OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^^XXIV.—LETO XXXIV. GROBOVI LAPAJNE na je bil najden mrtev svojem stanovanju Matevž stanujoč na 1688 E. 70 jen 75 let in je bil ro- ški ^^^^ijanskem. Bil je sam-rod zapušča nobenih so- Jateli Z' oskrbuje pri- 7l St Trebets iz 1006 E. 2-јцЈ. \^%reb se je vršil danes Yg 10. uri iz Zakrajško- Whff P%rebnega zavoda '^uiehavi na pokopališče. * C. TONER '^ary svoip^^i je preminila na Зепа R Mary C. Toner, ro-^ala • 36 let. Stano- je 1180 E. 61 St. Rojena člani' ^ ^ Clevelandu in je bila ^Пак^ P'^^'užnice št. 50 SŽ^l in odseka St. Vitus War Tukai , brata Tr ^^Pusca soproga Peter, stro in William ter se- Pogi-gi Christine Mishaga. ob 9 vrši v sredo zjutraj §Pebn2' Zakrajškovega po-Vidn Zavoda v cerkev sv. . ОУј Q kopaii^v -^0 uri m nato na po-Calvary. JOHjv Post. *^апеч bolezni je preminil 72 w John Kodek, star St. D stanujoč na 3736 E. 77 Šlfop j® bil iz vasi Pece, fara dej. Dolenjskem, odko- letj v Ameriko pred 50 Št. Član društva Slava da ^NPJ in društva sv. Ime- zapušča žalujoče hčere: ћпо У Ulepič, Mrs. Theresa Мг| Planisek, Mrs. Dorothy Soj, in Mrs. Elizabeth Wil-in sestro Mrs. Mary Vr|i ^ Randalu. Pogreb se iz pog zjutraj ob 8.30 Mrs. Josephine Hol-Дђ' , Frances Wesner, Mrs. uri fol: -ua zavoda Louis Fer- 9, ^Grkev sv. Lovrenca ob varv na pokopališče Cal- ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 6, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 152 Upamo na najboljše-izjavljata angleški delegat in predsednik Truman TEHERAN, 5. avgusta—"Jaz sem prepričan, da se bodo razgovori vršili v ozračju najboljšega medsebojnega razpoloženja," je dejal Stokes, šef ponovne britanske delegacije, ki je prispela v Teheran, da se pogaja z iransko vlado o ureditvi anglo-iranskega petrolejskega spora. Lord Stokes, ki je član britan- ° padcu V postaji n ^ ^^®čer je policija pri-stajo ^ (^Gntralno policijsko po-64 let starega ган- je bil areti- Pil 12 J \ pijanosti. Ko je izsto-padel, toda je ^a.Čei,jij^ ' P^ je stal ob mizi '*1 г g, ^ vpis, je zopet padel %. ob cementna ^ je bil v bolnišnico ^'tirl, kjer je siioči 6e Ф "i znano, kje živi, ^ kje kakšne sorodnike. ?^isk ^?®^°čen čas sta prišla na poznana Cleveland-Albin in Anna ^jih obgj^ ^5^nja leta bivata na v lepo urejeni far- Wis. Nasta-Mr. in Mrs. Joseph 15300 Waterloo Rd. So Ont., Cana- '»1 Mrs T za par dni Mr. ■ Krajc ter sinova. Cerky,.^? doma iz Grahovega Nail domače "ta Sta-®e pri družini Pri drii^^^ Lucknow Ave. na EL 168 ^ ^ ^aši' ^ dobro zaba- naselbini. ske vlade, ki je tudi sama zainteresirana z nad polovično večino britanskega kapitala vloženega v anglo-iransko petrolej-sko družbo ima seboj cel štab raznih strokovnjakov. Njegovo delegacijo sestavljajo diplomat-je, pravniki in finančni strokovnjaki. Za slučaj, da bi bila potrebna ponovna intervencija posebnega Trumanovega odposlanca Harri-mana, je slednji ostal še v Teheranu. Tudi Truman upa na rešitev spora Iz Washingtona je prišlo poročilo, da je ameriški predsednik Truman zelo zadovoljen, da sta se oba tabora približala, ko sta se začela zopet pogajati o anglo - iranskem petrolejskem sporu. Predsednik Truman je nadalje izjavil svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi obeh posredovalcev odposlanca Harrimana in ameriškega stalnega poslanika v Teheranu Henry Grady'ja. Predsednik je nadalje povda-ril svoje prepričanje, da se bo spor rešil v obojestransko zadovoljstvo. Mossadegh je vztrajen Ob prihodu nove britanske delegacije v Teheran je izjavil predsednik vlade Mossadegh, da bo raje odstopil kakor pa pustil pasti zakon o nacionalizaciji iranskega petroleja. Varnostne mere so obsežne. Znanstvenik, ki je tat in samomorilec ANN ARBOR, Mich., 5. avgusta—Doktor Malcolm H. Sou-le, star 54 let, profesor na univerzi v Michiganu, znanstvenik svetovnega slovesa, je izvršil samomor. Doktor Soule se je pečal na polju bakteriologije in so njegovi znanstveni izsledki bili svetovno znani. Bakteriološkemu oddelku niverze v Michiganu je načeloval od leta 1935. Uprava univerze ga je odslovila s položaja profesorja z razloga, ker je zlorabil univerzitetne fonde, z drugimi besedami— kradel univerzitetni denar, Znastvenik je še napisal svoji ženi pismo, v katerem ji je pojasnil svoj slučaj kakor tudi, da je zavžil količino strupa zoper katerega ni nobene pomoči in nima smisla iskati zdravniško pomoč, če bi ga našli še pri življenju, ko pride to pismo v roke. 40 urnik ostane; Nadurno delo plačano posebej WASHINGTON, 5. avgusta— Direktor za mobilizacijo Charles E. Wilson se je izjavil za to, da ostane 40 urni teden; da je normalno delo 8 ur na dan in 5 dni v tednu, za delo izven tega normalnega časa pa da se plača nadurno. Spričo mobilizacijskega programa in njegove izvedbe se je izneslo iz nekaterih krogov mišljenje, da bi bilo prav, če bi se podaljšal tudi delavni čas nad sedanjo normalo. Zastopnik vlade Wilson pa je izjavil, da je vla-dino stališče nespremenjeno t. j., da ostane pri 40 urniku in pri pravici do prekourne nagrade iznad normalnega delavnika. Direktor Wilson se je skliceval na skušnje zadnje svetovne vojne, ki so izkazale, da podaljšani delavni čas ni prinesel državi nobenih koristi. Hkrati z novim zakonom o kontroli mezd in cen se je iz-nesel predlog o odgovarjajočih mezdah, ki naj bodo sorazmerne z indeksom cen življenjskim potrebščinam. Delodajalcem in delojemalcem je dovoliti, da se bodisi preko unij ali brez teh sami med seboj sporazumejo o zvišanju mezd iznad do sedaj veljajoče formule. ■ Iz urada za delavsko statistiko se nadalje poroča, da je zaposlitev ameriške delavne moči dosegla višino zaposlitve leta 1914, ki je bila v zgodovini Amerike menda najvišja. Meseci julij in prvi dnevi avgusta izkazujejo neke spremembe, naraščanje in zmanjšanje zaposlenja. Ti pojavi pa gredo na račun počitnic in kar je s počitnicami v zvezi. * V območju Clevelanda je bilo v juliju zaposlenih 226,500 delavcev pri produkciji, ali 2,500 več kakor meseca junija, ali 25,-000 več kakor pred enim letom. Na operaciji Dobro poznana Mrs. Paulina Prudich iz Willoughby, O., se je morala v petek podvreči težki operaciji, katero je srečno prestala. Nahaja se v sobi št. 217 v Huron Rd. bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje čim preje povrnilo. Popravek V poročilu Mr. Joseph F. Durna o prispevkih za vipavske šplarčke se je pomotoma izpustilo ime prispevatelja-pevovod-ja Antona Shubel, ki je prispeval $5. z 61. LETI GRADUIRALA Carbondale, 111., 5. avgusta—Mrs, Arva Lindly je stara 61 let, Arva se je dvakrat poročila in postala dvakrat vdova. Skozi življenje se je borila, da je preskrbela za vzgojo in vzrejo treh njenih sinov, ki so Да-nes dobro situirani poslovni ljudje. Ko Ji je umrl prvi mož, se je vrnila nazaj v svoj učiteljski poklic, kateremu je pripadala tudi pred možitvijo. S 55, leti je začela s univerzitetnim študijem na "Southern Illinois University" in končala študije s pomočijo na vzgojnem polju. Diploma 61 let stari "Bachelor" je bila izročena v navzočnosti vseh treh njenih sinov. Z LETALI NAD TATOVI ŽIVINE ARNETT, Okla., 5. avgusta— Tatovi živine v zapadni Oklahoma in Texas so odpeljali več kakor 600 glav ukradene živine. Živino, ki je bila vredna najmanj $180,000 so tatovi odpeljali na brzih tovornih avtomobilih. Oblastem dosedanja prevozna sredstva pri preiskavi niso mnogo koristila. Oblastva zasledujejo tatove živine po Oklahomi in Texas kar—z letali, ANGLEŠKA PRESTOLO-NASLEDNICA V AMERIKI Iz Londona se poroča, da je bilo objavljeno, da