SpOMNITE SE ^venski i "juncev 8 kakim d*Rom I OOMOVINft American in spirit—foreign v Slovenian morning in language only A IVI F R If^ A l\I HOMF daily NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 16, 1946 LETO XLVHI—VOL. XLVIIJ Naciji so brutalno umorili 200 ameriških vojnih ujetnikov !; .UGRABLJENO PIVO NI PRINESLO I NOBENE KORISTI [ Cleveland, O. — Na 7. maja , so neznanci v bližini Ashtabula, O. pograbili na cesti truk, | naložen s 702 zaboji pive. V ak-jcijo je stopil FBI, ker je bilo ! pivo na potu iz ene države v drugo. Ukradeno pivo so zdaj našli in sicer 402 zaboja v Knotty Pine Tavern v Strongsville in 300 v Amherst Inn, Amherst, | Ohio. I Washington. — Vojni oddelek je dal zdaj v javnost, da so nazijski sturm truperji brutalno umorili 200 ameriških vojnih ujetnikov. To se je zgodilo dan pred božičem leta 1944 pri Lagleize v Belgiji tekom zadnjega nemškega izpada v zavezniško linijo. | Glasom vojnega oddelka je ,bil ta čin eden najbolj sramot-' ' nih tekom vojne. Preiskovalna komisija ima na rokah izpovedi prič. Vsi krivci so zdaj v ro-1 kah zaveznikov. I j Masaker se je pripetil okrog 110 milj od Malmedy, kjer je j bilo 76 ameriških ujetnikov po-morjenih od nacijev. Obrav- nava proti 74 nacijem, ki so ob-' toženi tega strahotnega zločina, se je že pričela. Prav tisti, ki so obtoženi masakra pri Malmedy, so tudi obtoženi masakra pri Lagleizeju. Izpoved o tem dejanju je podal nek nemški ujetnik, ki je povedal, da je bilo zaprtih v gradu Lagleize 200 ameriških 'vojakov. Naenkrat so pa ujetniki izginili. Glasom izpovedbe dveh drugih nemških vojakov 'je ukazal nemški polkovnik ! Peiper Bombardirati poslopje, v katerem so bili zaprti ameriški vojaki. Tudi umor ameriških vojakov pri Malmedy je baje ukazal polkovnik Peiper. I 5 Razne drobne novice iz ! Clevelanda in te okolice Redna seja— j članstvo društva sv, Jožefa , št. 169 KSKJ je vabljeno, da I se gotovo udeleži redne seje, ki i se bo vršila nocoj ob 7:80 v na-: vadili h prostorih. Na dnevnem ! redu bodo tudi volitve delegatov i konvencijo KSKJ: j Seja mladinskega zbora— I Redna mesečna seja staršev i Mladinskega pevskega zbora na ; Waterloo Rd. se bo vršila v I pondeljek on 7:30. Starši so vabljeni, da se gotovo udeleže te seje, kjer bodo podani računi zadnje prireditve' in na .progami u je še več drugih točk v korist zbora. Ob pni ablelniči— V petek ob .8:30" bo v cerkvi i Ma r i j e Vnebovzete maša za I pok. Stanley Brodnik v spomin 1 prve obletnice njegove smrti. Isti dan in ob istem času bo maša zanj tudi v St. Jerome cerkvi. Po pisnm naj pride— Ivan (John) Modic od Fare, i občina Bloke, naj se zglasi pri A. Leksan na 1185 E. 167 St., kjer bo dobil pismo od brata Alojzij Modica. ki se nahaja sedaj v UNRRA D. B. Camp," v Avstriji. Iz bolnišnice— Jc.fc.aph Sray, Jr. sin Mr, in Mrs, Joseph Sray, 1121 E. 63 St., se je po srečno prestani operaciji vrnil i?, bolnišnice in se tem' potom iskreno zahva-jlj'uje prijateljem za obiske v j bolnišnici, za poslana darila in ! voščilne kartice. ! Miss Marian Močnik, hčerka j Mrs. Mary Marinko, 6713 Bonna Ave., se je vrnia iz bolnišnice in se sedaj zdravi na svojem domu, kjer jo prijateljice lahko; obiščejo. Obenem se prav ! lepo zahvaljuje za številne cvet-iljice, kartice in druga darila, i Zadušnied— j V petek ob 8:15 bo v cerkvi j sv. Vida maša za pokojnim ! Frank Udovich za 30 dnevnico . njegove smrti. I ' « Prva atomska bomba