M/m kll O II i M; tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 7.JULIJ 2011 / ŠTEVILKA 917, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 e\| 917 7 8 96 1 2^44 06 7 1 SPORT MALA Manziolijev trg 1 05/64188 44 sjmobil iko Pr^\/QÌ nQL'oi CAFFÈ ALLE PORTE Koprska 1 kartica Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 Tel.tT. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC tàivtwH'i© p® - Bariera-lzola 030 239 790 Seks in politika nimata nič skupnega Kakšno zvezo imata seks in politika. Prav nobene. Morda je vse posledica dejstva, da za politiko pravijo, da je kurba in tako so tudi odnosi v politiki dobili prizvok seksa oziroma spolnih odnosov, ki s pravim seksom, takšnim, kot ga pozna narava, nimajo nobene zveze. V naravi je vprašanje kdo bo s kom, v politiki pa kdo bo koga. (Mef) Seks je v naravi nekaj lepega, v politiki pa način življenja, način preživetja, nadvlade, skratka postopek v katerem nek posameznik želi nadvladati in si podrediti drugega posameznika ali celo skupnost. Ta teden je v zraku precej tega politikantskega seksa, ki ima sicer celo vrsto manj uglednih imen. Izolani namreč praznujemo občinski praznik in vsaj ob tej priložnosti skušamo pozabiti na vsa tista manj prijetna čustva, ki nas prevevajo ob misli na našo širšo in lokalno skupnost. Posebnih razlogov za slavje ni, razen morda tega, da se nam vendarle godi bolje kot sosedom, ki imajo v nedeljo volitve. Rekli boste, da ni res, pa sem prepričan, da je tako. V prvi vrsti zato, ker smo Izolani morda že presegli prilaščanje prostora in ljudi, kot ga še vedno doživljajo sosedi. Logika, da je nekaj naše je namreč logika lastninjenja, logika, ki naše razglaša v množini, v resnici pa ravna v ednini. To izkušnjo smo Izolani že imeli in dokaj hitro smo jo postavili tja kamor sodi. Izola ima namreč še vedno dovolj proletarskih genov, da si ne dovoli vzeti tistega, kar je skupna last. In tudi občinski praznik ni praznik občinske uprave, kaj šele praznik župana ali njegovih političnih podpornikov. Ne, občinski praznik je naš, je last vseh Izolank in Izolanov, čeprav se večini niti sanja ne, zakaj ga praznujemo. Če smo nekoč rekli, da smo ta svet dobili v varstvo od naših prednikov, da ga obvarujemo za potomce, potem tudi za Izolo velja, da smo jo dobili samo v varstvo in da si je smemo privoščiti samo toliko, kolikor nam dopusti sama. O tem bi kaj vedel povedati arhitekt Edo Mihevc, ki je tudi v Izolo posegel, kot da bi bila njegova. Vendar pa si ni upal storiti kaj takšnega, kot je storil Kopru. Še več. Lahko bi rekli, da je bil spoštljiv do našega mesta in občine, za razliko od sosedov, kjer je storil točno to, kar je nekaj desetletij za njim storil človek z manj urbanističnega in arhitektirnega znanja. V čem je razlika med tomosovimi stolpnicami in palmami? Cuketa? Riba ka riba... Ko sem bil mlad sem ribe lovil, v olju jih evru na žaru nardil. Ribe so šle in šla je mladost, namesto za mreže skrbim za kompost. Sedaj me zanimajo sočne cukete, viseče kumare in fižolete. Zraven pa tako za brate, še malo krompirja in solate. Dalmatinec ostal bom do zadnje pive, hvalil bom morje, držal pa se njive. Eurofest se poslavlja Danes se končuje letošnji Eurofest, rokometni festival, ki je od sobote do danes temeljito spremenil utrip našega mesta. Kljub nekoliko skromnejši udeležbi ekip je turnir lepo poživil preddopustniške dni, zato velja: Čez leto dni se spet srečamo. WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER komunala izda - šola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 (24 UR) tel: 041/ 650 375 Pogrebna služba ------------------------------------------------- Present Perfect Ste za zelenice ali parkirišča? V Izoli zagotovo primanjkuje parkirnih mest, vendar kljub vsemu še vedno ne premoremo večje garažne hiše. Občinska oblast se je problema lotila tako, da parkirna mesta pridobiva na račun zelenic. Nekaterim je to všeč, drugi pa so zaskrbljeni. V prejšnjem Mandraču smo že poročali o tem, da je župan Igor Kolenc v Livadah predstavil projekt umestitve 44 dodatnih parkirišč namesto sedanje zelenice ob Južni cesti, v ulici Emilia Driolija. Mnenja prisotnih krajanov niso bila enotna. Vsi bi seveda radi rešili problem parkiranja, vendar nekateri tega ne bi storili na račun zelenic, ki jih je že zdaj malo. Pobuda je zdaj prepuščena krajanom in krajevni skupnosti in prav zanimivo bo videti, ali bodo vsaj oni zmogli resno javno obravnavo pred tako pomembno odločitvijo. Seveda pa občinska uprava nadaljuje z iskanjem dodatnih možnosti tudi v tem delu mesta, saj se, zaradi nedomišljenih ukrepov v zvezi s parkiranjem v starem mestu zdaj dogaja, da se polnijo tudi brezplačna parkirišča ob blokih v Livadah, kar seveda stanovalce tega naselja postavlja v enak položaj kot tiste v starem delu mesta. Tudi zato je po omenjeni predstavitvi projekta 44 novih parkirnih mest v ulici Emilia Driolia. župan Igor Kolenc v ponedeljek nekaj krajanom Livad predstavil tudi projekt izgradnje 16 novih parkirnih mest in idejo manjšega otroškega igrišča v ulici Zvonimira Miloša. Kot so zapisali v sporočilu za javnost se Občina Izola zaveda težav s parkiranjem, ki jih imajo občani v Livadah, zato pristopa k izboljšavam na tem področju. Po projektu vzpostavitve 44 novih parkirnih mest v ulici Emilia Driolia se je pojavila možnost ureditve manjšega parkirišča na območju ulice Zvonimira Miloša, kjer je možno umestiti 16 novih parkirnih mest za osebne avtomobile. Krajani Livad so se strinjali, da so parkirna mesta nujno potrebna, so pa izrazili željo, da se ob gradnji novih parkirnih mest ohrani obstoječa zelenica v čim večjem obsegu. Po besedah župana Kolenca je realno pričakovati izgradnjo 60 novih parkirnih mest do konca letošnjega leta. Istočasno z gradnjo novih parkirnih mest bo na obeh območjih v Livadah potekala tudi obnova vodovoda. Zupan je na sinočnji predstavitvi omenil tudi možnost izgradnje manjšega otroškega igrišča v ulici Zvonimira Miloša. Prisotni otroci in starši so idejo podprli in izrazili željo, da bi do realizacije igrišča prišlo čim prej. Odločneje pa so se za ohranitev naravnega, odprtega igrišča zavzeli otroci in drugi stanovalci Oktobrske in Nazorjeve ulice. Tamkajšnji otroci so prejšnji teden županu predstavili svoje želje po ureditvi obstoječega otroškega igrišča med Oktobrsko in Nazorjevo ulico ter umiritvi prometa na tem območju za večjo varnost otrok in ostalih stanovalcev. Glede na to, da so slišali o načrtih za ureditev še enega ograjenega igrišča na zelenici ob njihovih domovih, so jasno zapisali, da si ne želijo ograjenega igrišča pač pa odprtega, takšnega z veliko trave in zelenja. Seveda so ob tem opozorili tudi lastnike psov, da morajo poskrbeti, da bo to zeleno igrišče ostalo čisto in primerno za igranje. szj ur Makadam ne moti Če je plačljivo parkirišče pri ladjedelnici presenetljivo prazno pa je povsem drugače na sosednjem brezplačnem delu parkirišča in na makadamu, kjer je nastalo pravo počitniško naselje avtodomov. Sicer pa se je, zaradi omenjenega ukrepa, zelo povečal pritisk na bližnje ulice starega mesta, kjer je povsem nemogoče najti prazno parkirno mesto. V uporabo se je vrnilo tudi že pozabljeno makadamsko parkirišče pri gostinski šoli, za katerega nihče ne ve ali je tam dovoljeno parkiranje ali ne. Kot kaže, je dovoljeno. Takšne pa so posledice spremenjenega režima parkiranja ob cerkvi sv. Mavra. Zdaj tam ni več parkomata, pločevine pa dvakrat več kot prej. Razlika je le v tem, da je parkiranje brezplačno. Očitno za vse. 2 Eura za par minut? Da je parkirišče pri ladjedelnici treba plačati, me res ne moti, ker bi tu lahko služili že zdavnaj. Moti pa me, da gospod župan vsiljuje voljo ljudem. Sedaj so parkoma-ti napravljeni tako, da se plačilo dnevne karte izteče točno ob 24.00 uri. Torej moraš opolnočina parkirišče po nov listek, ki ponovno traja do 24.00 ure. Če pa tega ne storiš tvegaš kazen s strani izolskih redarjev. Kje je logika takšne odločitve? Pa naj še reče gospod župan, da je to prijazno do turistov in v izoli živečih ljudi, saj kot vem, povsod, kjer imajo dnevne karte, te trajajo od ure plačila do izteka ko mine 24 ur (npr. od 18.00 -18.00 ure drugega dne). Prepričana sem, da boste način plačila dnevne karte spremenili tudi vi, gospod župan, ter tako napolnili novo plačljivo parkirišče, ali pa mislite polniti prazen proračun tako, da vsepovsod in na vsakem koraku plačujemo le domačini? Zanimivo je tudi, da sem po odgovor šla na Lonko, kjer pa mi, tudi tam zaposleni, niso znali konkretno odgovoriti, kaj storiti, ko poteče parkirnina ob 24.00 uri. Sicer pa sem se spotaknila ob ta problem zaradi dejstva, da so naši enodnevni turisti, ki morda prespijo v Izoli, prisiljeni v ranih urah vzeti pot pod noge in oditi na parkirišče menjavat parkirne listke,da bi se tako izognili plačilu kazni. Sama se namreč ne izogibam plačilu in vsak mesec redno kupujem mesečne dovolilnice. Holer Mateja Tudi v uredništvu smo imeli podobne pomisleke in včeraj smo izvedeli, da so sistem korigirali v toliko, da lahko ob večernem nakupu parkirnega listka kupite še en oziroma dva parkirna lističa in si na ta način zagotovite dva oziroma tri dni plačanega parkiranja na omenjenem parkirišču. Občina----------------- Se največ debate okrog cene privezov Osrednja točka četrtkove 6. redne seje občinskega sveta je bilo gotovo odločanje o sodelovanju v projektu devetih občin za skupno zagotavljanje pitne vode na celotnem območju obale in Krasa. Toda, največ razprave je bilo namenjeno novim cenam privezov v občinskem pristanišču. Občinski svetniki so tako najprej sprejeli predlog sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za projekt OP ROPI »Oskrba prebivalstva s pitno vodo Obale in Krasa«. Slavnostni podpis omenjenega dokumenta bo danes v Kopru. V nadaljevanju so brez posebnih pripomb sprejeli predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem pristanišču Izola, s katerim so dejansko le razširili občinsko pristanišče tudi na parcelo na smetišču, kjer stoji šotor namenjen skladiščenju tistih orodij ribičev, ki niso stalno v uporabi. Nepremičninski blok Sledilo je sprejemanje sklepov o spreminjanju in dopolnjevanju različnih odlokov in pravilnikov v zvezi z oddajanjem nepremičnega premoženja v najem, nato