bo britanska prestolonaslednica Elizabeta gost hiše predsednika Trumana v dneh 24., 25. in 26. oktobra. Prestolonaslednica p r i ncezi nja Elizabeta bo odšla iz Amerike na obisk v Kanado. Oče treh otrok zadavljen na domu v soboto popolne se je odigrala na domu Walter C. Made-ja, starega 37 let, družinska tragedija, v kateri je postal žrtev Made j, ki je oče treh mladoletnih otrok, v starosti 7, 4 in 2 leti. Kakor poroča policija, ki je bila pozvana na stanovanje na 3812 W. 128 St., je z Madejem in njegovo ženo Thereso, staro 29 let, živel neki Leroy Owen Parish, star 37 let, ki se je od neznano kje preselil k zakoncema pred enim letom, ko sta z otroci še živela v stanovanju vladnega stanovanjskega projekta, in vsled česar sta se morala izseliti. Ker nista zakonca imela kam iti, so starši Made j a kupili eno-družinsko hišo, v kateri je bil njun sin umorjen, položila zahtevano vsoto na kupčijo, sin in sinaha pa bi imela odplačevati mesečno na vknjižbo. Ker je imela hiša samo/dve spalni sobi, so starši upali, da se "bordar" ne bo ž njimi selil, toda žena ga je vzela s seboj. Madej je bil majhen po postavi in kot pravijo sosedje, mirnega značaja in zelo tih, dočim je bil "boardar" velik, močan mož, ki se je večkrat opijanil. Kakšno razmerje je vladalo med "boardar^em''' in ženo, ni znano. Ko je policija v soboto dospela na dom, je našla Madeja mrtvega, zadavil ga je Parrish, ki je dejanje priznal, žena pa je odšla v bolnišnico, ker pričakuje porod četrtega otroka. V bolnišnici se ni registrirala pod imenom svojega moža, pač pa pod imenom Parrisha, in ni kazala nobenih znakov zaskrbljenosti radi umora moža. Medtem so starši umorjenega izjavili, da žena ni hotela podpisati skupno z možem zadolžnico za denar, ki so ga založili pri nakupu hiše, a žena vztraja, da je mož prepisal hišo nanjo in da ni odgovorna za dolg. SAJ OSTANE V DRUŽINI... Micka: Jaka, Ti rabič-stalno izraze kot: Truman-ček, pastirček, trgovček; ko se boš spri s MacArthur-jem, ga boš klical Arthur-ček. Na vse zadnje ne boš več rabil besede papež, ampak papežek. Če Ti pa jaz reČem iz Iju-l>ezni, ki ne gre v javnost, ampak ostane doma, Jap-ček, me nahruliš, da sem še-ma ali pa celo koza. Jaz vsega tega ne razumem. Jaka: Jaz tudi ne. Razgovori na Koreji prekinjeni; Obnova je odvisna od komunistov GENERAL RIDGWAY ZAHTEVA PREISKAVO IN ZADOŠČENJE Konferenca governerjev COLUMBUS, O., 5. avgusta— Governer Frank Lausehe, ki je predsednik izvršilnega odbora "konference ameriških governer jev" je objavil program zborovanja governerjev, ki se bo vršilo 30. oktobra. Governer Lausehe je ob priliki zadnjega poseta pri predsedniku Trumanu stavil predsedniku v odobritev predlog, naj se na to konferenco povabi tudi general Eisenhower. Predsednik Truman je na ta predlog pristal. General Eisenhower če bo to ponudbo sprejel bo imel 30. oktobra govor ameriškim gover-nerjem. Iz okolice generala Eisenhow-erja se trdi, da se general ne bo izjavil o tem, ali bo stopil v politiko kot predsedniški kandidat leta 1952 ali ne, do zadnje minute. V povabilu na konferenco governerjev pa vidijo nekateri mig, da če gre general Eisenhower v politiko kot republikanec, je ta kandidatura ljubša od kandidature Roberta Tafta na repidblikanski listi. Republikanec Stassen napoveduje poraz Rusije SOUTH ST. PAUL, Minn., 5. avgusta — Predsednik Harold Stassen sedaj na univerzi v Pennsylvaniji, bivši governer Minnesote in poskusni kandidat za ameriškega p r e d s ednika, predvideva poraz Rusije v slučaju vojne. Rusijo bi porazili v treh letih. Stassen računa na ameriško produkcijsko moč in njeno kvaliteto. Dalje pa upa, da bi se dvignili milijoni ljudstev Sovjetske zveze zoper vlastodrzče v Kremlinu, če bi vojna nastopila. MUSSOLINIJEVI HČERKI ZAPLENJEN DENAR WASHINGTON, 5. avgusta— Mussolinijeva hčerka Edda je bila poročena z bivšim Mussolini-jevim zunanjim ministrom grofom Članom . Ciano je vodil zapiske v svojem privatnem dnevniku o italijanski zunanji politiki, kakor tudi o svojem zasebnem življenju. V zadnji svetovni vojni je prišel Ciano v nasprotje z Mussolinijem in je padel pod kroglami v hrbet kot izdajalec. Žena Edda je prodala ameriškim založnikom njegove privatne zapiske. Izkupiček je znesel $35,000 kateri znesek je zaplenila ameriška vlada, da krije vsaj delno gotove zahteve vojnih in civilnih zaprtih oseb med vojno, po odredbah Berlina in Rima o koncentracijskih taboriščih. TOKIJO, 5. avgusta—Iz glavnega stana vrhovnega poveljnika zavezniških čet na Koreji, generala Ridgwaya, je bilo objavljeno, da je general odredil prekinitev razgovorov o premirju na Koreji. Vzrok je v tem, ker so se komunistične čete vkljub dogovoru približale poslopju v mestu Kaesongu, kjer je nastanjena zavezniška delegacija. General zahteva preiskavo, pojasnilo o dogodku in zagotovilo, da se taki slučaji ne bodo ponovili. Preteklo soboto popoldne se Vstopnice za banket Vstopnice za konvenčni banket SMZ, ki se vrši 26. avgusta v Slovenskem narodnem domu, se dobe v predprodaji pri tajnikih podružnic. Članstvo je vab Ijeno, da poseže po njih. Klub društev AJC Nocoj ob osmih se vrši seja Kluba društev AJC na Recher Ave. Prosi se vse društvene za stopnike, da se gotovo udeleže. je približalo kakih 100 do 150 komunističnih vojakov bližini hiše, kjer je prostor za sestanke zavezniške delegacije. Ko je dobil general Ridgway o tem poročilo, je skbcal sesta'iok glavnega stana v Tokiju in bil v zvezi v vlado v Washinjtonu kakor tudi z ameriškimi vojaškimi krogi. Na podlagi rezultatov konference glavnega stana, kakor tudi razgovorov z odločujočimi krogi v Washingtonu je na to general Ridgway odredil, da se razgovori o premirju prekinejo. Istočasno je general Ridgway povdaril, da se bodo razgovori obnovili le v slučaju, če dajo komunisti zadovoljujoče pojasnilo o sobotnem dogodku v Kaesongu, obenem pa zadostno zagotovilo, da se ti dogodki ne bodo več ponovili. Pogajanja glede zone na mrtvi točki Severno korejski komunistični radio kakor tudi kitajski sta javljala, da Amerikanci hočejo ustvariti mejo nevtralizirane zone na Koreji ne samo na bazi sedanjega zasedenega ozemlja iznad 38. paralele, temveč še daleč naprej. V krogih glavnega zavezniškega stana so se smatrale te izjave za komunistične propagando v tem smislu, da bi bil ustvarjen psihološki moment pri komunistih, za slučaj, če naj bi komunisti pristali na zono, katere meja bi bila sedaj že po zaveznikih zasedeno ozemlje. Če bi se ustanovila ta zona in bi nanjo pristali komunisti, bi jo lahko v javnosti zagovarjali, češ Amerikanci so itak zahtevali daleč naprej potisnjeno mejo zone v severno Korejo. Na drugi strani se je zdelo opazovalcem, da bo tudi na ameriški strani prišlo do kakega kompromisa, ko naj bi se našla v okviru zasedenega ozemlja v severni Koreji iznad 38. paralele taka meja, ki bi v strateškem pogledu zadostovala zaveznikom v njihovih računih po varnosti kakor tudi učinkoviti obrambi za slučaj ponovnega komunističnega napada. Končno se je izkazalo, da je v vseh teh predpostavkah bilo zazreti le ugibanja. Trdovratnost komunistične delegacije, da mora biti vzpostavljena 38. paralela, ni pojenjala. Tudi ameriška delegacija od svojih zahtev ni odstopila. Tako so se poga janja, ki se vlečejo iz dneva v dan glede prve in najbistvenej še točke pogojev za premirje na Koreji t. j. nevtralizirane zone in njene meje znašla na mrtvi točki in je prišlo celo do incidenta, o katerem poročamo zgoraj v soboto popoldne. Da-li je bil zgolj ta incident poglavitni razlog, da. je general Ridgway prekinil pogajanja in dal v roke komunistom bodoče predloge, da se naj pogajanja obnovijo ali ne, bo pokazal razvoj dogodkov. Južni Korejci si ne želijo premirja Južno korejski zastopniki so izjavljali, da jim bo prišlo prav, če se mirovna pogajanja ne obnovijo in če se obnovijo sovražnosti v celem obsegu. Južno Korejci stojijo slej ko prej na stališču, da je možno rešiti trajno korejsko vprašanje le če se iz-ženejo kitajski komunisti iz Koreje nazaj v Mandžurijo. Južno Korejci odklanjajo ponovno delitev Koreje, odklanjajo nadalje zono ob 38. paraleli in so prepričani, da je vojaško strateški položaj zaveznikov na Koreji tak, da lahko nažene jo komuniste iz Koreje. Komunisti zadostili zahtevam Ridgwaya TOKIO, 6. avg.