bo spuščena na ladjo na 1. julija, če bo lepo Armad no in mornariško poveljstvo ima vse pripravljeno, da spusti prvo atomsko bombo na ladjo 1. julija ob 9:30 zjutraj, če bo ugodno vreme. Za tarč® je določena bojna ladja "Nevada," ki so jo v ta namen rumeno pobarvali. Poskus bodo napravili pri o-toku Bikini, odkoder bodo prej odpeljali vse žive stvari, ljudi in živali. Najbližja ladja tarči bo .10 milj proč; odkoder bodo opazovali učinek bombe. Bombnik, ki bo nosil atomsko bombo ali bembe, bo 50 milj od tarče. Pilot bo potom radia naznanil natančen čas, kdaj bo spustil bombo. To bo prvič, da bodo preskušali atomsko bombo na tarčo na vodi. Prve so vrgli ha celino, na Japonsko. —;—-- Ameriški dolg bo znižan za 4 bilijone j Washington. — Zakladniški urad naznanja, da bo do 15. junija znižal narodni dolg za skoro 4 bilijone dolarjev. S tem bi nzašal narodni dolg še $269,-000.000.000. Franco zagovarja svojo j ] vlado ter obtožuje obenem r Poljsko in Rusijo jj Madrid.—General Franco je govoril pred parlamentom ter ■ S izjavil, da v Španiji ni dikia- ] ture, da nima nobenih notranjih političnih problemov in dal ne ogroža svetovnega miru, kot; j ^ jo je obtožila Poljska pred j( koncilom U. N. Franco je iz-j1 javil, da je s tem rešil Anglijo!' tekom vojne, ker je ostal ne-j1 vtralen. Namignil je tudi, da; je prav Rusija tista, ki danes i1 najbolj ogroža svetovni mir in da ni čudno, če komunistična: Poljska napada katoliško Špa-.' ni jo. "Vsak ve, kdo danes ogroža i svetovni mir," je govoril Fran-" ! co. "Vsakdo ve, kdo kuje zaro-i I te, kdo ogroža druge dežele, to-| da nihče ne imenuje njenega imena. Nihče danes ne govori- ■ več o Finski, o nemškoruskem ■paktu, o baltiških državah.1 . Samo Španija je, ki je nevarna i 1 svetovnemu miru." i -o-- Streli so padli v vlak s civilisti i Frankfurt. — Sinoči je pad-j ■ lo v vlak, ki je vozil ameriške - žene in njih otroke, več strelov s iz teme. To se je pripetilo bli-i zu Giessen, Nemčija. Nihče ni bil ranjen. Zavezniki bodo uničili vse s nemške vojaške knjige ci in spomenike j Berlin. — Zaveznniki so od- ^ redili, da se do 1. januarja t 1947 uniči vse nemške knjige, j literaturo in muzeje, ki poveličujejo nemško vojaštvo in na_j| cijštvo. Podrlo se bo tudi vse j vonje spomenike iz prve sve-ij tovne vojne. Pred .13 leti so nemški dijaki ( v Berlinu, Frarikfurtu, Muni-chu in drugih mestih javno se-j'( žigali knjige in drugo literatu-|, ro, ki ni bila pisana v nemškem ; duhu. Zdaj bodo zavezniki isto |. napravili z nemško književnost-! jo, ki je pisana v fašističnem in nacijskem duhu. -o- Grški plebiscit bo 1. septembra Atene. — Vada je naznanila, > da bo grški narod 1. septembra t s pebiscitom odločil, ali naj, - bo Grška monarhija ali repu-1 blika. j V New Yorku je zaprlo vrata en tisoč mesnic •New York. — En tisoč mesnic v New Yorku je zaprlo vrata in njih lastniki so izjavili, da jih ne bodo odprli, dokler ne bo zlomljena in zatrta črna borza. Rekli so, da bodo že pi-ketirali vsako mesnico, ki bo odprta. Zaprli so v protest, ker ne morejo kupiti od klavnic mesa po regularnih cenah, ki gre na črno borzo po viših nepostiavnih cenah. -o- Družine ameriških vojakov gredo na Filipine Manila. — Armadni gl. stan naiznanja, da je dobilo 549 družin ameriških vojakov dovoljenje, da pridejo za njimi na Filipine. Na Okinawo jihh bo šlo pa 154/ --o- Kadar morate ponoči preko : ceste, imejte na sebi vedm kak ■ bel