Hajdinyak Matjaš z Črensovec 2 kor., Kresliti Marija z D. Bistrice 2 kor., Horvat Janoš z Trnja 10 kor., Djörek Marija z D. Bistrice 10 fil., Gábor Magda z D. Bistrice 30 fiL, Horvat S, Ignác z ,G. Bistrice 10 kor., Dečki z Male-Polane 3 kor., N, N. z ižekovec 2 kor., Vitéz Ana z Nedelice 2 kornH. I. z Trnja i kor., Zver Bara z Nedelice i kor., Žižek Ivan z Chicago 10 kor., Törnar Štefan z Chicage 110 koÉ, najdeno v Črensovcih i prekdáno, da se posestnik ne najšeo 2 kor! — Na slepe vojake je nabráno v törjanskoj fari po vlč. g. Faflik Ferénci 745 kor. 88 f., i po flagr. g. Mraz Koloman notariuši v občini Lipa 119.40 kor. Vküp 2955 kor. 83 fil. Odposlano v Budapest mája 17-ga za ranjence pod nüninskjov skrbjov se uahájajoče 200 kor., drü^bi oskrb-ljávajočaj vlovlenco 50 kor..;. jul. 1-ga slepini vojakom 100 kor.; Julija 11-ga 745 kor. 88 fü. i jul. 13-ga 119 kor. 40 fil., v Budapest i Szombathely, ranjencom v rázne siromaškejše bol-nišnice v Budapest znova 200 kor., v Soboto 270 kor., sept. 3-ga v Budapest 20 kor., sept. 16-ga v Soboto 50 kor., i v Lendavo 50 kor. Kaj je više, je za naše delanezmožne vojáke v hranilnice vloženo. Novine'so dozdaj že 6039 kor. 22 fil. nabralo na vojake. Vsem jezerokrat povrni smileno Srce Jezušove. r Ranjeni širitel Novin. Kolenko Štefan z G. Bistrice, širitel Novin je ranjen z Šrapnelom v nogo. Smejo se zavitki (paki) pošilati. Na 11, 39, 51, 149 i 186 to taborsko pošto se vsaki den vzemejö gor Zavitki do 5 kil., v pondclek, v tork i v sredo pa na sledeče številke: 10, 14, 16, 34, 45, 46, 48, 53, 55, 61, 65, 69, 73, 76, 78, 81, 85, 88, 91, 93, 95, 98, 106, 109, 113, 119, 157, 207, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 251, 254, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 317, 319, 320, 321, 4 NOVINE I9l5. szeptember. 26. 322, 323, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 620 i 630. — V teh zavit- kah ne sme biti takša reč, štera se hitro pokvari i dugši čas ne stoji kak sad meso itd. Iz pisem naših vojakov. Komaj čakajo naše Slovenske Novine. »Bog njim podeli lepo zdravje, da bode njim mogoče obredüvati te lübe Slovenske novine, ar je* žmetno ta-kama vsaki tjeden od naših domačih*. (Mukič Martin desetnik v 76-om pešpolki i njegovi tovariši.) Draga njim je materna reč. Dobo sem' v roke Marijin List i Novine. Bog vam pláti stokrát za trüd. Jako me ve-seli, kda kaj čtem po svojem maternom jeziki i gda kaj zvedim z domačega -kraja. (Škafar Jožef iz 13-ga domo-branskoga pešpolka). »Ešče huncutje se pobolšajo.* Č. G. Vrednik. Z veseljem sem sprijao Novine pa Marijin List. Dozdaj sem je ne mogeo razdeliti, da smo ruse tiraíi, ali zdaj bo veselje, kda je pajdašom do rok dam. Zaistino je potrebno to čtenjé tü. Mam čas pri telephoni čiteti. Doma sem nej dosta dao na Marijine Liste, oli tü, kde sttiki pokajo, se takši huncutje tüdi pobolšajo, kak jaz i se ve-seUjo Marijinomi Listi. (Vogrin Joško v 23/1. bataljon!). Pomoč Srca Jez, i Dev. Marije. Bojno pole, Szept. 10. 1915. Visoko-častiti Gospod! Oprostite mi, da se podstopim pred Vás stopiti z ednov prošnjov! Nájmre: Preminoče dni sam . ednok bio z mójim oddelkom v velkoj nevarnosti. Že smo vsi mislili, da de nam konec i smo bili priprávleni na vse. Na vesti so mi bili,- nej samo tisti, ki so tam z menov bili, liki njihova žene i deca. (Skoro sámi oženjeni so bili). V toj velkoj nevarnosti sam zročo sebé i mojo lüdi v obrambo presv. Srei Jezušovorni i BI. Dev. Mariji. V časi za tem je nevarnost henjala i sam srečno se rešo z svojimi lüdmi. Za to skázano milost sam ob lübo, da izjavim v Marijinom Listi slávnostno zahválo, tü priloženo. Prosim, či je mogoče, ne odbijte té skromné prošnje! Vám se klápja, Vas ponižni sluga Ivan Jerič, (jgtovodja. (Iz srca red objavim zahvalo. Vrednik). (Dale). Molitev nedužnoga detetá. Na te reči se je zbojao kovač za bogati zaslüžek, šteroga je meo od soseda, to tembole, ka ga je že tak šest naročnikov zapüstilo. Premagala ga je sküšnjava, segno je po prepovedanom Sadi, pio je on, pio je sosed. Prva kanta je bila hitro prazne: „Kovač, ti plačaš drügo!