—Komunistični voditelji so ugodili zahtevam vrhovnega zavezniškega poveljnika Matthew Ridgwaya glede ponovne otvoritve pogajanj za premirje na Koreji. Včerajšnji severno-korejski in kitajski radio sta soglasno javila: da je šlo za pomoto, ko so njihove straže v mestu pogajanj Kaesong nosile napačno orožje; da je bil dan ukaz oficirju za veze, da poda natančno poročilo, zakaj in kako je prišlo do neljubega dogodka, ko se je približala hiši namenjeni zavezniški mirovni delegaciji četa komunistov normalno oborožena, broječa kakih 100 do 150 mož; zagotovilo, da se taki dogodki le bodo več ponovili. Oba radija javljata, da po teh ukrepih ni več zapreke, da bi se pogajanja v Kaesongu obnovila takoj. Bogat plen tiewyorske policije NEW YORK, 5. avgusta — Newyorška policija je imela te dni srečo, da je zalotila new-yorške "raketirje" in prišla v posest precejšnjega plena. Znani 63. letni "raketir" Gordon se je pri aretaciji junaško ponašal. "John," je dejal, oziroma prosil Gordon policaja, ki ga je aretiral, "ustreli me, je po meni. Jaz sem sar, jaz da bi bil aretiran radi mamil? kako naj sploh še živim . . . raje me ustreli." , Zaplenjena mamila so bila vredna najmanj $180,000. Gordonovi pajdaši so sličili njemu. Eden med njimi po imenu Kass je stiskal policaju $2500 v roke in dva dijamenta vredna $8000 kot podkupnino da in če ga izpusti. Tretji je ponujal kar $25,000 v iste namene. Vsi ti "raketirji" imajo nadvse pestre kazenske liste njihovega dosedanjega življenja. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) -________ For Three Months—(Za tri mesece)__ ..$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 UREDNIKOVA POSTA GREMO V STARI KRAJ... Poseti ameriških Slovencev stari domovini so v zadnjem času tako številni, da se zdi kakor da bi bilo to gibanje naravnost organizirano. Toda prisluškuj privatnim razgovorom, ko ne gre za kake javne debate, ampak za razgovore, ki gredo iz srca do srca, pa boš slišal skoro stalno: "Rad bi šel, rada bi šla pogledat v stari kraj." Morda so ta čuvstva porojena ravno v duhu in dobi, ko se naša Amerika razširja s svojim srcem in razumom v širni svet in tudi ameriški Slovenec plava v tem valu ter išče naravno izhod iz tega valovanja v luki domačega pristanišča, odkoder je v to Ameriko tudi priplaval . . . Ko pa gre ameriški Slovenec na obisk v stari kraj, ga tja vleče le srce. Vse je prepolno čustev in ni stavljenih nobenih vprašanj, s katerimi se navadno bavi človeški razum. Toda še nekaj je, o čemer izletnik niti ne pomišlja, da mu ni nič na tem ali bo šel preko Atlantika na najbolj luksuzni ladji "Queen Elizabeth" ali "Queen Mary," ali pa bo poletel po zraku, o čemer ob svojem prihodu v Ame riko niti sanjal ni. Razumsko torej ne računa več, kakšni bodo stroški, ker v njegovem sedanjem položaju kot Ame rikancu tako potovanje odgovarja njegovemu današnjemu ameriškemu standardu življenja. Tudi mu ne pride na misel dogodek, ko se je odpeljal pred tolikimi in tolikimi desetletji iz starega kraja v Ameriko, ko so dirigirali paro-plovno linijo in razred potovanja agent j a trgovskih in pa-roplovnih družb . . . Ameriški Slovenec gre na obisk k svojim rojakom Pot ga nese v Jugoslavijo. Jugoslavija je na potu bodoče socialistično urejene družbe. Doba, ko se je začela ta pot, ne sega daleč nazaj. Preteklo je nekaj let, ki jih, kakor pravimo, lahko prešteješ na prstih ene roke. Kadarkoli pa je kdo stopil na krmilo države z novimi radikalnimi gesli, je vedno obljubljal gospodarsko osamosvojitev države. Ce pa se hoče državo gospodarsko osamosvojiti, jo je treba tudi -zgraditi na gospodarskih temeljih. Parola "industri-jalizacija," "elektrifikacija" in podobno je stalno na dnevnem redu. Ameriški Slovenec na obisku v Jugoslaviji bo opazoval ta proces morda celo z mešanimi čuvstvi. Kakorkoli! Gotovo pa se ne bo iznebil vtisa, kakor da je sam v sebi vse te čase dela, dela in zopet dela že preživel in doživel za sebe dobo, ko plodovi zore. Gotovo se ne bo iznebil tega občutka, ko bo iz potniške ladje kjerkoli, ali v Splitu ali na Reki ali v Trstu, raztovoril svoj osebni avtomobil in potoval ter ogledoval stari svet kakor nihče drugi doma. Gotovo si ne bo stavil vprašanja o standardu življenja domačih rojakov, ker mu je standard življenja v Ameriki že preveč vrojen. Ameriški Slovenec bo obiskal slovenske rojake v Italiji De Gasperija. Morda ga bo zanesla pot med koroške Slovence, ki so z Avstrijci vred pod zavezniško upravo. Morda bo celo moral potovati, ker je bil tak njegov namen, daleč tja v zahodno Nemčijo, kjer je bival, delal in se boril z življenjem tudi slovenski kos—Vestfalski Slovenci. Toda povsod bo s stališča standarda življenja lahko ugotovil, da se nahaja—izven Amerike. Da pride na obisk delovni človek in iztovori svoj osebni avtomobil—je za stari svet novost. Da pride delovni človek iz Amerike in si ne stavi vprašanja jedi in oblačil, vobče komforta življenja— je za stari svet začudenje. Cisto gotovo, da mu begajo spomini nazaj v stare čase. Cisto gotovo nadalje, da si napravi račun svojega dosedanjega življenja, katerega gotovo sklene s tem, da ve, zakaj je živel v Ameriki, ko primerja z Ameriko ostali svet. Spomini so lepa stvar, življenje je kruto in realno. Ko se pa vrti v obilici spominov in gleda na krutost in realnost življenja, izreče kako kritiko, da nasvet, gleda z odprtimi očmi, vidi in presoja daljno pot svojih sorodnjakov doma. Toda: Ni se narodno izgubil. Občuti, kar je povdaril državni poglavar države Ohio, slovenskega pokolenja governer Lausche, da kadarkoli mu je težko, rad zapoje slovensko narodno pesem ali izreče kak slovenski stavek. Ali kakor pravijo deset in deset tisoči, da so se privadili Ameriki, da ne bi šli nikamor iz Amerike. Ali kakor je, da rabimo primer, povedala resnico rojena in veleugledna Amerikan-ka Margareta Truman, ki se je ob povratku iz Evrope v Ameriko izrazila s srcem in razumom kot inteligentna ženska, da je najlepša pač Amerika. Obiski ameriških Slovencev bodo podkrepili njihovo zavest, da je ameriška demokracija in standard življenja vreden življenja. To je pozitiven uspeh teh obiskov. L. C. "Slovan" priredi vrtno veselico Euclid, Ohio — Mesto običajnega piknika, bo letos priredil pevski zbor "Slovan" vrtno veselico in sicer prihodnjo nedeljo, 12. avgusta. Pri koncertu bodo sodelovali tudi pevski zbori "Adrija," "Jadran," "Zvon," "Triglav" in "Glasbena Matica." Zbori bodo nastopili posamezno, potem pa skupno z nekaj pesmimi. Ker ni bilo v Clevelandu ali okolici že dolgo, dolgo skupnega nastopa vseh pevcev in pevk, se nam obeta, da bo to mogočna manifestacija naše slovenske pesmi. Našim posetnikom pa se bo ta dan nudilo nekaj uric prav prijetne zapave. Ta koncert se vrši na