pa so se za več kot uro ustavili pri poročilu delovne skupine za pripravo predloga cen komunalnih privezov. Kot je znano je Občinski svet na prejšnji seji zavrnil sprejem predlaganega povišanja cen, župan pa je sestavil komisijo, ki naj pripravi nov predlog cenika privezov v občinskem pristanišču. Podražitev da, a manjša Prvotni predlog je predvideval izredno visok dvig cen komunalnih privezov tudi do 250 odstotkov. Podražitve je direktor Komunale pojasnjeval oziroma utemeljeval z izgubo, ki jo beleži pristaniška dejavnost v predvideni višini okoli 140.000 evrov. . ,t*£T BREZ IZGUBE Županova delovna skupina je pripravila nekaj ukrepov s katerimi bi zmanjšali stroške obratovanja pristanišča, kot so: občinska subvencija za zmanjšanje stroškov vodnega dovoljenja, zmanjšanje stroškov vzdrževanja, postavitev novega plavajočega pomola in posledično dodatnih privezov, delno subvencioniranje komunalnih privezov na račun komercialnih. Po vsem tem je skupina pripravila nov predlog cenika s katerim se cene zdaj povprečno zvišujejo za 106 odstotkov. Večji delež podražitve bodo občutili lastniki večjih plovil, lastniki najmanjših pa bodo deležni bistveno manjše podražitve priveza. Tako bo lastnik plovila do štirih metrov dolžine plačal 147 evrov letno (v Mandraču) oziroma 163 evrov (na plavajočem pomolu). Za plovilo med devet in deset metrov pa bo treba plačati blizu 1.000 evrov. Podražitve za nazaj ne bo Zapletlo se je tudi ob predlogu, ki je dopuščal, da se po določenem obdobju naredi obračun novih stroškov in če bi se pokazalo, da podražitev ni zadostna, bi lahko zaračunali višje cene za nazaj. Kaj takega seveda ni mogoče in tako so občinski svetniki le pustili odprto možnost, da se cenik ustrezno popravi, če bi čez pol leta ugotovili, da ne pokriva vseh stroškov, ki jih ima Komunala s temi privezi. Bo država usmiljena Ddirektor izolske komunale Denis Bele, je sicer povedal, da obalne občine izpodbijajo sklep vlade o povišanju zneska vodnega povračila. Toda, če občine pri tem ne bodo uspešne, se utegnejo stroški pristaniške dejavnosti ponovno zvišati. Prav tako je vprašanje ali bodo lahko vzdržali kljub napovedanemu krčenju različnih stroškov, tako da je napoved o dodatnem povišanju cen čez dobrega pol leta dokaj verjetna. Sicer pa je v postopku v državnem zboru sprejem novega pomorskega zakonika, ki je prvotno predvidel, da bi občine same določale ceno komunalnega priveza. Odbor DZ za promet pa je odločil, da v zakoniku vendarle ohrani obvezno soglasje ministrstva za promet pred vsakršno spremembo pristojbin. Drugje je ceneje Podražitev komunalnih privezov v Izoli nikakor ne temelji na primerjavi cen s sosednjimi občinami, saj mora lastnik štirimetrske barke v piranskem mandraču plačati letno pristojbino v višini 119 evrov za desetmetrsko pa 713 evrov. V krajevnem pristanišču v Portorožu mora domačin za štirimetrsko plovilo plačati 71, za desetmetrsko pa 426 evrov letno. ur 3 vode za 9 občin Danes, v četrtek, 7. 7. 2011 ob 12. uri, bo 9 županov, v Pretorski palači, v Kopru podpisalo Medobčinsko pogodbo o pripravi, izgradnji, financiranju, obratovanju in upravljanju projekta »OP ROPI za obdobje 2007 - 2013 - oskrba s pitno vodo Obale in Krasa«. Podpisnice medobčinske pogodbe so občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Miren - Kostanjevica, Piran in Sežana. S tem projektom naj bi pitno vodo za prebivalce in industrijo teh devet občin pridobivali iz treh virov: kraškega, bistriškega in obalnega. Namesto Cvetka Unterlechner Iz kabineta župana izolske občine so nam sporočili, da se analize delovnih procesov v občinski upravi Občine Izola se počasi zaključujejo in postopoma se izvajajo spremembe za dosego zadanega cilja racionalne, vitke in občanom prijazne občinske uprave. V prvi fazi se pripravlja sprememba v vrhu občinske uprave, kjer bo mag. Marko Unterlechner, sicer svetovalec župana, pri vodenju občinske uprave zamenjal mag. Romana Cvetka, dosedanjega direktorja občinske uprave. Obenem se zaključuje proces prenosa dejavnosti občinske uprave iz Verdijevi ulice na Postojnsko ulico, kar pomeni, da bo občinska uprava delovala le na dveh in ne več na treh lokacijah kot doslej. Predvidoma od začetka avgusta najprej naj bi tako občinska uprava delovala le še na Sončnem nabrežju in na Postojnski ulici, kjer bodo po novem Urad za okolje in prostor, Urad za družbene dejavnosti. Občinski inšpektorat in Oddelek za finance in računovodstvo. Neuradno smo še izvdeli, da se izolski občinski upravi obeta zaposlitev novega kadrovnika oziroma kadrovnice, ki menda prihaja iz istega kadrovskega bazena kot dosedanji novozaposleni. Klopi namesto gostilne Iz vira blizu župana smo izvedeli, da je danes najemnikom lokala pod Figo (gostilna pri Perotu) sporočil, da bo v delu prostorov nekdanjih Košakov uredil javna stranišča, ob tem pa tudi odstranil njihov lokal in ga nadomestil s klopmi za sprehajalce. Glede na to, da je najemnik že pripravil predlog renoviranja lokala in njegovega umeščanja na sedanje mesto, ter da gre za enega najbolj urejenih in priljubljenih lokalov v mestu, je takšno ukrepanje vse prej kot rezultat nekakšne strokovne ocvene ampak gre očitno za nadaljevanje ravnanja, ki smo mu bili priča tudi pri prejšnji oblasti. Občinska priznanja Tonček bo selo tretji častni župan Občina Izola je bila v vsej svoji povojni zgodovini zelo skromna ali pa varčna pri podeljevanju naziva častnega občana. V dobrih šestih desetletjih sta ta naziv prejela le Vojko Bogateč - Gverino in Ernest Lupino, zdaj se jima bo pridružil še Anton Juriševič. Obveljal je kriterij, da naziv častni občan lahko dobi kandidat, ki mu nihče ne nasprotuje, Anton Juriševič kot začasni župan (2006) Naziv častni občan ni produkt socialističnih časov, kot bi si morda kdo mislil. Poznajo ga že od antike in rimskih časov, pa tudi danes podeljujejo ta naziv po vsem svetu. In čeprav gre za priznanje, ki se načeloma podeljuje ljudem za izjemne dosežke in prispevek k razvoju širše ali lokalne skupnosti, je skoraj v vseh primerih tudi politično ali celo strankarsko pogojen. Tudi v naši stari in novi domovini je bilo in je tako, čeprav formalno velja, da se naziv častnega občana podeli posameznikom, ki imajo za občino izjemne zasluge na vseh področjih družbenega življenja, so s svojim javnim delovanjem pripomogli k mirnemu sobivanju ljudi in tvornemu sodelovanju med narodi in državami ter osebam, ki so na posameznih področjih družbenega življenja in dela prispevali k ugledu in napredku občine ter širše skupnosti. Častne nazive podeljujeta občinska sveta občine Izola in Koper, medtem ko v Piranu naziv podeljuje sam župan. Obalne občine imajo skupaj 14 častnih občanov, med katerimi je zgolj ena ženska, z izjemo Mira Kocjana iz Kopra so vsi pokojni. Največ častnih občanov (14) ima koprska občina, piranska ima enega samega, Občina Izola pa je doslej imela dva častna občana in sicer: Ernesta Lupinca in Vojka Bogatea - Gverina. Anton Juriševič - častni občan V soboto bo izolska občina dobila še tretjega častnega občana, saj bodo na slovesnosti ob občinskem prazniku ta naziv podelili Antonu JURIŠEVIČU za izjemno delo na vseh področjih družbenega življenja in dela v občini Izola, s katerim je prispeval k ugledu in napredku občine in širše skupnosti. V utemeljitvi so zapisali: Anton Juriševič, za prijatelje že dolga leta Tonček, je Izolan, ki ga poznajo vse generacije tu živečih ljudi. S svojim delom in s svojo osebnostjo se je namreč zapisal v srca mnogih- posebej tistih, ki so stiski in težavam dnevno gledali v obraz. Rodil se je v Baredih nad Izolo in se v mesto preselil leta 1953. Kar 24 let je imel polne roke dela kot sanitarni inšpektor, potem pa se je zaposlil kot sekretar na Rdečem križu v Izoli. Tu je spoznal veliko ljudi, ki so bili v stiski, ki so se soočali z revščino, tudi lakoto. Spoznal je begunce, ki so se pred grozotami vojne iz republik nekdanje Jugoslavije sem zatekli morda samo z vrečko v rokah. Pomagal je vsem. Bil je neprekosljiv organizator, humanist, Človek z veliko začetnico. Njegovo življenje je poleg službe močno zaznamovalo tudi njegovo udejstvovanje v prostem času. Od ustanovitve je član izolskih tabornikov (Rod Jadranskih stražarjev), kjer je bil skozi leta vse, od navadnega tabornika, do starešine, kot blagajnik pa jim pomaga še zdaj, ko je upokojen. Kot upokojenec je ustanovil Društvo prijateljev Izole, s katerim je, skupaj s številnimi Izolani- večinoma upokojenci -prepotoval dobršen del Evrope. Anton Juriševič je bil tudi občinski svetnik in kot najstarejši v teh vrstah kratek čas tudi nadomestni župan Izole. Vse, kar je počel v življenju, je povezano z ljubeznijo in sočutjem do ljudi vseh starosti, s spoštovanjem do bližnjega in predvsem z iskreno ljubeznijo do njegovega mesta - Izole. Zaradi naštetega si, po mnenju predlagateljev in Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskega sveta, Anton Juriševič -Tonček nedvomno zasluži naziv Častnega občana Izole. Tako v uradni utemeljitvi, lahko pa bi dodali še veliko več. Naprimer, da je bil vrsto let tudi predsednik občinskega odbora Rdečega križa, da je bil vrsto let predsednik Krajevne skupnosti Staro mesto, da je bil eden od pobudnikov ustanovitve Mandrača, da je vsa leta prostovoljec, da je bil aktiven v Civilni zaščiti, da je aktiven član vodstva izolskega odbora stranke Desus in še marsikaj drugega. SGTŠ Izola - priznanje Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom Občine Izola in ustrezne listine prejme: SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA IZOLA ob 50. letnici uspešnega delovanja. Srednja gostinska in turistična šola Izola, nekoč Gostinski šolski center, letos praznuje zavidljivo 50. obletnico svojega obstoja in delovanja. Šola je v letih svojega delovanja vzgojila in usposobila veliko kvalitetnega kadra - iz njenih klopi izhaja veliko uspešnih gostinskih in turističnih delavcev. KONISTEINBACHER-priznanje Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom Občine Izola in ustrezne listine prejme: KONI STEINBACHER za izjemno ustvarjalno delo na področju filmske umetnosti. Koni Steinbacher, likovni pedagog, mentor, avtor animiranih filmov in filmski publicist je s pedagoškim in ustvarjalnim delom vplival na razvoj izolske kulture in