predmet, da vas voznik lažje opazi. Jeklarska unija izjavlja, J da letos ne bo stavke 1 Atlantic City. — Philip Murray, predsednik CIO je iz- 1 javil, da bo jeklarska unija dr- j1 žala svojo besedo ter se točno držala pogodbe z jeklarnami. Radi tega se unija zavezuje, da tekom 1946 ne bo stavke jeklar- ^ skih delavcev. j Predsednik'Murray je rekel, ; da je pogodba z jeklarnami, ki j jo je napravila unija v febru- , ar ju, obvezna za obe strani do j 15. februarja 1947 in da te po- ] godbe unija ne bo prelomila, naj se zgodi kar hoče. -_o-- i Clevelandska policija je ! začela čekirati avtomobile Včeraj zjutraj so se nenadoma pojavili na novi cesti ob jezeru štirje policisti, ki so za-j čeli čekirati avtomobile. Usta-! vili so jih po eno skupino naenkrat, pregledali pri avtih za-jvore, luči, kolesa in brisače za j šipo. Cigar avto je bil v redu, ,J je dobil na šipo listek od poli-|cista in je odpejal naprej. Av-itomobilisti pa, ki so imeli kak nedostavek pri avtu, so dobili Ukaz, da to takoj popravijo. . Policija bo s tem nadaljeva-i la po vseh glavnih cestah in ) i parkališčih, ker je vedno več -l avtnih nezgod, katere hoče pre-Iprečiti, ali vsaj omejiti. , Vodja jeklarske unije J hoče iztrebiti komuniste d Atlantic Gity. — Philip Mur- j ray, predsednik unije jeklarskih delavcev in predsednik CIO je podal poročilo na konvenciji, kjer je kakih 2,700 delega- j tov. V svojem poročilu je Mur. ' ray izjavil: ^ "Ta unija ne bo trpela napo- i ra od zunaj, posameznikov, skupin ali organizacij, pa naj bodo to komunisti ali socialisti, jy ali kaka druga skupina, da bi i se vtikali v naše probleme." t Pripomnil je, da unija ne bo r odrekla članstva komu, če je i komunist ali socialist ter bo j 1 spoštovala prepričan!je vsako- 1 gar, da pa ne bo dopustila, da j j bi kdo skušal uvesti v unijo 1 kako politično zmes, zlasti pa 1 ne rdeče barve. ; -o- NOVI GROBOVI Peter Ratkaj } Kot smo že včeraj poročali je umrl zadet od kapi Peter Ratkaj, star 67 let, ki je živel pri J ) svoji sestri na 7702 St. Clair! Ave. Bil je še samski. Rojen je * bil v selu Novaki, kotar Karlo-" vac, občina Ribnik. Tukaj zapu-" šča edino sestro Mrs. Anna Re-a setar; bil je član dr. sv. Josipa št. 99 HBZ. Pogreb se bo vršil - v soboto ob 10:15 iz Grdina in - Sinovi pogrebnega zavoda v hr-k vaško cerkev sv. Pavla in nato li na Calvary pokopališče. -,o- i- Pazite se, da ja gotovi gre-n ste preko ceste pri signalni lute či in o pravem času, sicer vas e- službujči policist lahko povabi na sodnijo. Kongres bo preiskal prodajo armadnih trukov v Clevelandu i Washington. — Senator Jas. Mead, demokrat iz New Yorka, je izjavil, da bo pogledal v kupčijo 8 elevelandskih proda-jalrev avtov, ki so kupili 600 armadnih trukov še v februarju in jih prodali neki argentinski firmi. Senator je rekel, da bi rad zvedel, kako je moglo 8 kupcev kupiti 600 trukov ter jih prodati naprej, ko je bilo določenih samo po 75 trukov za vsako posamezno kupčijo ali nakup. Preiskal bo tudi, če so bili truki prodani tem kupcem 'prej, kot je zvedela publika zanje, za katero so preostali armadni truki v prvi vrsti na razpolago. Poljska vlada je izvedla masne aretacije med kmelsko stranko Anglija grozi, da odtegne priznanje poljske vlade, če nadaljuje teror Moskva. — Tajlna policija komunsitične poljske vlade je' izvedla masne aretacije med voditelji kmetske stranke, katere glavni vodja je Stanislav Mikolajčik, podpredsednik