vrtu Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave. v Euclidu. V slučaju slabega vremena se pa koncert vrši v veliki dvorani našega lepega doma. Zvečer bo vrt prav lepo razsvetljen z raznobarvnimi balončki, torej bo to takorekoč spominjalo na beneške nočne proslave. Kaj takega še ni bilo v naši okolici. Za ples bo igrala izvrstna Grabnarjeva godba. Pa tudi drugače bo za vse prav dobro preskrbljeno, da ne bo nikdo žejen ali lačen. Za vse to bodo skrbele naše kuharice, katerim bo na čelu Mrs. Gorjanc. Okrog miz se bodo sukale brhke članice Progresivnih Slovenk. Torej, vidite, da bo to nekaj izrednega. Vse petje bo vodil naš priljubljeni dirigent , g. Anton Subelj. Že to samo na sebi nam jamči prijetno zabavo. Občinstvo je vabljeno, da nas poseti na ta dan v obilnem številu. Zabave, kakor bo ta, so prav redke in daleč narazen, zato pa se jih bi mogli udeležiti, kadar se vam prilika ponudi. Ta koncert bo popolnoma brezplačen in se ne bo računalo nobene vstopnine. To bo takorekoč nekako hvaležno darilo naših pevcev in pevk slovenski publiki, ki pridno poseča njih koncerte v zimskem času. Torej, na svidenje v nedeljo, 12. avgusta na vrtu AJC na Recher Ave. v Euclidu. Joseph Durjava. Učenci osnovne šole Zaplana se zahvaljujejo Na naslov Mr. August Kollan dra je pred časom prišlo sledeče zahvalno pismo s prošnjo, da se naj objavi v Enakopravnosti: "Zelo smo se razveselili paketa, ki smo ga prejeli od vas, g. Jereb N$ce, U. S. A., doma iz Zaplane, za Nove leto 1951. Zato se Vam učenci osnovne šole Zaplana najlepše zahvaljujemo za darove, da ste se spomnili na nas. Prav tako se Vam zahvaljujejo naši:starši. Zato ste postali naš ljubljeni stric iz Amerike, katerega se pri nas vesele vsi otroci. Ne bomo pozabili na Vas in Vaše darove, ter Vam obljubljamo, da se bomo pridno učili kot smo se do danes, da postanemo veliki in kulturni ljudje naše in Vaše rodne domovine Jugoslavije. "Vaši darovi so nam bili v veliko pomoč. Poslali bi Vam tudi sliko, katere pa na žalost še nimamo. Težave so z filmi in aparati, ki jih ni pri nas. Zato upajte, da jo boste dobili v bodočnosti. Želeli bi tudi Vašo sliko in še raje bi videli, da nas obiščete v domovini in s seboj priženete Železnikove strice iz Zlovševega hriba, in druge Zaplanince. "Učenci osnovne šole, Zaplana, Slovenija." (Opomba: Pismo je pisala v imenu učencev Marija Virag-Že-leznikova, Zaplana št. 2, poštni predal 27, pošta Vrhnika, Slovenija, ki ima strica Jožeta in Antona Železnik v North Chicago, 111., in Johana Železnik v Тех-asu.) Prispevki pri podr. št. 48 Sansa Cleveland, Ohio — V spomin pokojnega Antona Gubanca so pri podružnici št. 48 SANSa prispevali sledeči: za slepe otroke: Mr. in Mrs. Alex Globočnik, Mr. John Bratovič, Mrs. Chas. Lampe, Mr. in Mrs.' Karl Kokol (Florida) ter R. in P., vsak po $5. ■ V zadnjem poročilu o prispevkih se je poročale, da je Mrs. Rose Gubane izročila $25. Sa ma je prispevala $15, $10 pa družina Peter Šter. Dalje je bilo po prijate Ijih pokojnega Antona Giibanc prispevano za Cancert Society $25 in za Heart Society $25. Vsem prispevateljem najlepša hvala! Joseph F. Durn. Niso pozabili na potrebe otrok četudi so v Jugoslaviji v letih doslej uredili že lepo število otroških igrišč, jih je še vedno odločno premalo. To predstavlja pri zbiranju in vzgajanju otrok resno oviro. Letos so na pobudo Zveze pio nirjev začeli obnavljati stara in urejati nova igrišča že pred po mladjo. Seveda jih bo kljub trudu še zmerom premalo. Vendar je treba priznati, da so se ponekod prav resno potrudili. Delo za igrišča so uvrstili v svoje tekmovalne načrte za desetletnico OF in jih po večini pridno izpolnjujejo. Tako bodo v počastitev desetletnice v poljšan skem okraju uredili 15 igrišč, razen teh pa se 5 pionirskih sob Najbolj marljiva je organizacija žena, ki je v tem okraju dala za to delo tudi pobudo. Z narav nost nenavadnim razumevanjem ji pomaga Fronta, z denarjem in materialom pa tudi okrajne in krajevne obrtne delavnice. Da bi igrišča ne nastajala brez vsakega Deda in premisleka, so sestavili posebno komisijo^ ki spremlja urejanje igrišče v vsem okraju in pomaga z nasveti. Vsa dela, k ine terjajo strokovne delovne sile, recimo planiranje zemljišča, posipavanje itd., bodo opravili frontovci sami, žene nič manj kot 10,000 delovnih ur! Podobno imajo prav lepe na črte tudi v Radovljici. Igrišča so začeli pripravljati že v marcu. Za denar in material ne tarnajo, delo pa bodo tudi tukaj opra vili frontovci. Še bolj marljivi pa so v Kra nju, saj pripravljajo nič manj kot 18 igrišč. Če pomislimo, da jih dosti večji Maribor nič ne prekaša, moramo Kranjčanom vsekakor priznati, da so to pot pred Mariborčani, še celo, če upoštevamo, da hkrati priprav Ijajo na Jezerski cesti, cesti v nekdanji fizkulturni baraki, tudi prostor za delo pionirskih krožkov, na Primskovem pa prostor za pionirsko mizarsko delavnico. In s čimer gotovo prekašajo vse naše okraje—urejajo tudi dvorano za mestno lutkovno gledališče ! No, tudi Kropnčani niso zadnji in se Kranjčanom ne bodo pustili ugnati. Ker so stisnjeni v ozko, temačno sotesko, so se odločili zunaj Krope urediti svojim otrokom primeren prostor. Že grade velik kopalni bazen, poleg pa bodo uredili zares lepo, veliko igrišče. Frontovci so dela, ki jih je mogoče opraviti brez strokovnih delavcev, več ali manj že opravili, sedaj bi morali nadaljevati strokovni delavci. Četudi so v stiski za denar, niso vrgli puške v koruzo. Pravijo, da bodo prosili, dokler ne bodo uspeli—tako pa je tudi prav. (PD "LJUDSKI PRAVICI") PRED PETINDVAJSETIMI LETI Od 3. avgusta do 10. avgusta 1941 Prepričanje se širi, da bi predsedniški kandidat z mokro platformo izvojeval zmago. Amerikanka Gertrude Ederle, prva ženska, ki je preplavala angleški kanal. Obenem je prekosila prejšnji rekord za 1 urp in 23 minut. Bila je v vodi 14 ur in 31 minut. Na 1. avgusta se je vršil izlet v Put-in-Bay, katerega je priredila St. Clair Merchant Association za slovensko naselbino v Clevelandu. Na izletu je bilo okoli 3,000 oseb, vsled česar ni bilo dovolj prostora na velikem parniku "City of Erie," nakar je vodstvo najelo še parnik "Good-time." Izlet je dobro uspel, le vreme je bilo deževno in jezero razburkano, kar je povzročilo, da je marsikdo klical "urha." Ko sa se pa pripeljali v pristanišče, je bilo takoj vse veselo in zdravo. Varnostni direktor Barry je naročil policijskemu načelniku Graulu, da aretira vse avtomo-biliste, ki vozijo z "eno roko." Tiče se namreč voznika, ki z drugo roko objema dekleta, ki sedi poleg. Aretiran bo vsak, ki ne bo imel obe roki pri volanu. PRED DESETIMI LETI Od 1. do 8. avgusta 1926 "Blitzkrieg" se je izcimil v klaverno izjalovitev. Nemci, 45 milj od Ljeningrada, Rusi so izstrelili v enem dnevu 104 sovražnih letal. Harry L. Hopkins, osebni odposlanec predsednika Roosevel-ta, je dospel v Moskvo, da se sestane z Josipom Stalinom. Frank J. Lausche sprejel kandidaturo za župana v Clevelandu. Iz Kane, Pa., pošiljajo pozdrave vsem Clevelandčanom: Kunstel, Baraga in Plesec. Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. John Sušnik in pustile krepkega sinčka. Na vojaškem dopustu se nahaja poznani Anthony Drenik. Mr. Drenik se marljivo udej-stvuje v našem kulturnem življenju in pošilja zanimive dopise od vojakov za "Enakopravnost." Na farmi SNPJ se je vršil drugič velik cirkus, katerega so priredili igralci dramskega zbora "Ivan Cankar." To pot je bilo več novih zverin in več novih atrakcij kot lani. Vodstvo je imel v rokah Rudy Widmar, a največ zaslug gre "ustvaritelju živali," Antonu Eppichu. Janko N. Rogelj:—> STARI BAJTAR V "Enakopravnosti" dobite vedno sveie dnevne novice o togodkih po svetu in doma,'. V zgodnjih jutranjih urah sem hodil spat, ko sem bil na počitnicah pri moji sestri v Sloveniji. Vsak večer smo se pogovarjali, dokler nista zapela sosedova petelina. Takrat je bila ura dve po polnoči. Starejšim otrokom moje sestre se ni mudilo spat. Vedno so imeli dovolj vprašanj, na katera je bilo treba odgovarjati. Pripovedovali so tudi sami, kaj se je dogodilo v preteklih dveh letih, odkar se nismo videli. Bili so to lepi in nepozabni večeri, polni smeha in skupnega zanimanja. Govorili smo večkrat tudi o časih, ko sem jaz preživljal otroška leta v hiši mojega očeta. "Moja otroška leta so dozorevala pred petdesetimi leti. Poleg naše hiše, preko ceste, je stala stara lesena bajta, malo boljša kot Krjavljeva koča v "Desetem bratu." Pokrita je bila s slamo, streha je večkrat kazala gola rebra. V bajto so vodila stara in okorna lesena vrata, ki so vedno škripala. V veži, kjer so bila ilovnata tla, je bilo tudi ognjišče, na katerem je kuhala stara gostja. Dim se je valil pod obokan strop, potem v podstrešje, ker bajta ni imela dimnika. Iz veže so vodila vrata v hišo, kjer sta bile dve postelji, miza in peč. če dodam še par klopi in stolov, kakor tudi lesenega "zajca," s katerim so si sezuvali mokre čevlje ali škornje, to je bilo vse pohištvo v stari bajti. Zibka je prišla izpod podstrešja samo takrat, ko je prišel na svet novorojenček. Okna so bila okenca, za debelo glavo premajhna. Bajta je bila na pročelju obložena z drvmi, to samo pozimi; poleti je bila tam stara škrinja, na kateri smo imeli otroci svoje sestanke. Pred bajto je bilo stranišče, ob stranišču dvor, na dvoru pa gnoj, prenasičen z gnojnico, ki je imela poseben duh po siromakih. Malo naprej so bili ostanki stare naprave, kjer so sušili lan pred sedemdesetimi leti ali več. Na koncu hiše je stala jablana, ki je bila bolj radodarna s senco, kakor z jabolki. V tej razpadajoči bajti je "živel stari Jaka, ki je delal v tovarni v Kranju. Ž njim je živela tudi bledolična in zgodaj osta rela žena, ki mu je rodila sedem otrok, ali več; toliko sem jih poznal v mojih otročjih letih. Komaj si je otrok ogledal šolo koncem vasi, že je moral iti služit za pastirja ali pastarico, ko so začeli pasti živino okoli sv. Jurija. Vsi, ki so bili v bajti, so živeli skromno. Močnik je bil stalna jed, Zabeljena kaša že razkošnost, ješpren ob nedeljah prav slasten, če je gledala iz njega svinjska kost. Iz dneva v dan so odganjali lakoto; to se je vsem poznalo na upadlih licih, ki so bila bleda in mrka Težko je bilo to življenje. Stari bajtar je vstajal , že ob peti uri zjutraj, da je prišel na delo pred šesto uro. Domov je prihajal po šesti ali sedmi uri zvečer, truden in upognjen, da so ga noge kar težko nosile. Njegov obraz je bil koščen, oči udrte, obrvi močno zaraščene in košate. Govoril ni dosti, v njegovih besedah ni bilo veselih izrekov. Močna je bila takrat njegova beseda, ko je zaklel nad otrokom ali ženo. Otroci smo se ga vsi bali, čutili smo, da nas sovraži. Odkar sem jaz poznal starega bajtarja, nikoli ni imel vesele ure na svetu. Zgodilo se je, da je najstarejša hči prišla domov iz mesta, kjer je služila. Kar v bajti je samovala, nihče je ni videl, ko je sijalo sonce. Ženske na vasi so govorile, da bodo kmalu krstili. Nekega jutra je prišla babica in v par urah je bil jok v hiši in okoli hiše. V hiši so jokali mati, hči in novorojenček, okoli hiše pa otroci, ker jih niso pustili v hišo. Zvečer je ležal stari bajtar pod jablano, naslanjajoč svojo glavo zdaj na eno, zdaj na drugo roko. Trudne noge je prekladal kot trda polena, da bi se mu odpočila od mučnega dela. Nihče se mu ni upal približati, da bi ga ogovoril. Ko je otrok zajokal v hiši, je zagodrnjal ter se pridu-šil, da bi si ohladil svojo jezo 6. avgusta in da bi odložil vse križe io *' žave. Mera njegovega trpečega ^ lavskega življenja še ni bila f na. Nekako koncem poletja prišel iz Gradca še brat njeg'' žene, žrtev delavskih razi''' Rekli so, da je socialist, a so še, da je prišel domov k ■ stri—umret. Imel je jetiko. ^ vas se ga je izogibala, imel) vzrok, ker je bil socialist tičen bolnik. Konrad, tako ( je bilo ime, ni delal dosti lege. Kmalu se mu je še gorko mleko izpod krav^ na jesen, ko se je koža орг'Ј njegove sleherne kosti, je ^ Starega bajtarja je potrla^ gova smrt. Življenje Ко^, je bilo tudi njegovo življenj«' je slutil. Njegovo izmozgan" lo se je še bolj nagnilo, telo'' tarja, delavca in sužnja ni ^ več prave moči. Nekega ^ proti večeru, so ga pripelj'' vozom iz tovarne. Imel je ^ Ijeno nogo. Položili so ga steljo, kjer je kričal od bolečin. Sosed ji so mu žganja ter ga upijanili, da ni' til noge. Ob zlomljeni nogi je stari ^ tar odpočil svoji roki, ^ nal svoj hrbet, toda za ' ni bil nobeno. Životaril je š®' kaj časa, končno umrl od in trpljenja, od dela in sti* nja. Prišel je sosed, da je ^ dolgost njegovega trupla, krsta ne bo prekratka in f ozka. Vstopil je drugi sose^ ga je obril in omU, da ne b" umazan na drugi svet. so ga v praznično obleko, bi lahko nosil še deset let, ^ še živel. Toda to je bilo vsCi' si je prislužil na tem praznično obleko, a krsto kupila družina: otroci, ki so^ žili za dekle in pastirje. Zvonili niso dosti. Pa kaJ Umrl je bajtar Jaka, ki ni imel prijatelja na tem Kdo neki se je brigal za nje^ pravice. On je bil eden ^ mnogih, ki je delal v to^^-dokler je vzdržalo njegovo'' in dokler je tovarnar v imel dobičke od njega." Tako sem pripovedoval '"'j kom moje sestre o življenji'. terega sem jaz gledal okoli tove domačije. Včasih so sef. boko zamislili, menda so v i"*'' primerjali njihova otroška j" z mojo otroško dobo, morebR šli še dalje ter primerjali ® som, v katerem sedaj živij"'' Pred mojim odhodom v ^ riko si je nečak Francelj prst na roki. šel je k zdravpi^ Kranju, ki je zahteval fotografiranje prstov na Domov je prišel z dvema ma, ki ste natančno kazali lom prsta. Drugi dan se peljal v Ljubljano, kjer S"; zravnali prst ter roko oK z mavcem. Od tovarne je dopust in podporo za čaS** gove onemoglosti.—Kaka memba: Pred petdesetimi so bajtarju Jaku sosedje P"! sli žganja, da ni čutil zlo#)/ noge. Da, svet gre naprej, ura—nikoli nazaj. Petelina ^' ši vasi dobro vesta, kdaj dve po polnoči. J OPEKA IZ sladkorja Neki industrialec v Karolini je odkril novo plaS*^. snov, ki se pridobiva iz znanega avstralskega proi^\. sladkorja. Z dodatkom df* primesi pridobi melasa ^, lastnosti, zaradi katerih se proizvod lahko uspešno up" Ija pri tlakovanju cest in v ^, barstvu. če primešajo mela^^j, ločeno količino peska in pa se lahko uporabi sur"^. namesto stavbne opeke. S šanjem lesovine je surovin^, \ kladna za izdelovanje plo^^'fjf zunanjo oblogo sten. Iznaj'^L trdi, da bo s tem materialo®" j stavljena stavba stala saiw% lovica ali kvečjemu dve tr® j-zneska, kakor stane stavba' zidana z navadno opeko. L 6- avgusta 1951 ENAKOPRAVNOST F" STRAN 3 Položaj Francove Španije v povojnem obdobju FRANCOVA ŠPANIJA IN FAŠISTIČNA OS Panija ima po svojem zem-®pisnem položaju v Evropi zelo ^^''ateško lego. Zaradi važnosti ter velikega g). njenih naravnih boga-drža osne fašistične na da bi vzpostavile qJjj |^®®®Jskem polotoku svojo io n 4.' svoje oporišče. Svo-šla ^'^^^j^Politično oporo je na-uljj , ® \ fašističnomonarhistič-ипл« ki so postali nosilci proti republiki. Španija je pW ev-ne fašizma in vse svetov-zlasti poka-Vft, Zakrinkani "politiki ne-^Gakcionami mo-'®^'čni in fašistični elemen-španske strm , ' f° pripravljali njeno e]ao4 od njene raz- hov\^^ ®^Prila 1931. Navdi-stičn^^ organizatorja faši-z dne 18. julija ђј ^ila Hitler in Mussoli-IjubU je že leta 1932 ob- ijj pristašem upora gmotno to pomoč. Da bi dobil španski general ^al 1934 skrivaj obis- ^%četku leta 1936, po zmagi lebruj fronte in formiranju OVa j . , . ^^viaae je glavni organi- ^®^ruarskih volitvah španske ^j4(lsk zator upora španski general Sa-njurjo skrivaj obiskal Hitlerja. Na teni sestanku sta sestavila načrt upora in nujno potrebne pomoči. Že med pripravljanjem upora so preplavili Španijo nemški in italijanski "turisti," ki so sodelovali v uporu takoj od začetka. * Med špansko vojno sta poslali Italija in Nemčija Francu skozi Portugalsko 280,000 najbolj moderno oboroženih vojakov svoje redne vojske. Italijanska generala Barti in Roatta sta poveljevala italijanskim enotam, nemškim SS-enotam, legiji Condor in drugim letalskim formacijam pa so poveljevali generala Stockholm in Wert ter maršal Sperle. Kakor vemo, je prodala zahodna reakcija s Chamberlain-om in Daladierom na čelu Španijo leta 1938 v Monakovem Hitlerju in Musoliniju. Angleško-francoska diplomacija je to v februarju 1939 v Madridu organizirala tako, da je Madrfd izročila fašistom. Malo pozneje je postalo povsem očitno, da sodeluje razen tega pri zasedbi španskega otoka Minorce s pomorskimi silami tudi angleško bro-dovje skupaj z osnim. Nemška pomoč pri oborože- vanju je narasla do 370 milijonov mark; italijanska pomoč je bila približno enako velika. Ta ko je general Franco, takratni komandant kolonijalnih čet v Afriki, prevzel v uporniški Španiji oblast potem, ko je že prve dni upora odstranil svoje tekmece, ki sodijo med glavne organizatorje upora, namreč generale Sanjurja, Millo in druge. Ko je postalo očitno, da je doživela republika Španija popoln poraz, je Goering v Berlinu izjavil, da je nastala na "zahodu Evrope na meji Pirenejev, najbolj bogata zavezniška država Osi Rinja-Berlin, država, ki je najbogatejša s kovinami, nujno potrebnimi za moderno vojno." Franco je dal že marca 1939 izjavo, da se Španija pridružuje Osi. Leto dni pozneje, leta 1941, je še enkrat na najočitnejši način izjavil, da mora svet računati s čvrstim "trikotom" Berlin-Rim-Madrid. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, pa je Franco vsemu svetu naznanil, da je Španija sklenila ostati "nevtralna." Kakor pa je človek lahko takoj sklepal, je svojo nevtralnost skozi vso vojno kršil. Ko so nemške čete junija 1940 zavzele Pariz, je čestital Hitlerju k zmagi. Mesec dni pozneje, julija 1940, je Franco prepričeval vladajoče kroge v Berlinu in Rimu, da ima pripravljeno vojsko dveh milijonov mož, da bi zavzel Gibraltar in Severno Afriko. Ta njegova vojaška sila je strateško skozi vso vojno vezala mnogo zavezniških vojaških enot, ki so morale stražiti Gibraltar in Severno Afriko. ^GŠe sanje o modernizaciji se uresniči jo * ШШ: : У : Makem home wf>rovement im AMERICAN-c^tattđaifđ MONTERSKO OPREMO Sedaj je čas, da si modernizirate vašo kopalnico... da donate k udobnosti... da lično preuredite vašo kuhinjo ... aa predelate vašo pralnico. Ko si izberete America-Standard montersko opremo, prav lahko napravite vse te izboljšave, KI bodo v pravcato krasoto. In vaš dom bo mnogo prijet-ogledal ^ kdajkoli... v zavist slehernemu, ki si ga bo X. Prijazno vas vabimo, da si sedaj pridete ogledati našo oDSirno zalogo različnih modernih American-Standard kopalnic, stranišč, umivalnikov, kuhinjskih lijakov pralnih /т avtomatičnih vodnih grelcev! Ni jih boljših za aomti! In, presenečeni boste, ko boste videli po kako nizki (-eni so! Pridife osebno ali pokličite in vam damo naše cene. Vam je mogoče se-^ daj modernizirati in PLAČATE NA LAHKE OBROKE 3-KOMANDNA OPREMA ZA KOPALNICO 163.95 naprej (brez sedeža in dodatlcov) % W. F. HANN & SONS 15505 EUCLID AVE MU1-4200 Kole„c Ust. 1907 Franco je izkoristil poraz Francije in Anglije na evropskih tleh, da je okupiral internacionalno cono v Tangerju, kjer je tudi upostavil svoj fašistični red. S tem je Franco odkrito kršil pariško pogodbo o Tangerju iz leta 1923, kakor tudi svojo "nevtralnost." S tem, da je zasedel Tanger, je Franco zavaroval Nemcem eno njihovih glavnih vohunskih oporišč, ki mu je načeloval nemški vojni ataše; polkovnik Renner, Tanger, ki leži na nasprotni strani Gibraltarja, je Nemcem omogočil popolnoma kontrolirati to morsko ožino. Iz Tangerja; so Nemci kontrolirali tudi gi-| braltarsko ožino. Kako važno je bilo to špansko oporišče za Nemce, je videti tudi iz tega, da je moglo leta 1942 sporočiti zelo; dragocene podatke o prehodu zavezniških ladij za izkrcanje v Afriki. Avgusta 1940 je Franco: v nekem pismu obvestil Musso-linija, da čaka samo na najugodnejši trenutek, da bi odkrito začel boj za "novi red" v Evropi. Februarja 1941 se je sestal z Mussolini jem v Bordageri, oktobra pa s Hitlerjem in Ribben-tropom v Handai. Na teh sestankih je zatrjeval Berlinu in Rimu, da je pripravljen vključiti svojo vojsko v skupno borbo za uresničenje ciljev fašistične Osi v svetu. (Dalje prihodnjič) MLADA slovenska zakonska dvojica želi dobiti stanovanje s 3 ali 4 sobami v Euclidu ali okolici. Kdor ima za oddati, naj pokliče po 5. uri popoldne. IV 1-0290 A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 SCRAPERS IZURJENI STRGAČI IN VAJENCI. VISOKA PLAČA OD URE. CLEVELAND HOBBING MACHINE CO. 1311 Char don Rd. DANKO Naša posebnost je gradba in poprava dimnikov, fornezev, žlebov in streh. Zmerne cene— jamčena posluga. 6221 LORAIN AVE. Cleveland, Ohio OL 1-0210 DELO DOBIJO MOŠKI 2 MOŠKA DOBITA dobro delo za popravljanje avtnih ogrodij. Izurjena. Dovolj dela. Izvrstne delovne razmere. Vprašajte za Mr. Lawson. JAMES P. HALEY, Inc. 6820 EucUd Ave., HE 1-2323 TOOLMAKERS ZA VSE ŠIFTE 6 DNI TEDENSKO PLAČA OD URE FERRO MACHINE FOUNDRY 3155 E. 66 ST. TEŽAKI ' ZA VSE ŠIFTE PLAČA OD URE FERRO MACHINE FOUNDRY 3155 E. 66 ST. TEŽAKI Plača od ure. LEMPCO PRODUCTS INC. 5490 DUNHAM RD. Maple Heights, O. Louis Planine Naznanilo in zahvala 2 globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem fužno vest, da je preminil naš nadvse pre ljubljeni soprog, dragil oče, sin, brat in zet 1951 Anthony "Ante" Marolt Blagopokojnik je nagloma podlegel srčni kapi dne 8. julija 1951. Pogreb se je vršil dne 12. julija iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih ter rnaši-zadušnici v cerkvi sv. Vida smo njegovo truplo izročili materi zemlji k večnemu počitku na pokopališču Calvary. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu leta 1914 ter je svojo blago dušo izdihnil v najlepši dobi svojega življenja, star 36 let. Bil je zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bil je član društva št. 1317 Katoliških borštnarjev in Cleveland Ambassadors of Sports. Tem potom si štejemo v dolžnost, da se najlepše zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili toliko krasnih vencev in cvetja h krsti blagopokojnika, da je zgledal kot bi ležal v sredi vrta. Ta izraz vašega spoštovanja in ljubezni do pokojnika nam je bil v veliko uteho v dneh naše žalosti. Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Enako najlepša h Vala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, KO je ležal na mrtvaškemu odru> in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Posebno zahvalo želimo izreči duhovščini pri fari sv. Vida m sicer Rt. Rev. Monsg. Ponikvarju za molitve in opravljene cerkvene obrede ter za spremstvo na pokopališče, ter Rev. Tomcu in Rev. Baraga za obisk in molitve ob krsti pokojnika. Lepa hvala pogrebcem, ki so nosilil krsto k večnemu počitku. Enako najlepša hvala tudi članom Cleveland Ambassadors of Sports, ki so prišli skupno, da so izkazali zadnjo čast pokojniku ob krsti. Enako najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vso poslugo in pomoč v dneh žalosti kakor tudi za izvrstno urejen pogreb. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi sorodniki, prijatelji in sosedje za vso pomoč, ki so jo nam nudili, ko nas je zadela tako bridka usoda. Bodi izrečena topla zahvala vsem, ki so kaj dobrega storili za nas v tem času, kakor tudi vsem, ki so na en ali drugi način izrazili svoje sočutje. Predragi soprog in ljubljeni oče, sin in brat! Kruta smrt je posegla s svojo neizprosno roko in Te nam iztrgala iz naše srede. Nepopisna je naša žalost ko se oziramo okrog, a Tebe od nikoder ni. Objokuje Te ljubljena žena, ki si ji bil zvest življenjski tovariš pogrešata Te otročička, katera si tako ljubil, kakor tudi mati In bratje, tast in tašča, prijatelji in znanci, vsaj si bil venomer tako prijazen in ljubezniv. Nastala je vrzel, ko si se preselil v večnost toda sredi našega srca boš živel do konca naših dni, ko se bomo zopet skupno združili nad višavami, kjer ni žalosti ne trpljenja! Oj usoda, ki življenje Oj, kje si, kje si, predragi, kar riaenkrat zagreniš! tako se toži nam po Tebi! Radost nam v trpljenje bridko O, ko bi se odprla vrata z enim mahom spremeniš. " in se prikazal Tvoj obraz! Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet. ŽALUJOČI OSTALI: ALBINA, soproga LINDA, hčerka RUDOLPH, sinček MARGARET, mati jOHN, LUDWIC, STANLEY, RUDOLPH in ALBERT, bratje FRANK in MARY VIDMAR, tast in tašča Cleveland, Ohio, dne 6. avgusta 1951. STRAN 4 * ENAKOPRAVNOST 6. avgusta BELI DVOR MLADINSKI ROMAN SPISAL GUSTAV ŠILIH Predslavnik: Dr. Miloš Vauhnik 1. poglavje. IZGUBUENJA DOMAČIJA I. Zvečer, pred godom Gradni-kovnega Lovreka, je legla nad razžarjeno dolino težka, dušljiva sopara, skuhana v ročini dolgega poletnega dne. Srdito se prehitevajoče bliskavice pa so že naznanjale prihod odrešilne nevihte, ki je kopičila oblake nad vrhov planin. Ljudje in živali so se poskrili in v varnem zavetju čakali na njene prve udarce. Beli dvor se je sivkastobelo odražal od hudournega mraka. FOR — CHICAGO and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the Chicago Advertising Co. 139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT-LOUNGE — Beautiful—modern—new, near.- N W. 6 corner location. Can't handle alone. Will sell, but reluctantly. Call AVenue 3-9307. GOOD BUY — Tavern - Grill. Good live business. Vicinity 63rd and Western. See to appreciate. LAfayette 3-8749 ki se je nalik preteči pošasti zne-tal nad njegovim slemenom in segal tja do pritličnih oken, iz katerih je sijala rumenkasta svetloba petrolejke, pritrjepe z dolgo žico na stropu obokane hištrne. Posli in dninarji, ki sta jih bila s polja prignala mrak in bližajoče se neurje, so se v njej prerivali okrog dolge hrastove mize, kričali, preklinjali in topotali z nogami. Srdito raz-vneti obrazi so se obračali proti staremu hlapcu Mihi, nekakemu oskrbniku velikega posestva, ki je razbijal po mizi in vpil, da mu je že vsega dosti, da se pol ure ne ostane pri hiši, kjer je pošten, delaven človek manj vreden od Chicago, Ш. WANTED TO BENT NO HOME OF OUR OWN — 3 adults desperate, will take immediate possession of 4-5-6 room unfurnished apartment or flat; heat optional. Prefer West, Northwest or North locale. Pay $50 to $60. Please call any time. ' TAylor 9-7514 Widowed mother and daughter, 2 children desire 5 room apartment—2 bedrooms. Albany 2-7909 RESPONSIBLE COUPLE — 10 month baby need 3-5 room unfurnished apartment. Moderate rental. North West preferred. Radcliffe 3-3801 HELP WANTED—Doihestic COMPETENT MAID — Doctor's Family. Stay. Private room and bath. AMbassador 2-6959 HELP WANTED MALE ATl'EiVTIOlV.' MECHANICAL ENGINEERS MECHANICAL DRAFTSMEN FOR THE DESIGN AND DRAWING OF PORTABLE TOOLS. Can use men with limited training. Steady employment in modern, air-conditioned office. Write* see or call MR. M. J. SCHULTZ INDEPENDENT PNEUMATIC TOOL CO. 753 CLAIM ST.. AURORA. ILL. TEL. AURORA 2-7601 Q 6>0000000000000000000000000000<^ živali. Moški so mu pritrjali in belili svoje besede z mastnimi kletvicami, tako da so se po-božnelše ženske hitele prekriže-vat ter strahoma pogledovale skozi okna v temo, kakor bi se bale za brezbožne besede takojšnje osvete razžaljenega Boga. "Da veste, vsi ga moramo tožiti za plačilo," je zaključil Miha. "Nocoj ne moremo, ali jutri navsezgodaj odrinemo. Naj gara sam, če hoče, jaz mu ne maram več." "Mi tudi ne," je zagrmelo po hištrni. "Za božjo voljo," je zajavka-la bledušna dekla Franca in si s predpasnikom otrla potno čelo, "kaj pa z materjo in z otrokoma?" Po teh napol očitajočih besedah so posli za nekaj trenutkav onemeli in se v zadregi spogledovali ob spominu na mnoge dobrote, ki so jih bili v prejšnjih dneh vsi deležni na srečnejšem in bogateljšem Belem dvoru. "Njegova skrb," je nazadnje nekam s težavo zarobantil stari hlapec. "Mar se nismo pehali ko Črna živina? Zares, mati so svetnica, nam vsem se smilijo, otroka tudi. Pa kaj moremo mi ? Ali se bomo zastonj pehali? še Bog je sebi najprej ustvaril brado . . "Saj res. Pa še to povej: ali smo morda mi krivi, da zna Gradnik samo popivati in kvarteti . . ." je pritegnil hlevar Luka ter s svojim dostavkom iz-nova razpihal žerjavico že, nekoliko ohlajene jeze, ki je zdaj mahoma požgala vsa boljša in plemenitejša čustva. In kakor da se boje predomisli, so se posli začeli urno razhajati, še zunaj pred durmi so drug drugemu nekam preglasom zatrjevali pravilnost nocojšnjega, za Beli dvor tako usodnega sklepa. V sobi je ostala sama dekla Franca, ki je stokaje in mrmra je stopicala okrog mize, da bi jo še enkrat, poslednjič, pošteno obrisala. Očedila je tudi klopi in stole in se lotila pometanja, ko ji je sredi dela ohromil roko strahoten pok. Nebo, ki je zaplamtelo v jarki svetlobi, se je razdivjalo in namerilo sto in sto žarečih žrel na dolino. Chicago, III. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN and Restaurant — Good going business. Busy corner. Late license. Will sacrifice. BLue Island 7023, 4-6 p. m. GOOD BUY — Gas Station. Good live trade. Just right for mechanical and body fender work. Will sell for inventory. Must see to appreciate. AVenue 3-9777, 6001 Higgins Dekla je kriknila z glasom, polnim groze, in odbežala. Zunaj je zabesnelo neurje s silovitostjo sproščenega orjaka. Sem od daljnih planin je pridri-jastilo, vžigalo ščemeče bleščave in grmeč bobnalo po hlipajočih prsih onemogle zemlje, kakor bi pozivalo k neodoljivemu naskoku. In ulila se je ploha, ko da so se odprli vsi duški, veter s hribov pa se je z močnejšimi in močnejšimi sunki zaganjal v škripajoče oknice. Pod stropom je še vedno brlela svetilka in se čisto narahlo pozibavala. Njena svetloba pa ni segala niti do zapečka, izpod katerega je zdaj počasi vstajala senca, prihajala bližje in se ustavila na sredini hištrne. Medla luč je obsvetila prepadli obraz Gradnikovega Lovreka, jutrišnjega godovnjaka, in pokazala njegove drhteče mlade ustnice, povešene roke in široko odprte, kakor v nemoči strmeče oči. Deček je stal nekaj trenutkov kakor prikovan na istem mestu, nato globoko vzdihnil in z onemoglim gibom odprl duri. Med podvojem se je še enkrat okre-nil, z bolestno