njene razpoznavnosti v širšem okolju. Po dokončani šoli za oblikovanje je študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Kot likovni pedagog je delal na osnovi šoli v Izoli in leta 1964 začel vnašati v pouk likovne vzgoje osnove filmske animacije. V obdobju 1973-75 je ustvaril prvi profesionalni animirani film v produkciji Viba filma. Pozneje je nastala še vrsta samostojnih filmov in animiranih nadaljevank. Njegovi filmi so bili prikazani v uradnih programih številnih festivalov, za opus animiranih filmov sta skupaj z Janezom Marinškom leta 1977 prejela nagrado Prešernovega sklada. Koni Steinbacher je pomembno vplival na razvoj slovenske ljubiteljske medijske in filmske kulture. Najprej seveda kot mentor več generacij mladih filmskih ustvarjalcev. Predvsem pa je za to področje pomembna njegova organizacijska, spodbujevalna, publicistična in strokovna vloga. Vsa priznanja bodo podelili na slovesnosti ob občinskem prazniku, na Manziolijevem trgu, v soboto ob 20.30 uri. r Vsem občankam in občanom, obrtnicam in obrtnikom, elanom Območne obrtno-podjetniske zbornice Izola, čestitamo ob prazniku Občine Izola, ll.julij. Območna obrtno-podjetniška zbornica Izola OBMOČNA OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA IZOLA CAMERA REGIONALE Dl ARTIGIANATO E IMPRENDITORIA Dl ISOLA Praznik v dobrem in slabem Občinski praznik v znamenju prireditev Občinski praznik je živ toliko, kolikor ga občuti aktualna oblast in ga občutijo ljudje. Izolski občinski praznik morda res nima kakšnega izjemnega zgodovinskega pomena, zato pa je bil vedno dobra testa in zdelo se je celo, da bo nadomestil nekdanji praznik začetka turistične sezone. To se sicer ni zgodilo a je 11. julij vseeno dober povod za vrsto prireditev. Občina Izola obeležuje svoj praznik 11. julija v spomin na množičen odhod Izolanov v partizane leta 1944. Ob tej priložnosti se konec tedna v Izoli obetajo kulturne prireditve in podelitev priznanj zaslužnim občanom. Petek V petek, 8. julija, zvečer bodo staro mestno jedro oživili mladinski orkester Jistebnik in mažoretke Petra Studénka s Češke, ki se bodo ob 19.00 sprehodili od Velikega trga po Sončnem nabrežju do Lonke. Prav tako v petek se z otvoritvenim koncertom v Besenghijevi palači ob 19.30 prične poletna šola klavirja Kevina Roberta Orra. Sobota Slavnostno dogajanje v soboto, 9. julija, bosta zaznamovali letna proslava Združenja borcev za vrednote NOB Izola ob 19.00 pred Srednjo gostinsko in turistično šolo Izola in občinska proslava ob občinskem prazniku ob 20.30 na Manziolije-vem trgu. Slavnostni govornik proslave bo župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc. Ob tej priložnosti bosta podeljeni tudi priznanji Občine Izola in naziv Častni občan Občine Izola. Program bo popestril Pihalni orkester Izola z gosti. V drugem delu koncerta, se jim bodo kot gostje pridružili godalci iz Obale, predstavila pa se bosta dva solista in sicer: Dejan Vidovič (harmonika) in Luka Einfalt (evfonij). Pester program, edinstvena zanimiva sestava orkestra in odlični solisti bodo gotovo polepšali poletni sobotni večer. ms»* Nedelja Tudi nedelja, 10. julij, bo kulturno obarvana. Pihalni orkester Trebnje z mažoretkami se bo domačinom in obiskovalcem predstavil najprej zjutraj ob 10.00 v parku Pietro Coppo, nato še zvečer ob 19.30 pred Srednjo gostinsko in turistično šolo Izola. Ob 21.00 bo na Manziolijevem trgu sledila gledališka predstava v nemškem jeziku z naslovom Die Erpressung gledališča Theater JugendClub iz partnerske občine Berlin Treptow-Kopenick (Nemčija). Ob tej priložnosti bo na obisku v Izoli tudi županja Berlin Treptow-Kopenicka, ga. Gabriele Schottler. Pozor - hiša pada V Mandraču smo vsaj že desetkrat opozorili na nevarno stavbo v Ljubljanski ulici, ki se nagiba to te mere, da so jo oprli na sosednjo hišo, zdaj pa vsake toliko z nje odpade del ometa. Če bi ta, ki je odpadel ob zadnjem deževju zadel kakšnega turista ali domačina, bi bilo verjetno zelo zanimivo, saj bi dogodek težko opisali kot nepričakovanega. 16 parkirnih mest Tako-le so si v občinski upravi zamislili pridobitev novih 16-tih parkirnih mest v ulici Z. Miloša v Livadah. Okoljevarstveniki proti golfu Okoljska organizacija Alpe Adrija Green je ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministru RS za okolje in prostor ter Županu dr. Petru Bossmanu, poslalo mnenje z vprašanjem o Zaščiti kmetijskih zemljišč v dolini reke Dragonje. V njem so zapisali, da razgovori o tem, da bi v dolini reke Dragonje, ki je zelo primerna za kmetovanje, zgradili golf igrišče še vedno potekajo. MKGP je zavrnilo to lokacijo, saj so tam najboljša kmetijska zemljišča (prvo območje) zavarovana z zakonom. V teh tako kritičnih trenutkih gospodarske krize, ko cene hrane skokovito naraščajo in Slovenija veliko hrane uvaža, hoče kapital neracionalno izrabljati najboljša kmetijska zemljišča za dosego svojih ciljev. To področje je za kmetovanje zelo primerno zaradi zaokroženosti kmetijskih zemljišč, rodovitne zemlje, ugodne mikroklime in možnosti namakanja. Možna je pridelava zelo različnih kultur: različnih vrtnin, sadnih rastlin, poljščin in vinske trte. Zemljišča so trenutno neobdelana zaradi spora na sodišču (med Občino Piran in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS). Kljub sporu bi jih lahko takoj dali v najem krajanom vsaj za 5 let in na ta način zagotovili ustrezno kmetijsko rabo. Kot je znano je izolski občinski svet dobil v sprejem pobudo za nadomeščanje zemljišč, ki bi jih v piranski občini namenili gradnji igrišča za golf. Svetniki so odločanje začasno ustavili, saj je usoda igrišča vse bolj nejasna. Vojko Bernard, ur Gasilski izlet v Posočje Društvo Mladi gasilec in njegova dejavnost je ponos našega Prostovoljnega gasilskega društva. Že vrsto let brezhibno deluje v obliki krožka na podružnični osnovni šoli Vojke Šmuc v Kortah pod vodstvom izkušenega in prekaljenega gasilca mentorja Marina Grbca, ki bo v letošnjem letu zaokrožil kar 31 let delovanja in poučevanja osnovnošolske mladine gasilskih veščin. Tudi v letošnjem šolskem letu je izobraževanje mladih gasilcev potekalo v učilnici osnovne šole, enkrat tedensko, praktične vaje, pa na prostem, oziroma na igrišču osnovne šole. Učenci so bili med izobraževanjem zelo konstruktivni, delavni in disciplinirani kar prepričljivo kažejo rezultati, saj so se v juniju mesecu udeležili izbirnega tekmovanja Obalno-Kraške regije v Sečovljah kjer so zasedli prvo mesto in še že četrtič zapored neposredno uvrstili na državno prvenstvo, ki bo oktobra meseca v Prekmurju.. V našem gasilskem društvu veliko pozornosti posvečamo družabnemu življenju, zato smo s finančno pomočjo Gasilske zveze Izola 2. julija organizirali enodnevni izlet za člane krožka Mladi gasilec v Most na Sočo Zaradi večje varnosti otrok smo k sodelovanju povabili tudi ustrezno število njihovih staršev. V Mostu na Soči smo se z ladjo popeljali po ako-mulacijskem jezeru, se nekoliko sprehodili po zaznamovanih peš poteh in si ogledali zdravilne izvire vode v okolici Mosta na Soči. Na povabilo gasilcev iz Mosta na Soči smo si ogledali gasilski dom. Izredno prijazni gostitelji so nam poleg opreme in voznega parka predstavili njihovo delo vključno s predstavitvijo organiziranosti društva. Izlet je v celoti uspel, saj so se vsi udeleženci izleta zabavali se imeli lepo in se na svoje domove vrnili polni prelepih vtisov. Zlatko Kristančič, tajnik PDG Korte Separatizem Separiranje je slovenska mora Separiranje oziroma ločevanje odpadkov je trenutno v Sloveniji komunalni hit, čeprav je res, da marsikje po Evropi, kjer so tovrstno zadolževanje občanov poznali že pred desetletji, pravijo, da separiranje odpadkov v gospodinjstvih morda ni najbolj primerna rešitev. Ob pogledu na muhe, ki obletavajo bio odpadke v vašem smetnjaku se zdi, da imajo prav. Prvega julija je začela veljati uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Občina Izola je na to že pripravljena, saj je sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov vzpostavila že decembra 2005. Takrat je Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. po celotnem območju občine Izola postavilo osemdeset 240-litrskih zabojnikov za biološke odpadke. Na podlagi nove Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. 1. RS, št. 39/2010) je Komunala Izola z junijem pričela postavljati dodatne zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov, ki jih je opremila z novo namensko nalepko. Kompostiranje niža ceno Komunala občanom svetuje in jih vzpodbuja, naj se odločijo za kompostiranje na svojih vrtovih, v kolikor imajo to možnost. Uredba namreč dodatno predvideva vodenje evidence o zbiranju kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstva ter vodenje evidence o številu gospodinjstev, ki hišno kompostirajo. Gospodinjstvom, ki hišno kompostirajo, se storitev zbiranja bioloških odpadkov ne bo zaračunavala. Na podlagi navedenega bo Komunala Izola v kratkem poslala vsem gospodinjstvom vloge za znižanje plačila odvoza odpadkov iz naslova kompostiranja. V kolikor bodo občani vlogo podali, bo javno podjetje na terenu preverilo realen obstoj kompostnika. Kaj gre v rjavi zabojnik? V zabojnik rjave barve z napisom bio odpadki sicer odlagamo samo odpadke, ki so primerni za kompostiranje, torej zeleni vrtni odpad in kuhinjske odpadke (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke). V zabojnik z biološkimi odpadki ne sodijo plastične vrečke, plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki ter plenice. Bioloških odpadkov prav tako ne smemo odložiti v zabojnik v plastičnih vrečkah, kar se velikokrat dogaja. V javnem podjetju priporočajo odlaganje v papirju ali biorazgradljivih vrečkah. Smeti preveč, kontejnerji daleč Vsekakor je res, da v tem našem življenju ustvarjamo veliko preveč odpadkov in še največ jih sodi med takoimenovano embalažo, saj skoraj ničesar več ne dobimo zavitega v papir. Poseben problem so tetrapaki in plastični kozarčki, v skrajnost pa pridemo takrat, ko tertrapak za mleko sodi v smetnjak za embalažo, pokrovček tega tertrapaka pa med plastiko. Podobni zapleti se dogajajo z ostanki hrane, saj ne gre, da bi, naprimer, ostanke rib, ki smo jih pripravili doma, enostavno vrgli v kontejnerje za bio odpadke, saj se bomo v tem