NA ROB JAVNI RAZPRAVI 0 SAMOPRISPEVKU ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE NAŠIH OTROK Zelo dolgo časa je minilo, da smo od razprav prešli na konkretne odločitve, da bomo konec decembra 1971 na referendumu ddlo-čali o samoprispevku, s katerim naj bi v obdobju petih let uresničili vsaj najnujnejši program izgradnje vzgojno-varstvenih zavodov ter osnovnošolskih objektov. Seveda, če hočemo začrtani program do-cela uresničiti, bo potrebno poleg sredstev, zbranih s samopri-spevkom, združiti tudi sredstva, ki se stekajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti ter vsakoletno soude-ležbo vseh petih ljubljanskih občin. Sedanja situacija na področju var-stvenih in šolskih kapacitet je res porazna. Preveliko je število prosil-cev, ki želijo dati svoje otroke v var-stvo, kajti vrtci so že prepolni; vrsti šol grozi tretja izmena, ni pogojev za podaljšano bivanje otrok v šoli itd. Se bi lahko naštevali ter s konkret-nimi podatki utemeljevali porazno situacijo na tem področju! Pa najbrž to ni potrebno, kajti s temi pro-blemi je gotovo seznanjen sleherni nas občan, ko se vszkodnevno sre- glede na to, da so prizadevanja in sredstva, ki jih tu vlagamo, resnično precejšnja, nikakor ne zadoščajo več za zagotovitev normalnih pogojev za varstvo in šolanje naših otrok. KAJ BOMO PRIDOBILI? Predloženi program za območje Ljubljane predvideva gradnjo 24 vrtcev za približno 3700 novih mest, 20 povsem novih šol s telovadni-cami. 6 prizidkov s telovadnicami. 3 Tudi v vzgojno varstvenem zavodu na Kodeljevem vlada velika gneča. Zato bo vsak dinar, ki ga bomo prispevali za varstvo otrok, smotmo naložen čuje z njimi. Družbena skupnost ni več kos tem problemom, pa čeprav je večina ljubljanskih občin, posebej še naša, vlagala znatna sredstva v varstvo in šolstvo ptedvsem v zad-njih treh letih. Naglo naraščanje števila prebival-stva porast števito zaposlenih star-šev in zlasti še v zadnjem času nagel porast števila zaposlenih žena, inten-zivna stanovanjska gradnja in s tem hitrejše naseljevanje Ljubljane ter ne nazadnje tudi precejšnja družbena brezbrižnost - vse to so razlogi, ki so pripeljali varstvo in šolstvo v do-kaj kočljivo situacijo. Sele v zadnjih letih je opaziti precejšnja prizade-vanja občinskih skupščin ter diugih dejavnikov, tako da lahko danes že govorimo o delni sanaciji na pod-ročju varstva in šolstva. Vendar ne prizidke brez telovadnic, 4 nove telovadnice, vzgojno posvetovalnico ter gradnjo ncvega šolskega objekta s telovadnico in delavnicami pri osnovni šoli Janeza Levca. Če bomo docela uresničili predvi-deni program, bomo zagotovili 45 % predšolskim otiokom varstvo; 30 % šoloobveznih otrok bo deležno dnevnega vaistva; izognili se bomo tretjim izmenam; zgradili bomo pre-potrebne rekreativne površine za ce-lodnevno bivanje otrok v šoli: posta-vili bomo temelje za prehod na eno izmeno, s tem pa tudi odprli mož-nosti za celodnevno šolanje; dosegli bomo vsaj približno normalne po-goje za delo v naših osnovnih šolah. Uresničiti tako obsežen in odgo-vomo zastavljen program je zelo za-htevna naloga, ki jo pa moramo iz- peljati! Nikakor namreč ne sm*no dovoliti, da se nam problemi vzgoje in varstva še kar naprej kopičijo. Zato potrebujemo 24 milijard starih dinarjev sredstev. Z dosedanjimi viri je možno zagotoviti polovico leh sredstev, drugo polovico pa jih mo-ramo zbrati s samoprispevki. . PRVE PRIPRAVE SOZANAMI Intenzivne organizacijske priprave v vseh petih ljubljanskih občinah so pri kraju. Se v dosedanjih pripravah, ki so bile usmerjene predvsem k ustvarjanju ustreznfli organizacijskih oblik dela, je bilo čutiti povsod, na vseh ravneh, popolno enotnost ob uvedbi samoprispevka. Dobre orga-nizacijske priprave so gotovo po-memben dejavnik v prizadevanju, da z referendumom uspemo. Od mest-nega aktijskega odbora, kl naj pove-zuje in usmerja posamezne akcije v vseh petih ljubljanskih občinah, prek občinskih akcijskih odborov ter še naprej