spačenim obrazom pogledal v gorečo temo nevihte, nato pa kakor splašena divjačina hušknil po stopnicah v prvo nadstropje. Tam se je pri drugih vratih ustavil, prislonil uho h ključavnici in napeto poslušal. Z nežno pozornostjo je pritisnil na kljuko, previdno odprl duri in nato stopil v sobo, v kateri V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni nepozabni soprog in tirat JOSEPH LUSTIG Zatisnil je svoje mile oči dne 4. avgusta 1950 v tihem grobu zdaj počivaš, večno smrtno spanje spiš, v mislih naših si med' nami in ostaneš nam do konca dni. ŽALUJOČA SOPROGA MARY CHARLES, brat MARIJA, sestra Cleveland, O., dne 6. avgusta 1951. A RECENT DIRECTIVE FROM THE EXECUTIVE OFFICE OF THE PRESIDENT, OFFICE OF DEFENSE MOBILIZATION, STATES IN PART: It is now evident that the supply of metal working tools which are basic tp achieving our production goal is inadequate. Military (MDAP) Basic Industrial Expansion and Defense Supporting Program will be further delayed unless this program is speeded up. See VAN NORMAN ^ today for a job thaf can help this program and build for defense. IF YOU ARE INTERESTED IN A GOOD PLACE TO WORK. PAID HOLIDAYS, PAID VACATIONS, CROUP INSURANCE, OVERTIME V^ORK, AND ARE EXPERIENCED ON ANY OF THE FOLLOV/-INC MACHINES: Turret Lathe Engine Lathe Radial Drills Fellow Gear Shaper Milling Machine Horizontal Boring Mill ( APPLY: PERSONNEL DEPARTMENT—BETWEEN 9:00 A. M. AND 12 NOON VAN NORMAN CO. 3640 MAIN STREET SPRINGFIELD, MASS. je že dolge mesece ležala njegova bolna mati. Slaboten plamenček je komaj in komaj odganjal temino v zatohli bolniški sobi. Pred starinsko, z rezbarijami okrašeno posteljo je na oguljeni koži mehko zleknjeno spavala Polonica, ki je bila bržkone v svojem strahu pred nevihto pribežala v materino zavetje. Valujoče sence, ustvarjane in preganjane po nemirni sli plamena, so kakor temne ptice plahutale nad rožnatim pokojem dekliškega obrazka in nad mrtvaško bledoto bolničinih izmučenih lic, begale, večale se in se manjšale, in od časa do časa ginile v blesketu naskakujo-čih bliskov. Deček se je sklonil nad posteljo. "Kje' si bil, Lovrek?" ga je tiho vprašala mati. Sin ni takoj odgovoril, marveč se je zagledal v njene oči, Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GBDIMA^J'SONS Funeral directors I0S5 EASt 62--f ST. HEnJf.rson 12088 ^KBnfnort hSBSO kakor da bi v njih iskal pravilnega odgovora. "V hištrni sem bil," je dejal nato, toda že je bil odvrnil svoj pogled, zakaj poznal je njeno tankočutnost, ki je zapazila sleherno občutje svoje dece. Bolnica se je zares vznemirila in se plašno vtapljala v sinkove oči. "Kje so ata?" Trdo, skoro osorno se je nenadoma zarezalo dečkovo vprašanje v tišino bolniške sobe, ki jo je motilo samo enolično curlja-nje dežja ob okincah in opleta-nje vetra ob vogalih. Bolnica je težko vzdihnila in premaknila glavo na blazini. Njeno bledo obličje je obžarila trepetajoča luč s svetniškim sijajem, njen pogled pa se je nepremično upiral v začrneli, ponekod razpoka-ni strop. TELEVISION & RADIO REPAIR Anthony Debel j ak IV 1-5437 4-8 p. m. R E C A P P I N G rabljenih avtov Ž4.95 "aprej "NOVI TAJERI" S tom kuponom dobite ČISTO NOVO BATERIJO za £6.95 Z jamstvom 12 mesccev. D - T I R E CO. 8928 LORAIN AVE., OL 1-3900 "Mama, povejte mi, kje ^ ata!" je ponovil deček. "Ne vem, Lovrek moj,' je tf dno odgovorila mati. "Mama, za večerjo so do^ ljudje samo krompir v oblici nič drugega," je hitel deč«^ "In popoldne nič, še kruha ^ čeprav so tako pridno sušili. sem preiskal v kuhinji ' shrambi, pa sem našel le neW trdih skorij. Joj, kako so ^ hudi . . "Moj Bog, moj Bog,"/je ^ petala Gradnica, "zakaj smem ozdraveti ?" "Miha, slišite, mama," je ^ j al Lovrek, "Miha je bil divj da še nikoli tako ..." "Še Miha ..." ' (Dal|e prihodnjič) V( i - s 2 OPREMLJENI SOBI se odda v najem pošten'? moškima ali ženskama, ki del^' Vpraša se na 4536 WARNER RD., zgoraj, stranska vrata DI 1-3832 NAPRODAJ Gostilna in restavracije s pivom in vinom, dobra prilf za dobiti dovoljenje za ШЧ Blizu Painesville in poletnih lovišč na glavni cesti Route 20. K volj zemlje za "motel" ali "traij park." Se da v najem ali skupaj s posestvom.'Proda se bolezni. Za podrobnejša pojas''' pokličite IV 1-0407 IŠČE SE stanovanje s 2 ali 3 sobami' kopalnico za mlada zakonca, sta oba zaposlena. Najraje med' 55 St. in E. 79 St. v slovenski ^ selbini. Kdor ima za oddati ^ pokliče EN 1-4769 ZOBOZDRAVNIŠKA OSKRBA ZA TRGOVSKO OSOBJE podobno naravnemu zobovju in zanesljivosti. Pokvar zdrfv^ zobje nadmeščeni. Zobc v laboratonj z izurjenimi tehniki, ki nudijo takojšnjo postrežbo. Zobe preiščemo z X-Ray, sCistimo in pobelimo DR. WISLER 423 EUCLID, bCE^lh" S?. CLOTHES Nudimo na lahka odplačila. Govorimo ogrsko, nemško in slovaško. MA 1-4920 Hitra odprema hrane v Jugoslavijo Iz našega skladišča v Trstu odpremimo v NAJKRAJŠEM času vsa naročila brez vsakršnih stroškov za prejemnika v Jugoslaviji. Vsako naročilo je POPOLNOMA JAMČENO. Obrnite se z zaupanjem na našo tvrdko, postreže- ni boste v vaše največje zadovoljstvo. Ako želite sestavo paketa po vašemu lastnemu okusu, obrnite se na nas pismeno ali ustmeno. Najfinejša bela moka 100 Ibs. QQ F.C.O. do jugosl. meje 25 PAKET št. 1 $7.90 Koruzna moke 100 Ibs. ^9 (№ F.C.O. do jugosl. meje $0.00 5 Ibs. kave 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. riža 5 Ibs. spaghetti PAKET šf. 4 $15.75 10 Ibs. kave 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 20 Ibs. moke PAKET št. 7 $7.00 5 Ibs. mila za pranje 5 Ibs. mila za umivanje 2 Ibs. mila za britje PAKET šh 10 $12.80 ZA DECO * 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. farina 10 lbs. riža 3 lbs. kakao 5 lbs. mleka v prahu PAKET šf. 2 $1120 10 Ibs. riža 5 Ibs. sladkorja 20 Ibs. moke 4 kg. olja PAKET št. 5 $14.00 2 Ibs. masla (butter) 2 lbs. čokolade 1 lb. kakao ^ Ib. rozine (raisins) Vž Ib. čaja 1 Ib. poper v zrnu 20 pak. noodle soup PAKET št. 8 $10.00 10 Ibs. sladkorja 5 Ibs. kondenz. mleka Vi Ib. kakao Vi Ib. čaja 5 Ibs. masla (butter) PAKET št. 3 $14.90 10 Ibs. masti 10 Ibs. spaghetti 10 lbs. ječmena (barley) 2 kg. šunke Pi pr Pi ni je d\ v« Pc ki d\ nc B; A d( B rc te di Si S p n B o g 0 B n, , bi P( Sc si ti Sc ti d( сг K ? (J: Pi d: ti 01 Si PAKET šf. 6 $24.85 10 Ibs. kave 20 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 10 Ibs. spaghetti 10 lbs. masti 5 lbs. mleka v prahu PAKET št. 9 $10.25 2 Ibs. kave 5 Ibs. riža 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. spaghetti 5 lbs. jTioke 2 lbs. kondez. mleka V2 Ib. kakao 1 Ib. čokolade 10 pak. noodle soup Kava v vrečah ______ Sladkor v vrečah Riž v vrečah _____ Spaghetti v zaboju Ječmen (Barley) ------------------- 50 lbs. $11.00 ----------- 25 lbs.-.$21.90 ----------- 50 lbs. $11,00 ----------- 50 lbs. $11.00 --------------- 50 lbs. $10.85 Svinjska mast v zaboju------------ 37 ibs. $13.50 Milo za pranje ---------------- 63 Ibs. $17.50 Gres v vrečah ---------------------- 50 Ibs. $11.50 Fižol rdeč v vrečah -------------- 50 Ibs. $ 9.50 NYLON NOGAVICE. po zračni pošti najfinijše kakovosti 51/15 Sđ 75 3 pari Vt.iu USNJO ZA ČEVLJE prvovrstno box črno ali rjavo, z vsemi potrebščinami 2 para moških čevljev . . . 2 para ženskih čevljev . . 2 para otroških čevljev 41.00 $10.00 % 9.50 Razumljivo je. da jo v cenah vključena zavarovalnina za dostavo do najbližje železniške ali parobrodhe postaje prejemnika. Pošljite pisma, naročila, ček ali Money order na RAPID GIFT SHIPPING CO. SUITE 1204 220 BROADWAY, NEW YORK 7, N. Y. tel. REctor 2-3554