primeru zadušili v smradu lastnih odpadkov. Občani imajo tudi pripombe na to, da so kontejnerji za bio odpadke precej oddaljeni, marsikdo pa je tudi že pozabil, da nam je Komunala pred dvema letoma podarila male rjave smetnjake za zbiranje bio odpadkov doma. d.m. Pod Belvederjem gradijo Čeprav gre za območje tik ob krajinskem parku in čeprav je spor glede objekta, ki je nekoč stal na tem mestu, še na sodišču, so se gradbinci lotili urejanja temeljev za, najverjetneje, nov plažni objekt. Lastnik prejšnjega objekta je o delih že obvestil pristojne. V občini Izola začetki ločenega zbiranja odpadkov segajo v leto 1995. Slo je za posamezne individualne primere ločenega zbiranja in odvoza do prevzemnika, predvsem za tiste odpadne surovine, ki so bile finančno vredne, kot so železo in kovine, papir in karton, akumulatorji in baterije ter steklo. Leta 2000 se je Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. odločilo za postopno uvajanje izboljšanega ločenega zbiranja odpadkov tako, da je po celotnem območju občine Izola postavilo ekološke otoke z namenskimi nalepkami. Na podlagi navedenega so v javnem podjetju dali večji poudarek na ločeno zbiranje odpadkov in s spodaj navedenimi aktivnostmi želijo spodbuditi čim večjo količino ločeno zbranih odpadkov: - novo označevanje zabojnikov z barvnimi nalepkami, - združevanje zabojnikov na celotnem območju občine Izola, - povečanje števila zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, predvsem bio odpadkov, - redno vzdrževanje zabojnikov, - čiščenje in dezinfekcija zabojnikov, - uvedba nadzora nad pravilnim ravnanjem z odpadki in pravilnim ločevanjem odpadkov, - osveščanje občanov z raznimi sporočili o pravilnem ravnanju z odpadki na mesečnih položnicah, spletni strani Komunale Izola, zgibankah, plakatih, radiu, - velik poudarek je namenjen tudi izobraževanju o pravilnem ravnanju z odpadki v šolah in vrtcih, - spodbujanje gospodarstva k ločenemu zbiranju odpadkov s sistemom novega obračuna komunalnih storitev (najem zabojnika za 1,00 EUR + odvoz), - označevanje vozil s snemljivimi magnetnimi folijami z nazivom odpadka, ki se odvaža, - določitev optimalnih načrtov odvoza odpadkov oziroma nova optimizacija poti, - ureditev zbiralnic tako, da bodo primerno oblikovane, ozelenjene in zaščitene pred vremenskimi vplivi. SZJ i ^ Kosovni odpadki ne gredo v zgodovino Čeprav smo se v državi z vso silo in vsemi mogočimi zakoni lotili sepa-riranja odpadkov je dejstvo, da klasičnih kosovnih odpadkov še dolgo ne bo zmanjkalo in ravnanje z njimi je bilo v Izoli dosej vzorno urejeno. V primerjavi z drugimi občinami lahko rečemo, da je morda še najbolj urejeno in praktično, zato občani upamo, da bo Komunala, kljub novemu vodstvu nadaljevala z dosedanjim načinom odvažanja teh odpadkov. 100-bP Mihevc je zasnoval današnjo Izolo Edvard Mihevc je kontroverzna figura. Rodil se je leta 1911 v Trstu, leta 1941 pa seje pridružil partizanskemu gibanju, kjer je imel močan vpliv. Bil je eden glavnih predstavnikov slovenske moderne, pri njegovih delih pa je še kako občutiti vpliv njegovega velikega učitelja, Jožeta Plečnika. Kar pa je Mihevca še najbolj zaznamovalo je, da je imel izjemno veliko podporo pri tedanji oblasti, saj je takorekoč bil njen del. In če na Obali in v Sloveniji še danes na njega gledamo z mešanimi občutki, tega ne moremo trditi za zamejske Slovence, za katere je zasnoval, brezplačno, leta 1964 zgrajen Kulturni Dom - tudi za druge jugoslovanske narode (zato ni “slovenski” v imenu). V povojnem času je Mihevc dobil nalogo, da pripravi urbanističen načrt za slovensko obalo, oziroma obalo vse do Mirne. V to je bila seveda všteta tudi Izola. In o tem smo se pogovorili z mag. Nežo Čebron Lipovec, asistentko in raziskovalko pri Znanstveno raziskovalnem središču Univerze na Primorskem, ki z mag. Jasno Kralj Pavlovec urednikuje monografijo s preprostim naslovom Edo Mihevc, ki bo izšla čez dober teden dni. V petek ob 17.45 pa bo z dr. Markom Korošicem po Kopru vodila ogled Mihevčeve arhitekture. Zbirna točka je pred hotelom Koper. - Vpliv Mihevca na Koper je očiten, kako pa je arhitekt vplival na Izolo? - Mihevc je na Obalo aktivno prišel leta 1957, dve leti kasneje pa je že pripravil prvi načrt za slovensko Obalo. Leta 1966 je nato pripravil načrt za celotno severo-zahodno Istro do Mirne, vključno z mesti, ki so vmes. Izdelal je en regionalni načrt od Ankarana do Sečovelj, nato pa še načrt severozahodne Istre do Mirne. In ti načrti so bili pripravljeni za vsako mesto posebej. Torej v šestdesetih letih je že napravil načrt za ta mesta, za Izolo pa ga je finiširal šele deset let ka- sneje, leta 1971. Zanimivo je videti premik v teh desetih letih. To, kar poskušamo vedno poudariti je, da je Mihevc z urbanističnim načrtom in s posebno regionalno tipologijo, ki jo je razvil ravno za ta prostor, dal celovito podobo obalnim mestom. Nekakšno arhitekturno identiteto. Tako da se vidi, da gre za nek povezan, enoten prostor. Ravno s tega vidika je zanimivo videti, kako so v tistem obdobju na gos-podarsko-politični ravni razdelili vloge tem trem obalnim mestom. Koper je moral postati neke vrste glavno mesto s pristaniščno industrijo, administrativni in poslovni center regije in to se tudi vidi po teh posegih. Izola je bila mesto ribičev in mesto s tradicijo ribištva iz katerega izhaja nato turizem in ribiška industrija. Piran bi moral biti ohranjen kot biser obale, nekakšen muzej in zaradi tega se ga skoraj niso niti dotaknili. Prav zaradi tega je Mihevc pripravil načrt za Lucijo kot spalno naselje in Portorož kot turistično naselje. Skratka, zelo funkcionalistično ločeno, čeprav je bil Mihevc že takrat mnenja, da je največji potencial obale ravno turizem. Takrat je bilo slišati veliko kritik, a Mihevc je zasnoval mikro gospodarski razvoj na majhnih počitniških hotelih. Kot jih imamo v Ankaranu, zelo z občutkom se je lotil San Simona in Belvederja, nato Strunjan in nato še Lucija, oziroma turističen Portorož. Izolo je torej treba gledati v tej perspektivi. Izolo je zato dejansko definiral. To, kar je Izola danes je to, kar je Mihevc postavil. Odredil je, da se starega mestnega jedra ne dotika, a vedeti moramo, kaj je to za njega pomenilo. Za njega stare anonimne hiše niso imele takšne vrednosti, kot kakšne cerkve ali palače, tako da je lahko žrtvoval določene objekte in tako imamo zdaj recimo Hotel Marina, ki je v soglasju s stilom, ki ga najdemo na Metropolu v Portorožu, pa recimo niz blokov ob obalni promenadi, ki za razliko od koprskih ne prebijajo nobenih gabaritov in so se dobesedno vle-gli v to mestno fasado. Odredil je, da se v to ne posega, da se ohrani zeleni vrt okoli Svetilnika, pa tudi območje ladjedelnice in gredo mu zasluge predvsem za razvoj mesta ob glavni ulici pa nastavki za Livade in predvsem San Simon. - Do Izole je bil Mihevc dosti manj agresiven kot do Kopra. - Imel je jasen pogled. V San Simonu je predvidel ohranitev in prezentacijo kompletne rimske vile, kar je bilo za tiste čase zelo interdisciplinarno delo, nato je zasnoval te nizke stolpiče kot hotele v zelenju. Vidi se, da je razumel, da ima Izola drugačno vlogo, da ne rabi igrati vloge “forntmana”, kot je to bilo v Kopru. In moja inter- pretacija je, da mu je Izola, s svojo ribiško tradicijo, predstavljala večji izziv, mu je več “govorila”, ga je bolj “nagovarjala”. In skozi to zgrajeno okolje in skozi naravno okolje je ustvaril svoj regionalizem: na sodoben način je reinterpretiral namige in vzore iz tradicionalne arhitekture. V tem smislu je bil Mihevc velik. Ne moremo mu očitati, da bi ustvarjal “staro” arhitekturo, temveč jo vzame kot navdih in jo nato predela. - Gre za arhitekturo, ki je mi niti ne opazimo, saj se nam zdi, da je povsem normalna. - Jemljemo jo za samoumevno, pa bi jo morali ozavestiti. Kar pa je najhuje, opazimo vse slabe stvari, recimo stolpnice v Kopru, ki pa imajo eno svojo specifično zgodbo za sabo. - A so najbolj očitne - Ja, so najbolj očitne, kot punkt. A, če se greš zavestno sprehajati in ugotavljati, kaj je oblikovalo Obalo po vojni, je to prostor ki zaznamuje naš koletivni spomin in zato ga jemljemo kot samoumevnega, posebej mi, ki smo tukaj rojeni. Morali bi ga ozavestiti, ker je naša prva in zelo kvalitetna referenca. Res je nekaj vprašljivih posegov, a so minimalni v primerjavi z vsem, kar je naredil. Sama pravim, da je Mihevc na vsako napako naredil vsaj tri dobre stvari in mi bi morali jemati za zgled te dobre, ne slabih. Večinoma je okoli mest zgradil nizke gradnje, vklopljene v zelenje, ločeval sprehajalne poti od prometnih... Bil je ena večjih osebnosti slovenske povojne arhitekture. Redno je imel v poletnem času seminarje, ko so njegovi študentje prišli na obalo in so z njim projektirali in bili na gradbišču. Tako, da ko govorimo o Mihevcu, govorimo skorajda o gibanju, za katerim stoji veliko ljudi, ki jih danes sploh ne poznamo, so pa konkretno sooblikovali Obalo, saj je bilo veliko izvedenih projektov pripravljenih v sodelovanju z asistenti in študenti. Gotovo je bil idejni snovalec, za sabo pa je imel še celo ekipo sodelavcev arhitektov. - Izola je takorekoč lahko diplomska naloga katerega od njegovih študentov? - Možno, vemo pa ne. Običajno je bilo to timsko delo, pod vodstvom Mihevca. AM Nadaljevanje naslednjič... Svoje mnenje o Mihevčevem delu v Izoli je napisala tudi Jasna Kralj Pavlovec, ki se z Mihevčevim delom ukvarja že slabih dvajset let: »Regionalni načrt slovenske Obale (1963) in Urbanistični načrt Izola (1971) sta Izolo opredelila kot ribiško in turistično mesto z marino, ki ohranja staro mestno jedro, širi svoje meje do načrtovane in kasneje izvedene obvoznice, na novo oblikuje turistična območja Simonovega zaliva, Belvedarja in marine, rešuje probleme tranzitnega in mirujočega prometa in kar je najpomembneje poudarja pomen in ohranitev obstoječega naravnega sistema krajinske urbanizacije, arhitekture, arheološke in tehnične dediščine.