“ je pravo sosed. Kovač je resan šo po Mankico, ka bi njima po staro] navadi prinesla žganico. De-klička se je prestrašila. Hitro je sko-čila k mater! pa jo je pitala, ka naj včini. Beži v cerkev, poklekni k žalost-noj Mater! božoj, pa jo prosi, naj nama samo ešče dnes pomaga, jaz bom pa doma molila pa prosilá, naj lübi Bog odvme nesrečo od naše hiže.* Tak je mati velela. Deklička je' Šla — nego dugo je je nej bilo nazaj, Vej je mela tak dosta prositi, „Ka, ka dekličke tak dugo nega nazaj ?“ pravi kovač, gda se je je že nej mogeo domo dočakati. So je sam gledat, či že ide. Naj-šeo je pa. dekličko pri hižnih dveraj vso zajokano s prazne v kantov v roki. „Ka, si šče nej odišja ?“ se zdere nad njov. Deklička se šče bole zajoče: „Oh oča, ali tak držite vi svojo reč ? Ali vi resan ščete sebe pa naj za nesrečne včiniti? Ob, kak je ,:meni žmetno, pa mati Südi jočejo — oča, ka delate ?“ Nej je mogeo več gledati jokajočega deteta nesrečen oča.« Sram ga je bilo pred nedužnpv deklicov, Vzeo njoj je z rok prazne kanto, zagnao jo je v ka- . . * ,/Uv :vk, . meo, ka je vsa rážletela. Prijao je jo-kajočo deklice za roke pa jo je pelao v hižo. Tü pripovedavle ves dogodek sosedi. Te je nej jiravo niedne reči. Naednok se njemi pa samo otr-neta dve debeli vi skuzi pa do srca genjeni pravi: „Qh, da bi jaz meo takše dete, ki bi me tak lübilo, kak srečen bi bio! Ka se pa žganice tiče, ti slovesno prisegnem: »Ka zna kovač, zna tüdi kmet!“ Deteča molitev je rešila — dve drüžini; oba človeka sta zdržala svojo-reč: bila sta si prijatel, nego bila sta oba neprijatela žganici. „Kd.“ Najnoveše. Mesto Wylna so nemci vzeli z. rususkih rok pa je znovo daleč nazáj pritisnoli. Bulgária je začnola mobüizacijo svoje voske. Kre Drine so naši razstrelali Srbsko trdnjáve, štere so Srbi zdaj gradili. Bitje za DUnaburg. Kak vojaške poročila to glásijo, okoli mesta Dima-burg se grozno bitje vreši. Rusi pa nemci vse svoje moči napnejo, ár či šče to mesto tüdi vzemejo z ruskih rok, t te do nemci ceIo odpreto poti meli v. Sv. Petrográd. 18 letni regrutje do okt. 15-ga, mogli pod orožje stópiti. Pri Sávi pa Drmi je močna strelba bila s štükami pa puškami. Mesta Požarevac pa Gradište smo močne - >'** * - -»N?* obstrelavah. Nemci so prédrli vojrio linijo rusov pri Smelyna mesti, pa so vlovili 2000 rusov. Taljánje ščéjo srbom pomoč nesti ár so Srbi preveč slabi. Pošta. ^molko Št. Pápa. Dobo sem tisto pismo, v roke. Bo objávljeno. Kováč Jflri. Gor. Sla-V6ČI 85 št. Dajte glás, kda je šo Kovač Jožef z kermedina ? Pa či znáte, je meo kakšo šaržo ali zvezdo? i kam je šo, v karpate, ali proti talijanom, ali v Galicio ali na Srbsko majo ? Vogrin Joško. 23/1. zlj. IH./tab. pošte 63. Nikaj ste nej dužni; samo če z dobre volje ščó što kaj dati na dober tisk, ki naime na-lehci more. Odkritosrčne .huncute" pa radi mamo i počtüjemo. Forjan Štefana žena. Llpovcl. Novine hodijo Müliči. Pošila mo je brezplačno; z dobre vole kaj domači prevtt-pajo, če morejo, naj dajo na dober tisk. Stojko-) Juatina. Razkriž. Pišite tistomi možinjejni paj-daši, naj vam da glás, če kaj zna od njega. To je najbol stalno. Jaz bom ga tüdi iskao gor. Dajte mi glás, če je meo kakšo šaržo mož? Ritlop Jožef. Bučkovd. Od Vrbnjak Ferdinanda je té glas prišo, da je premino. Iščite ga med vlovlenci!!. Nyomatott ex Egyházmegyei Könyvnyomda köníorgö gyorssajtóján S*ombathelye*.