« Izola, z Mihevčevimi sekvenčno realiziranimi posegi, ostaja prijetno obalno mesto, v merilu človeka, z mediteransko značilnimi in avtorsko pre-interpretiranim arhitekturnimi elementi (francoska okna s polkni, prastreha s korci, kamnite škarpe, pergole, itd) in urbanističnimi vzorci (piazze, piazzete, drevoredi, parki, itd). KAPUČINO WKE2SMM Eurofest je že del Izole Eurofest 2011 se poslavlja Drevi se bo s podelitvijo priznanj najboljšim končal letošnji 19. Eurofest. V zgodovino bo šel kot prireditev s sicer nekoliko manj ekipami kot v zadnjih letih - nekaj manj kot 130 iz dvanajstih držav jih je bilo, a vseeno kot uspešno izpeljan mednarodni turnir. Dobrih dva tisoč udeležencev tako odhaja iz Izole zadovoljnih in polnih spominov na šestdnevno bivanje v našem lepem mestu. Prvič v skoraj dvajsetletni zgodovini tega evropskega rokometnega festivala, ki se je sicer z revijalno tekmo med žensko mladinsko reprezentanco Slovenije in ekipo Primorske zvezde začel v soboto, 2. julija, je ta turnir zaradi predvidenega koncerta Eltona Johna doživel otvoritev v nedeljskem večeru. Tudi letošnja je bila nadvse prijetna, pisana in zanimiva. Že na njej se je potrdil eden glavnih ciljev festivala - druženje in prijateljevanje udeležencev, kar je bilo denimo videti na spontanem medsebojnem pozdravljanju mladih rokometašev Hrvaške in Taiwana, še bolj pa zatem na spoznavnem večeru. Sicer si je letošnji Eurofest še nekoliko utrdil svoje mesto v slovenskem in mednarodnem prostoru. Slovesne otvoritve se je namreč poleg predstavnikov Olimpijskega komiteja Slovenije (Janez Kocjančič, Miro Cerar, Sonja Poljšak) in Rokometne zveze Slovenije udeležilo tudi več veleposlanikov sosednjih držav, ki sodelujejo na prireditvi. Tokrat so najštevilnejše ekipe prišle iz Srbije, Češke in Madžarske, precej močna pa je bila tudi letos zasedba Slovenije. Tudi letos niso izostali gostje iz Taiwana, med novinci pa gre omeniti mladinsko reprezentanco iz daljnega Katarja. Sicer pa bi v skupni imenovalec uvrstili kar visoko vročino, ki je igralkam in igralcem na igrišču dodatno jemala moči. Torkovo jutranje deževje je sicer prineslo kar solidno ohladitev in skupaj s svežino tudi boljše pogoje za igranje. Seveda so padavine nekoliko ponagajale tudi organizatorju pri izvedbi tekmovanj, a je ta tekmovalni program vseeno uspel izpeljati po planu. Tudi na Eurofestu, kot tudi na podobnih turnirjih, tekmovalnost ni v ospredju. Kljub temu pa so gledalci prišli na svoj račun, kajti zlasti med bolj odraslimi udeleženci so bile tekme precej borbene in atraktivne. Tudi prepoteni in žareči obrazi nastopajočih so dokazovali, da dvoboje jemljejo kar resno, čeprav je jasno, da so dejanski končni zmagovalci vsi sodelujoči na tem turnirju. Slednji so odigrali nad 500 tekem. Tekmovalni spored je bil povsem natrpan, tako da so tekme v dvoranah potekale od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Največ pozornosti so bila deležna srečanja na osrednjem prizorišču na Lonki v Izoli, kjer je nastopajoče - tekme so trajale skorajda do polnoči, hrabrilo precejšnje število gledalcev. Precej številni organizacijski tim je skrbel za ažurnost rezultatov, v njem pa je tudi skoraj 30 sodnikov, ki kljub na trenutke ostrim nastopom niso imeli pretirano hudega dela. Pester in živahen je bil tudi ne-tekmovalni utrip. Sobotnemu in nedeljskemu večernemu rajanju je sledila ponedeljkova Tržnica Eurofesta, torek je v okviru »Večerov prijateljstva« prinesel Madžarski večer, sinoči pa so izbrali najlepšega fanta in de- kle turnirja. Večina ekip bo že danes zapustila Izolo, nekaj pa jih bo bivanje podaljšalo še za nekaj dni. Vsi pa odhajajo bogatejši za nove vtise in spomine na letošnji Eurofest, ki je tudi tokrat potrdil, da sodi po tehnični plati in glede na kakovost ekip po mnenju udeležencev med najboljše primerljive športne festivale. Drevi bo torej padel zastor nad letošnjo izvedbo, zato lahko ob koncu zapišemo: dobrodošel 20. Eurofest 2012 ! Nogomet Izolske nogometašice že zmagujejo V Športnem centru v Dolini je bil velik 24 urni malonogo-metni turnir za Bum Bum Cup 2001, na katerem je nastopilo 14 ekip, od tega 7 ženskih in 7 moških. Med moškimi je zmagalo Gorjansko, ki je v velikem finalu premagalo Prosek/Kon-tovel s 3:1, med ženskami pa je slavila Izola, ki je v finalu odpravila favorite Bum Bum Lady z 1:0. Na 3. mesto se je uvrstil Živ Texas. V ženski konkurenci so nastopale ekipe: Živ Teksas Lady, Bum Bum Lady, Izola, Črne Vogrinke, Timava, Gorjansko in Doberdob. Zmagovalno ekipo ŽN Izole sestavljajo: Kapetan Tina Pšaker, Aleksandra Lukič, Nikol Stojanovič, Viktoria Hornakova - prejela pokal za najboljšo Igralko v finalu, Brigita Gregorič je prejela pokal za najboljšega golmana, Sara Domnik,Kristi Safar, Anja Levačič, Katja Dellore,Tea Grutschreiber. Izolanke bi zdaj nujno potrebovale pokrovitelja, ki bi jim pomagal do opreme in k reševanju še nekaterih stroškov, iščejo pa tudi nove članice, ki se lahko prijavijo na Tel.: 031 281 330 -Tina Pšaker Ples Uspešen nastop Izolanov na EP Plesalci izolskega Titty dance kluba, Tej Jenko, Sandra Grlj in Eva Radosavljevič so se zadovoljni vrnili iz Evropskega prvenstva na Danskem (Slagelse, 1.-3. junij). Tej Jenko se je v polfinalnem battle-u z Evropskim prvakom dobro boril, a je za las izgubil finale in si priplesal odlično 8. mesto v kategoriji break dance -solo mladinci. Sandra in Eva sta si, tako kot na Državnem prvenstvu, v svoji kategoriji sta v finalu osvojili 7. mesto, tudi na Evropskem prvenstvu priplesali sedmo mesto. Sandra Grlj je v konkurenci 69 tekmovalk osvojila 38. mesto, enako mesto je v konkurenci 72 tekmovalk osvojila Eva Radosavljevič. Na tekmovanju jih je spremljal naš koreograf tekmovalcev v hip hop kategorijah Andraž Mrak, ki si je v članski tekmovalni disciplini electric boogie (članski pari) s soplesalcem priplesal odlično 3.mesto. Ribolov Tekmovanje osnovnih šol v trnkarjenju z obale v Pulju. V nedeljo 3.7.2011 sta ribiška kluba Štinjan pri Pulju in Amfora iz Fažane organizirala, prijateljsko tekmovanje osnovnih šol v trkarjenju s kamnite obale. Tekmovanja so se udeležili poleg deklic in dečkov domačih klubov tudi najmlajši tekmovalci MRŠK Menola iz Izole. Tekmovanje se je pričelo ob 8.00 uri na valobranu v Pulju, kamor so se mladi tekmovalci pripeljali z veliko ribiško barko. Ob spremstvu mentorjev in njihove vodje Vesne Pu- cibar so se mladi tekmovalci pomerili na dokaj zahtevnem terenu. Valobran, ki so ga zgradili že v času Avstroogr-ske je bil za mlade tekmovalce prijetno doživetje in priložnost, da se ob obilici rib dokažejo .Tekme se je udeležilo 17 tekmovalcev iz treh klubov. Tekmovanje je trajalo tri ure, ko so se njihovi trnki neprestano zatikali po luknjah in skalah. Mladi tekmovalci pa se niso dali. Ob razposajenem živžavu in pozornem spremljanju mentorjev rezultati niso izostali. Orgaizator je po tekmi v hladni senci blizu naselja Štinjan stehtal ulov in ob brodetu, mesu na žaru in hladni pijači ter prijateljskem druženju razglasil rezultate tekmovanja. Naši najmlajši tekmovalci so se veselih uvrstitve. Prvo mesto s 15 ulovljenimi ribami in 696 grami, je od- nesla Maša Paladin iz MŠRK Menola Izola. Drugo mesto si je pribori s 15 ribami a manjšo težo s 603 grami Milan Sarič iz MRŠK Menola Izola. Tretje mesto je pripadalo domačinu Anthony Bilič z 9 ribami teže 530 gramov. Najtežjo ribo pa je ulovil Antonio Krisič iz Štinjana (215 gr). Edvard Marinšek, MRŠK Menola Izola Jadranje Peter Lin Janežič vodi na OPTINAM-u 2011! Po šestih plovih na regati OP-TINAM - severno ameriško prvenstvu 2011, ki poteka v San Pedru v Kaliforniji, je v vodstvu Peter Lin Janežič Plavanje Plavalna elita v Kopru Plavalni klub Koper bo v soboto, 9.julija v olimpijskem bazenu v Žusterni, organiziral mednarodni plavalni miting. Na sobotnem plavalnem tekmovanju “Pokal Kopra 2011”, pričakujejo številčno udeležbo (lansko leto 360 plavalcev) iz večine slovenskih plavalnih sredin. Plavalci vseh starosti se bodo pomerili v devetih, predvsem krajših disciplinah, v štirih različnih kategorijah. Plavalni klub Koper bo razdelil kar 63 kompletov medalj, ki jih bodo prejeli po trije najboljši v posamezni kategoriji. Pokal Kopra in nagrado bosta prejela plavalec in plavalka za najvišji seštevek dveh razulta-tov (FINA točke). Tekmovanje bo potekalo v dveh delih: dopoldan ob 9,00 uri (razplavanje ob 8,00 uri) in popoldan ob 18,00 uri (razplavanje, ob 17,00 uri). Letošnja posebnost bo udeležba slovenske plavalne elite, saj bodo najboljši slovenski plavalci pred odhodom na svetovno prvenstvo še zadnjič preizkusili svojo pripravljenost. Med njimi bo tudi Koprčan Matjaž Markič, ki v svoji paradni disciplini 50m prsno, visoko kotira na svetovnih lestvicah. Poleg njega bodo še nastopih: Isakovič Sara, Mankoč Peter, Klinar Anja, Čarman Anja in Cesar Maja. Alenka Šarkanj It « hm . UM«» , HM» *»•»'* ' , 1 Ul-* ' ' Jk* «JU UMI sl * i HLiM* l*'***‘t**‘ rtil I t 1 ir HH* t*-.»1*^***' .a-iua..'»'*— '.... Kultura Izola bo gostila bodoče vrhunske pianiste Že nekaj časa v Izoli poslušamo, kako bi morali morje in podnebje boljše izkoristiti. To nam je pač dano, ostalo pa je na nas. Med nožnimi turističnimi ponudbami, med katere lahko naštejemo športni turizem in zdravilniški turizem, je očitno tudi glasbeni turizem. Konec tedna se bo v Izoli pričela poletna šola, takoimenovan Ma-sterclass, za pianiste, v organizaciji društva Ars Haliaeti. Gost teden dni dolgega seminarja bo mednarodno priznani ameriški pianist, dr. Kevin Robert Orr, sicer tudi profesor na Univerzi v Floridi. Organizacijo dogodka vodi izolski pianist Rok Palčič, ki je za Mandrač povedal, da so tovrstni seminarji drugod po svetu zelo priljubljeni. Ne gre pa za poletno šolo za začetnike na klavirju, temveč za že izkušene pianiste. “Masterclass je primeren za pianiste, ki so se odločili za to živ-Ijensko pot. Letos se jih je prijavilo sedem, kar niti ni tako slabo, glede na to, da masterclass organiziramo prvič. Ko smo po svetu predstavljali poletno šolo in Izolo, mnogi še vedeli niso, kje Izola sploh je in čeprav je bilo zanimanja kar dosti, se na koncu vendarle niso odločili. A sodeč po reakcijah profesorja Orra, ki je nad mestom povsem navdušen, bo tistim, ki se niso odločili, hitro postalo žal” je povedal Palčič, ki pravi, da za razliko od klasične poletne šole, ki tako za nastopajoče, kot za profesorja nikakor ne predstavlja počitnic, bodo na izolskem masterclassu ponudili tudi nekaj več, recimo izlet z barko ter piknik po “izolsko”, ter seveda samo lokacijo. A poudarek bo vendarle na klavirju. Letni kino Arrigoni spet živi To je treba povedati na glas in povabiti Izolanke in Izolane vseh starosti, naj vendarle zapustijo vama zavetja svojih predtelevizijskih foteljev in obiščejo katero od projekcij v starem dobrem letnem kinu Arrigoni. Če bodo naslednji dogodki vsaj približno takšni, kot je bil otvoritveni, bo Arrigoni spet postal to, kar je nekoč bil.. Bil pa je osrednje poletno, odprto prizorišče našega mesta. Tam so se dogajale projekcije na prostem, kasneje pa tudi koncerti in multi-medijski dogodki, kjer so se srečevale različne generacije. Kdo se ne spomni velikega koncerta Rock in Izola, kjer se je zbralo nekaj tisoč mladih pristašev punk glasbe, ali pa projekcije Sončnega krika z režiserjem Boštjanom Hladnikom in Kameleoni vred. Zelo podobno je bilo v soboto, na prvem večeru nove sezone Letnega kina Arrigoni, ki se je v organizaciji Artkina Odeon začela čustveno, zagreto in tudi malo jezno, ob spominjanju tistih vrednost, ki so se nekje izgubile. Predvečer nekdanjega praznika dneva borcev je zaznamovala pesem upora, najprej na filmskem platnu z dokumentarnim filmom Pesem upora (RTV Slovenija), ki ga je predstavil režiser Andraž Poschl in v katerem pobliže spoznamo tri zbore, ki prav zdaj praznujejo vsak svojo obletnico: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbori Pinko Tomažič in garažni pevski zbor Kombinat, ki je tudi zapel po projekciji tega zanimivega dokumentarnega filma. Dekleta so zapela vse svoje najbolj znane revolucionarne in uporniške. Skupaj z njimi sta zapela še, kan-tavtorica Ksenija Jus, sicer tudi avtorice uvodne Pesmi upora, in Mef, ki je z zborom zapel The Abraham Lincoln Brigade. Polno zaseden letni kino in navdušujoč aplavz ob koncu povesta vse o uspelem večeru v letnem kinu. Svoje pa je v pismu uredništvu dodala še naša bralka. Energija svobode v parku Arrigoni prve julijske sobote Ob zevajočih ruševinah “zibelke” izolske industrije rib, smo v letnem kinu Arrigoni podoživeli duh delavk in začutili neko posebno energijo borbe za svobodo. Delavci in sodelavci Centra za kulturo, šport in prireditve so se potrudili za res lep večer. To se je videlo in čutilo na obrazih obiskovalcev vseh generacij. Nekoč je bila to borba za neko drugo svobodo, neke druge pravice, danes mogoče to izzveni kot glas, ki ponovno kliče vse nas, ki smo se uspavali v časih samostojne države. Z apatijo opazujemo dogajanje okrog nas in upamo, da se bo zgodil čudež sam od sebe. Lepo je v naši domovini biti mlad...A res? Naj povedo oni, ki nimajo služb, stanovanj, ki so na nek način prisiljeni biti v “mama-ta-ta” hotelih. Pomembna podpora Glasbene šole Koper Nastopajoči bodo imeli glasbilo na razpolago 24 ur za vajo, za kar se Palčič še posebej zahvaljuje ravnatelju glasbene šole, ki jim je res na roko, ob tem pa vsakemu od udeležencev zagotavljajo vsaj štiri ure individualnega dela s profesorjem Orrom. “Zahvaliti se moram ravnatelju koprske Glasbene šole Iztoku Babniku, ki nam je dal na razpolago prostore v izolski Glasbeni šoli in tudi zaradi tega smo ponudili eno mesto mladi pianistki iz Kopra, ki pa si to povsem zasluži, saj ima resnično ogromen potencial. Poleg tega v temu vidimo tudi motivacijo za ostale. ” Seminar bo potekal od 8. do 15. julija, izolskemu občinstvu pa bo ponudil tudi tri koncerte. Na otvoritvenem koncertu v prostorih glasbene šole bo nastopil sam Rok Palčič, nato bo desetega julija, ponovno v prostorih glasbene šole, nastopil profesor Kevin Robert Orr, zaključni dogodek pa bo koncert nastopajočih na masterclassu v dvorani v Manziolijevi palači. Palčič pa že napoveduje masterclass za naslednje leto, “saj bi bilo vendarle škoda za ves trud, ki smo ga vložili v organizacijo tega dogodka, če bi se zdaj ustavili. S pripravami smo začeli že novembra in vloženega dela je bilo ogromno. Pa še ugotovil sem, da mi tovrstna or-^ ganizacija res leži in me veseli, 2 tako da že gledam na to kot na o nekakšen hobi. Seveda vse do-| kler mi ne bi vzelo časa od moje | primarne ambicije, torej igra-! nja klavirja”. A.M. 2 Tako sporočilo filma, kot “borbenih” KOMBINATK, XENJE in MEFA je bilo več kot očitno. Ne uspavajmo se, začnimo končno ceniti svobodo in ji dodajmo (ohranimo) vse, kar nam polzi iz rok. Menim, da gre posebno pohvaliti trud naše mlade Petre Božič, ki je “duša” kina Odeon, poletnih noči, ki se bodo odvrtele v Letnem kinu Arrigoni. Hvala tudi tistemu, ki je poskrbel, da bodo predstave zastonj. Mogoče bo tudi to pripomoglo, da se bomo Izolani in Izolanke končno “zbudili” in začeli hoditi v kino, ki prevečkrat sameva ob še tako dobrem filmu. Novka Jenko Kulturniški smerokazi Petek, 8. julij 2011 od Velikega trga po Sončnem nabrežju do Lonke - ob 19.00 Mladinski orkester Jistcblllk in mažoretke Petra Stlldénka s Češke Besenghijeva palača - ob 19.30 otvoritveni koncert poletne šole klavirja Kevin Robert Orr Sobota, 9. julij 2011 Srednja gostinska in turistična šola Izola - ob 19.00 letna proslava Združenja borcev za vrednote NOB Izola Manziolijev trg - ob 19.00 Proslava ob občinskem prazniku PIHALNI ORKESTER IZOLA Z GOSTI koncert Slavnostni govornik proslave bo župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc. Ob tej priložnosti bosta podeljeni tudi priznanji Občine Izola in naziv Častni občan Občine Izola. Vabljeni Nedeua, 10. julij 2011 Park Pietro Coppo - ob 10.00 in Srednja gostinska in turistična šola Izola - ob 19.30 Nedeljske poletne pihalne godbe v Izoli Pihalni orkester Trebnje Rudnik Mežica Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola, TGZ Izola, Občina Izola, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Manziolijev trg - ob 21.00 gledališka predstava v nemškem jeziku z naslovom Die Erpressung gledališča Theater JugendCluo iz partnerske obcme Berlin Trep-tow-Kòpenick (Nemčija). Letni kino Arrigoni Izola ob 21.00 JULIJ ČET 7.7. GREVA TOR 12.7. DOKTRINA ŠOKA ČET 14.7. ZGODBE IZ ZLATE DOBE TOR 19.7. TRENUTEK REKE ČET 21.7. ZVOK ISTANBULA TOR 26.7. CASINO JACK IN ZDRUŽENE DRŽAVE DENARJA ČET 28.7. GROZLJIVO SREČEN galerija INSULA SMREKARJEVA 20IZ01A, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na otvoritev razstave GANI LLALLOSHI “Flyflywhitebird” ki bo v četrtek, 7. julija ob 20. uri v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled do 4. avgusta 2011. Galerija Alga / Kristanov trgi razstava Likovnega društva LIK iz Izole LIKOVNA KOMBINATORIKA Milenka ARSENOV, Dragana-Dada ČURIN, Zorko DEŽJOT, Marica FRANČEŠKIN, Oskar JOGAN, Slavica NASTOVSKI, Mira PUHAR, Vahida PUHOV, Marica ŠTEFANČIČ Razstavo sta omogočila CKPŠ in JSKD____ * i~tlr Manziolijeva Palača fotografske razstava “Fotoclub Besenghi” m “Circolo Fotografko Triestino" MI V IZOLI — Razstava je v celoti namenjena fotografijam o Izoli 5jg( Za “Fotoclub Besenghi” razstavljajo: Dragan Sinožič, Igor Opassi, Remigio Grižonič, Zarja Ražman. Za r~'" ^ .^H -rot n, ri iiV. • rv; c-*;-> nNOI A ISOLA MI V IZOLI "Circolo Fotografico Triestino” razstavljajo: Cristiano Cragnolin, Daniela Barbazza, Diego Zudich, Elisa De Pellegrin, Federico Minen, Gabriele Buttignoni, Marilina Damiani, Raffaella Friede, Sandra Taglia-ni, Susanna Serri, Valeria Buttignoni. j>g Razstava bo odprta do konca julija. Galerija Salsaverde / KUD Salsaverde - Kiurao umetniško društvo Salsaverde fotografska razstava JAZZY_GA ! Žiga Koritnik 11.06.20n z9.07.20n Razstavišče Monfort Portorož CVETO MARSIČ gnezdenje v slanem blatu Trajanje: 18. 6. - julij, avgust 2011) Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009 Kulturno društvo Korte Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od 01.07. do 31.08.2011 za obiskovalce odprta: • ob ponedeljkih in četrtkih od 8.00 do 12.00 in od 18.00 h do 20.00 h. • ob torkih, sredah, petkih od 8.00 h do 15.00 h. • ob sobotah bo knjižnica zaprta. Središče za samostojno učenje in Borza znanja bosta delovala v času odprtosti knjižnice. • Razstava izdelkov iz keramike Miloša in Milenke Arsenov • “ Morje” Razstava izdelkov likovne skupine iz vrtca Školjka, ki so nastali pod mentorstvom Jože Kleve in Melite Čermelj • »Istrski utrinki« razstava fotografij Dinko Dominik Bizjak • Razstava slik na temo “Morje” akademske slikarke Martine Žerjal • Razstava slik Jasne Rizvanovič • SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov, iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno. Dodatne informacije na telit.: (05)6631-282 • BORZA ZNANJA. Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na telit.: telit.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja. Vse sorte Numizmatika ■ varčevanje v nogavici Na Velikem trgu je že nekaj dni odprt poseben razstavni kiosk v katerem so na ogled 3 evrski kovanci. Da, prav ste prebrali. Kovanci za 3 Evre, ki veljajo 3 Eur, čeprav je treba zanje včasih odšteti bistveno več. Zbiranje zlatnikov in srebrnikov ter spominskih kovancev je oblika naložbe o kateri se v naši družbi ne govori. Prej se želi ustvariti vtis, da to počnejo »Starčki in čudaki«, kar je povsem razumljivo. Interes finančnih ustanov (bank in zavarovalnic) je pobrati čim več razpoložljivega denarja občanov za svoje finančne produkte. Na žalost ti v zadnjih letih ne prinašajo vlagateljem pričakovane dobičke. Numizmatiki večji del denarja usmerijo v nakup slovenskih zlatnikov in srebrnikov. Na leto Banka Slovenije izda dva zlatnika in srebrnika, spominski 2 evrski kovanec in spominski 3 evrski kovanec. Tako je letos že izdan zlatnik in srebrnik ter 3 evrski kovanec ob 20. letnici samostojne Slovenije in 2 evrski kovanec Franca Rozmana Staneta. Izdan pa bo letos še zlatnike in srebrnike ob SP v veslanju na Bledu. Omenjene zlatnike in srebrniki za Banko Slovenijie razdeljuje Deželna banka Slovenije, ki ima sedež v Kopru. Za primerjavo in v razmislek: zlatnik, ki je bil izdan leta 2008 - 250 let smrti Valentina Vodnika je stal 140 Eur, letošnji prvi zlatnik - 20 let samostojne Slovenije stane 260 Eur. Razlika po nakupni vrednosti je v štirih letih skoraj 100%, ob tem da o numizmatični vrednosti ne govorimo. Ta namreč iz leta v leto samo narašča. To sta dve podobi turistične Izole. Okno s figo in oljko ter straniščna školjka na makadamskem parkirišču pri Gostinski šoli. Kot je povedal Gorazd Budal, “Zbiralci ugotavljamo, da je med občani Izole poznavanje slovenskih kovancev, posebno 3 evrskih, kot plačilno sredstvo katastrofalno. Mnogi se na razstavi prvič seznanijo z njimi, nekateri so o obstoju kovancev nekaj malega slišali, v manjšini pa so tisti, ki so imeli srečo ali morda veze, da so ga dobili in ga imajo spravljenega. ” Zaradi tega smo v uredništvu z Gorazdom Budalom izpeljali akcijo po izolskih trgovinah in lokalih in ugotovili, da je poznavanje 3 evrskega kovanca nizko. V enemu od lokalov ga niti sprejeti niso hoteli, pa čeprav gre za povsem legalno plačilno sredstvo, v nekaterih drugih pa so ga sprejeli, a bolj iz radovednosti, kot pa ker bi vedeli, za kaj sploh gre. V enemu od lokalov pa so nam povedali, da so nekateri gostje že plačali s to “valuto”. ur Ljubljana - prestolnica knjige Rusjan • 100 let prvega poleta Izbrali mojstra žara V soboto so na Trgu padlih za svobodo prvič izbrali izolskega mojstra žara. Ta bo v soboto z drugouvrščenim nastopil na “državnenfprvenstvu v Kamniku. Tekmovanje Zar mojster je tradicionalna prireditev, ki jo že devet let organizirajo v Kamniku. Med seboj tekmujejo amaterski in profesionalni mojstri v peki na žaru, Izdani pa bomo letos v ogenj vrgli dva “profija”. Prvi izolski četveroboj za žar mojstra je potekal na Trgu padlih, ob gostilni Doro. Med seboj so se spoprijele štiri ekipe, domača ekipa okrepčevalnice Doro, ekipa restavracije Bacierà, ekipa gostilne Ribič in ekipa gostilne Korte. Bojevali so se brezkompromisno, do zadnjega čevapčiča, kot se za žar mojstre tudi spodobi. Prireditev je pritegnila lepo število radovednežev, kljub pestremu sobotnemu dogajanju. Žar mojstri so tekmovali v peki svinjine, čevapčičev in zelenjave, neizprosna žirija pa je na koncu za najboljšega izbrala domačega mojstra okrepčevalnice Doro, ki bo barve Izole ponosno nosil v Kamniku. Na glavno tekmovanje potuje tudi drugouvrščena ekipa restavracije Bariera, a prav vse ekipe so navdušile prisotne gledalce, ki so se za nekaj evrov lahko prepričali v kvaliteto domačih strokovnjakov za peko z žarom. Vsekakor je prireditev uspela in ne bi bilo nič narobe, če bi se ponovila, ali pa bi kakšno podobno organizirali tudi sami. Morda bi le morali premisliti o lokaciji. Trg padlih je sicer primeren, s svojo zelenico in vsem kar pride zraven, a postaviti žare ob sam spomenik, poklon žrtvam fašizma, pa ni bilo ravno okusno, oziroma primerno. AM Slovenija v EU 20 let samostojnosti Hand made Srednjeizolski čas naravnan po spini Ker se lastna hvala pod mizo vala smo si za zapis o novi pridobitvi Ljubljanske ulice izposodili intervju, ki so ga objavili na spletni strani Obala.net. Glede na to, da so odgovori last ulice verjamemo, da zaradi tega ne bomo imeli kakšnih težav z avtorstvom. - Kako to da ste se odločili za postavitev sončne ure? - V Ljubljanski ulici že drugo leto pripravljamo sobotne razstave na ulici iz cikla Umetnost na cesti. Hkrati ob sobotah postavimo tam tudi takoimenovano L1BRARN0 oziroma izmenjevalnico oziroma obdarilnico leposlovnih in strokovnih knjig. To pomeni, da ljudje tja prinesejo knjige, ki jih ne nameravajo imeti v svoji knjižnici in tam najdejo drugega lastnika. Glede na to, da se vse skupaj dogaja brezplačno imamo le prostovoljne prispevke, ki jih zbiramo za kakšen skupni namen. Tako smo se že lani odločili, da bomo, poleg cele vrste drugih akcij, ki so vse po vrsti volonterske, v ulici postavili sončno uro, saj jih poznajo v večini mediteranskih mest. - Od kod ideja za sončno uro? - Ideja je nastala po obisku furlanskih mest v neposredni soseščini Gorice (Aielo itd.), kjer imajo sončne ure takorekoč na vsaki fasadi. In ker gre za pravo znanost se nam je zdelo fino narediti nekaj takega. - Kako je nastajala sončna ura? - Celo lansko poletje je slikar Marjan Motoh beležil gibanje sonca in senco, ki jo ustvarja nosilec na najvišji stavbi v ulici. Na nosilcu je bila pred leti obešena majica velikanka, zdaj pa je ostal le še nosilec, ki smo ga uporabili kot urin kazalec (ta ustvarja senco). Nato je Marjan te meritve prenesel na uro, ki je presenetljivo točna, čeprav fasada ni povsem južno usmerjena. - Kdo je prispeval za uro? - Vsak je nekaj dal. Jože Černelič je dal pleksi steklo, ki ga je lasersko izrezal Martin Zuletič iz Oriflexa, Center za kulturo, šport in priredi- tve nam je posodil gradbeni oder, kjer so bili glavni mojstri: Elvis Ša-hbaz, Miha Luzar in Jožef Lorbek iz Anthrona, ki je skrbel za varnost pri delu na višini. Tudi prevoznik je iz naše ulice, le štorži so prišli iz parka pri Birbi. Skratka, tako kot vsak dogodek je bil tudi ta skupno delo vseh v tem našem delu Ljubljanske ulice. - Čemu bo koristila sončna ura? - Nam koristi zato, ker je dokaz našega sodelovanja in razumevanja ter dobrososedskih odnosov, turističnim vodnikom pa je postala še ena od zanimivosti našega mesta. - Sodelovanje občine? - Občina nas podpira, saj delamo nekaj dobrega za naše mesto in za vse nas, čeprav te naše “akcije” niso namenjene neposrednemu trženju. BUTAN PLIN hiša prijazne energije Naši Črne nima posebej rada V mestni knjižnici Izola spet gostijo domačo akdemsko slikarko Martino Žerjal, Razstava njenih slik na temo MORJE bo na ogled čez poletje, do 1. septembra. Z njo se je pogovarjala Špela Pahor. Ob postavitvi njene razstave smo Martino poprosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. - Martina, ti si pri nas že večkrat razstavljala. Tokrat si se predstavila z nekoliko starejšimi slikami, ki pa so še vedno lepe, saj gre za klasično slikarstvo. Tu je glavni motiv morje. Kdaj si delala te slike? - Te slike so bile narejene okrog leta 2003, sedaj pa so bile ponovno predstavljene z nekaj novimi tematskimi motivi na Internavtiki 2011 v Portorožu. Kot sledim, kaj se danes tudi promovira, so celo bolj aktualne sedaj, kot pred skoraj desetimi leti. Večne, to je dobro. - Slikala si skale, morje, jadrnice, galebe... Kaj ti pomeni narava, to, da živiš v mediteranskem okolju, ob morju? - Tu sem doma, naslikani so drobci vsakodnevnih pogledov, doživljanje okolice, elementov, ki nas obdajajo. - Poteze tvojega čopiča na teh slikah so odločne. Kaj si hotela izraziti s temi slikami? - Običajno slike razvrščamo. Te bi lahko umestili v gestualno, ek-spresionistično-impresionistično slikarstvo. Lahko pa rečemo, da sem naslikala “navadne” ali že kar klasične slike. Tako navadno slikarstvo pa mene tudi osrečuje. - Uporabljala si modre barve, barve morja in neba, pa tudi veliko rdeče in vijolične. Kaj ti pomenijo barve? - Uporabila sem barve dneva, kakšnega rdečega sončnega zahoda, čistega ozračja po burji, tiste posebne poletne meglice in sopare, ko je vse nekako srebrno in ne vidiš daleč. Barve izbiram v odvisnosti od tega kaj želim povedati. Rada imam in uporabljam vse barve, sicer pa se po obdobjih barvne palete spreminjajo. Črno barvo malo uporabljam. - Kje jadraš, ko nanašaš barve na svoje slike? - V pogled čez morje. Stična točka mojih slik je skoraj vedno nekje v neskočnosti. Pri figurativnem slikanju poizkušam ujeti kakšen poseben trenutek, določeno emocijo. Tako slikam, dokler slika ne spregovori. Želim, da so perfektne. Da pripovedujejo točno to, kar sem si zamislila. - Kje si študirala slikarstvo in koliko let si že slikarka? - Doštudirala sem na Akademiji v Benetkah in slikam nekaj več kot dvajset let. - Imaš svoj atelje? - Imam. Tu v Izoli, v koprski ulici. Gre za prostor iz projekta Umetniški Ateljeji. - Slikaš veliko tudi v naravi ali zgolj v ateljeju? - V ateljeju. Predstave, kako lepo je slikati v naravi, so, naprimer v filmih. Zunaj postane vse skupaj, dokaj hitro neudobno. In slikarski rezultati tudi. Šteje družabni dogodek in narejena slika v prtljažniku, če je potrebna. Tu so še likovne kolonije. Teh se rada udeležim, se družim s svojimi kolegi, izmenjam tudi kakšno izkušnjo, katerih vsakodnevno ni na razpolago. Pokrajinski muzej Koper vabi šolarje med 6. in 12. letom na OTROŠKE POČITNIŠKE IGRARIJE. V četrtek, 7. julija: »Pravica ... po moje!« - Ustvarjanje v glini v muzejskem lapidariju, v petek, 8. julija: »Ali keramika lahko pripoveduje?« - Ustvarjalno vodstvo po razstavi Pripovedovanje keramike; Muzejska galerija. Delavnice trajajo od 10. do 12. ure, dobimo se v atriju muzeja, prispevek je 1,50 evra na otroka za posamezno delavnico. Zaradi omejenega števila mest se je potrebno predhodno prijaviti na tel. 66 33 570, 66 33 577 - Delaš tudi scene za glasbene nastope v gledališču v Piranu... Kaj si takrat naslikala? - Enkrat letno naredim PPoint predstavitev računalniških grafik iz svojega slikarstva, letos iz akvarelov na temo Piran, slikarske skupine Tartinijeve hiše iz Pirana. To so zelo sugestivne, mnogobarvite “kreacije”, izdelane z računalniškim programi, ki se nato projicirajo kot ozadje oz. scena prireditve. Tri krat štiri metre. Sedaj pripravljam njihovo samostojmo predstavitev. Ž računalniško obdelavo slik lahko dosegam izredne učinke; jaz uporabljam tiste blagodejne, ki v gledalcu ustvarjajo lagodnost, dobro počutje. Pa še glasba in petje. Ko odhajamo iz gledališča, smo vsi srečni. Ualloshi leti z galebi Nekakšna pop artistična drža, ki jo beležimo v kompleksni artistični dejavnosti Ganija Llalloshija je v prezentirani seriji akrilnih slik postavljena na rob. Nenavadno poetična vsebina, ki se pod izbranim naslovom »Fly fly white bird«, je slikarsko lirični diskurz v katerem je le malo aktivistično igrivega. Serija slik, ki je pod virtuozno potezno-stjo Llalloshijevega čopiča nastala v zadnjih nekaj mesecih, se izraža v smislu izrazito tradicionalno slikarske vsebine. Cikel obravnavanih slik upodablja galebe, ki preletavajo nebo. Skratka Llalloshi tokrat izpolnjuje lasten kredo v »dadi«, ki prestopa ustaljeno javno izjavo razgrinjanja sodobne družbe in izkazuje svojo metjej-sko bravuro v slikah, kjer je odprto nebo prostor za letenje. Vizualna poetika je vsekakor brez meja. (Dejan Mehmedovič) Galerija Insula, danes, v četrtek 7. julija ob 19.00 Prave zvezde kupujejo v Izoli Če povemo, da je pred dnevi v Izoli odšel po nakupih Ross Robinson, večini bralcev to ne pove veliko. Toda mlajši gotovo poznajo skupine kot so Korn ali pa Machine Head, Limp Bizkit, Slipknot, The Cure, Sepoltura, Deftones, Rage Against thè Machine, Red Hot Chili Peppers in številne druge. No, Ross Robinson je eden najbolj znanih in že legendarnih ameriških glasbenih producentov in je sodeloval z vsemi temi skupinami ter jih produciral. Slovenci pa smo ga spoznali tudi kot producenta albuma skupine Sidharta - Saga. Ross živi in ima studio v Venice Beachu pri Los Angelesu, z njim živi naša sokrajanka, fotomodel, Nika Tomažinčič, ki je verjetno najbolj zaslužna za to, da je Ross sprejel produciranje najbolj znane slovenske rock skupine. Ker je sodeloval tudi na koncertu na stadionu Stožice je to “delo” izkoristil za malo daljši obisk naših krajev. Izola mu je bila, seveda, takoj všeč in hitro se je vživel tudi v dogajanje v Ljubljanski ulici, nato pa je pri Dariotu v Pla-cerju našel točno takšne kratke hlače, kot jih je že nekaj časa iskal. Predzadnja KRIMINALNE Prenošeni prenosnik Občan je na Policijsko postajo Izola prinesel najden nahrbtnik, v katerem je bil prenosni računalnik. Policisti so ugotovili, da ga je izgubil tujec, ki ga je pozabil na strehi osebnega avtomobila, s katere je padel med vožnjo. Najdeni predmeti so bili vrnjeni lastniku. Ni bila pozorna Policisti so obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročila voznica osebnega avtomobila, katera je zaradi nepravilnega prehitevanja in premajhne bočne razdalje trčila v kolo z motorjem, na katerem sta bila voznik in sopotnica. Oba sta utrpela lažje telesne poškodbe. Policisti so izdali plačilni nalog. Nekateri ne marajo hoditi Policisti so izsledili ukradeno kolo z motorjem, s katerim sta se prevažala dva mladeniča. Policisti bodo zbrali vsa obvestila in podali kazensko ovadbo. Pivo in zanka Obveščeni smo bili, da se ob poljskem objektu nahaja moški kateri hoče narediti samomor. Ugotovljeno je bilo, da pije pivo, si je pa za obešanje že pripravil vrv z zanko. Povedal je, da mu tega ne bo nihče preprečil. Zdravnik je ugotovil, da ni potreben zdravljenja. V varstvo ga je prevzel brat. Niso bili pozorni Neznani storilec je z odprtega stanovanja ukradel denar in dokumente. Policisti so sprejeli kazensko ovadbo, nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Vredno pohvale Neznana oseba je na plaži ukradla nahrbtnik v katerega je sedem oseb shranilo svoje vredne predmete in dokumente, nakar so ga pustili brez nadzora in so se kopali. Policisti bodo podali kazensko ovadbo. Oče in sin Obveščeni smo bili o kršitvi javnega reda in miru med očetom in sinom. Policisti so ugotovili, da sta oba kršila določila Zakona o varstvu javnega reda in miru in izdali plačilna naloga. Preprečili so najhuje Obveščeni smo bili o poskusu samomora. Ugotovljeno je bilo, da so mlajša ženska vzela večji nož, nakar se je zaklenila v kopalnico. V oskrbo jo je prevzelo zdravstveno osebje. Policija opozarja Policisti so obravnavali več manjših tatvin na plažah, kjer so neznani storilec izkoristil odsotnost lastnikov kateri so predmete pustili nenadzorovano na plaži. Policisti ponovno opozarjajo vse da na plažo nesejo le najnujnejše, predmete pa imajo ves čas pod nadzorom. Le sosed bo mejak Občan je naznanil, da ga je napadel sosed. Policisti so na podlagi zbranih obvestil ugotovili, da sta oba kršila določila Zakona o varstvu javnega reda in miru - obema so izdali plačilna naloga. Škoda in gorivo Na območju Izole so na škodo gradbenega podjetja iz dveh tovornih avtomobilov ukradli 450 litrov dizelskega goriva. Oropal je ornitologa? V Izoli je neznanec vlomil v vozilo in ukradel prenosni računalnik, daljnogled in navigacijsko napravo ter s tem oškodoval domačina za najmanj 1.000 evrov. MALI OGLASI Novi oglasi so označeni polkrep-ko. Nepremičnine PRODAMO - Zamenjam dvosobno stanovanje 68 m2 v Ljubljani za manjše enosobno v Izoli z doplačilom. Vseljivo, ZK urejeno. 031 847 788 - Prodam 2sobno(51m2) stanovanje v centru Izole, tel 0039040 312 009 med 14 in 17 uro - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 NAJAMEMO - 4 članska, urejena družina, najame opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 051 341 907 - V Izoli ali Luciji najamem manjše, do dovosobno stanovanje za mirno družino z otrokom. Tel.: 070 530 781 - V Izoli najamem garažo ali parkirni prostor, gsm: 041/960-961 Delo Iščemo delavca z vsaj dvoletnimi izkušnjami za delo v gostinstvu (za šankom) z možnostjo stalne zaposlitve. Tel: 041 642 612 - Nudim pomoč starejši osebi, tel 031 310 410 - Medicinska sestra izvaja ugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel.: 040 820 332 - Delovna in pridna iščem delo za čiščenje pisarn in domov v Izoli, tel 070 217 562 - Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947 - Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 V Cetorah mi je v nedeljo ušel papagaj sivi gabon. Odletel je proti Med-Ijanu ali Šaredu, zaman sem ga iskal in ga zaenkrat še vedno ičem. Morda se je zatekel h kakšni hiši. Če bi ga kdo slučajno videl, lepo prosim če mi to sporoči na številko 051 349 419 (Elvis) - Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka) - V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947 - Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka) - Opravljam različna gospodinjska opravila, tel 031 295 156 - Nudim nego na domu starejšim osebam, tel 051 235 947 Razno - Prodam novo fitnes napravo Energetics Muhi Gym 580/780 za 150 eur. Tel.: 051/411-741 - Oddamo jogi zakonsko posteljo (180 cm x 200 cm). Za prevoz boste morali poskrbeti sami (Jagodje). Tel: 040 457 888 (zvečer). - Zelo ugodno 50 eur prodam televizor Panasonic z dekoderjem Tel: 041 555 878 - Iščem staro zastavo italijanske manjšine z rdečo zvezdo. Tel.: 051 387 344 - Prodam kozje mleko , mlad kozji sir in skuto Tel 041 458 012 ali 05 6415 467 - Nudim inštrukcije italijanskega in angleškega jezika za osnovno in srednjo šolo Tel: 031 418 217 - Prodam večjo količino domačega žganja po zelo ugodni ceni. 041 676 541 - Podarim komplet otroško sobo z dvema ležišči.Tel.031 326 847 - Mlada štiričlanska glasbena skupina iz Izole išče primeren prostor za vaje. tel 070 748 145 - Malo Tomosovo črpalko in 80 metrov zahvalne cevi na stojalu ter šest 200 litrskih sodov PRODAM. Tel. 041 234 591. Vozila in plovila - Prodam jadrnico UFO 27 v odličnem stanju, dolžine 8,30 m. Ima lazy-bag, jennaker, motor Yanmar 18 KV, GPS.VHF, autopilot, polnilec baterije, zunanji tuš, tender, radio CD..., nima osmoze. Tel. 041-249-806 - Prodam avto Lancia Z enoprosto-rec - 7 sedežev, nove gume, veliko opreme. Cena 1.500 eur. Marko: 041 935890 “Sužnja” na ladji čakata na dražbo Romunski mornar in njegova žena bosta, kot kaže, morala še eno poletje preživeti na ladji Marinos D, ki že sedmo leto ždi v morju pred izolsko ladjedelnico. Koprsko sodišče namreč še nekaj mesecev ne bo razpisalo dražbe za prodajo nesrečne ladje. Zgodba 42-letnega romunskega mornarja Zanfila Schiopuja in njegove deset let mlajše žene Mihaele, ki že peto leto živita na 143 metrov dolgem sinjemodrem grškem trajektu v ladjedelnici, je že skoraj tragikomična. Ponašata se - kot cinično pravita - “z največjim stanovanjem v Evropi”, a kaj, ko brez pomoči Rdečega križa, Karitasa in Ladjedelnice, ki jima občasno posoja denar, ne bi mogla preživeti. Zanfil je zadnjo plačo prejel pred poldrugim letom ... Tomaž Jeločnik: “Romuna sta žrtvi počasnosti našega sodišča in brezbrižnosti grškega lastnika ladje, ki ju ima za novodobna sužnja” “Slovenci ste dobri ljudje, a verjemite, nemudoma bi odšla domov, če bi nama lastnik nakazal denar, ki ga dolguje,” pravi Zanfil, ki je že precej na koncu z živci. Grški ladjar mu je dolžan 25.000 evrov, kar je za romunske razmere zelo veliko denarja. “Vsak mesec ista pesem: naslednji teden ti nakažem denar, obljublja. Dovolj mi je tega!” je obupan Romun, ki pravzaprav nima druge možnosti, kot da še naprej životari na plavajočem železju (dotrajani grški trajekt namreč ni sposoben za plovbo). Če zapusti ladjo, namreč ostane brez vseh pravic. Lastnik ladje mu že dve leti ni podaljšal pogodbe o delu, tako da uradno nima več statusa mornarja. Petra Vidrih MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 0010, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Čestitamo ..TO N! KOZA.-TO TRE ÉCLOYALtC. 510iLQ^KIH ) ODPADROY... občankam in občanom Izole ob občinskem prazniku. nlbO www.nlb.si Več kot za avtobus članov društva upokojencev Jagodje - Dobrava in malo manj članov Društva upokojencev Izola je prejšnji četrtek odpotovalo na vseslovensko srečanje upokojencev na Pokljuko. Kot poroča Marija Herle je bilo veselo, zabavno in množično, tako kot je množična udeležba tudi na letošnjem rokometnem festivalu v Izoli. Stari in mladi so očitno za množično, tisti srednjih let pa - morajo delati. Izolanke in Izolani, čestitamo vam ob občinskem prazniku. Dolher d.o.o. računalniški sistemi Restavracija Bariera Izola ■■■V N. Ni lahko, a bomo vzdržali, ni preprosto, a bomo znali, ni dobro, a bo bolje, dokler smo skupaj Izoli nihče nič ne more. vsemi v GÈGCffitìììQDCljEHlfflnb am in nam čestitamo SALONI: Salon za nego telesa VENUS, Salon zdravja in lepote SILHUET, Frizerstvo MIJA, Frizerski salon ANKA, Frizerski salon CLIP, Frizerski salon SANI, Frizerstvo CREA UFF, Frizerski salon ERIKA TRGOVINE: ŠPORT MALA, PIACER Jeans, Zlatarstvo VAGAJA, Fotooptika RIO, Zlatarna RINALDO, Športna trgovina BORA, Optika IZOLA, Pozemanterija MAGDALENCA, Atelje usnja JUDIT, Optika MALI, Konfekcija ŽAN, Trgovina FIBRA, Knjige GULIVER.SI PIZZERIE, KAVARNE: Pizzeria PORTO APOLLO, Pizzeria ODEON, Kava bar OLIKA, Kavarna CAFFÈ alle PORTE, Okrepčevalnica PRI PEROTU, Pizzeria NAPA STORITVE: Cvetličarna MIMI, Servis za ključe FEROKOR, Steklo in okvirji ARTOK, Računovodstvo Konto OBALA, NAUT1CA.S1, Kamnoseštvo CVETKOVIČ, Avtopralnica CARBONI PNEUS, Fotoatelje ART FOTO, Športno društvo ADRENALINA, Nepremičnine ŠIFRA, Hišna popravila STEFANČIČ, Vulkanizerstvo JEREB, Računovodstvo ASEK, Simobil Izola, Trgovina s kolesi KO-LOSET, Dr Riba Nekatera doživetja @ so nepozabna Začnejo se v pravi banki. Počitnice, večje nakupe ali izpolnitev drugih želja si lahko omogočite z NLB Osebnim kreditom. Poznate prednosti plačila z NLB Posojilnimi karticami? Obiščite nas v Poslovalnici Izola, Trg republike 3, ali pokličite na telefonsko številko 05 / 663 0600. Radi vam bomo prisluhnili in poiskali najkrajšo pot do vaših nepozabnih doživetij. r v juniju ^ .brez Stroškov NLB® Kontaktni center: 01 /477 20 00