vlade. Policija je udirala v stanovanja ter mnogo oseb aretirala. Obtožila jih je, da ta jno delujejo proti sedanji vladi in da so v zvezi s "fašisti." Vlada trdi, da je dobila po hišah mnogo skritega orožja in granat. Iz Londona se pa poroča, da bo angleška vlada odtegnila priznanje sedanje poljske vlade, če bo nadaljevala s terorjem, da zatre .kmetsko stranko. Poljska vlada pa trdi, da Anglija tajno podpira upor proti sedanji vladi. Obvezna vojaška služba je podaljšana do 1. julija 1946 | _i — i Očete in fante pod 20 leti ne bodo jemali k vojakom i Washington. — gest ur prej, predno je potekla postav** za obvezno vojaško službo, je se-j nat sprejel predlog senatne! zbornice, nakar ga je predsed-] nik podpisal. S tem je podaljšana obvelzna vojaška služba do 1. julija 1946. Toda nova postava oziroma njen podaljšek govori, da se teh 45 dni ne sme rekrutirati mladeničev, ki še niso dosegli 20. leta starosti in ne družinskih očetov. Niti predsednik Truman, niti vojni oddelek niso zadovoljni s to novo postavo. Trdijo, da zdaj ne bodo dobili dovolj vojaških novincev in da bo tre-j ba obdržati sedanje vojake 2 leti v službi, namesto 18 mesecev. Toda nova postava daje predsedniku tudi pravico, da zaseže industrijo,'kjer se vrši, stavka. Urad za obvezno vojaško službo je naročil nabornim komisijam, naj zdaj kliče v armado fante od 20 do 25 leta starosti. -o- Hodil je v farno šolo sv. Jožefa in je bil v vrstah prvega letnika, ki je na tej šoli graduiral v 1909. Ker se je nenavadno 1 dobro učil v šoli, so ga poslali v semenišče sv. Frančiška v St. ( Francis, Wis., da bi se šolal nanalje in pripravljal za duhovni- 1 ški stan. V mašnika je bil posvečen 21. junija 1921 v katedrali Najsv. 1 Imena v Chicagi, 111. Posvetil ga je prevzv. nadškof Mundelein. ! Svojo novo mašo je daroval 22. junija 1921 v svoji rojstni < farni cerkvi v Jolietu. Takoj nato je bil prideljen kot duhovni pomočnik župniku ] te cerkve, Rev. John Plevniku. Tukaj je ostal do 1929, ko so 1 ga predstojniki poslali za župnika k cerkvi Matere božje v Wan- i kegan, 111., za Rev. Frančiškom Ažbetom, ki se je odpovedal 1 župnikovanju. Kot župnik v Waukeganu je Father Butala dal silno veliko izboljšati pri cerkvenih poslopjih, posebno pri cerkvi. Trudil 1 se je tudi za razna športna in atletska udejstvovanja, drama- i tične klube in cerkvena društva. < V 1938 je bil postavljen za župnika na svoji rojstni far i, -pri sv. Jožefu v Jolietu, ko je umrl župnik Rev. John Plevnik. ! V dobi osmih let je dal prenoviti več cerkvenih poslopij, poseo-no še staro šolo, ki se zdaj imenuje Ferdinand dvorana. Že ta- < koj od začetka se je potegoval tudi za sedanji lepi farni park, je dal zgraditi gori vsa poslopja in posaditi fina drevesa za senco, ki sedaj tam rastejo. Pod njegovim vodstvom so farni znižali cerkveni dolg od $95,000 na $6,000, kar bo pa še letos plačano s pomočjo dohodkov na farnem pikniku. Poleg svojega nenavadno veščega in uspešnega gospodarskega vodstva pa je bil Father Butala zelo vnet za cerkvene organizacije in mladinsko udejstvovanje. Iz vseh moči si je prizadeval, da je dal mladini svoje fare priliko za. primerno razvedrilo. Leta 1938 je bil izvoljen za duhovnega vodjo KSKJ, letu 1945 pa ,za prvega predsednika novo ustanovljene Lige katoliških slovenskih Amerikanev. Čislanemu srebrnomašniku ob tem važnem trenutku njego-j vega življenja in plodonosnega delovanja v vinogradu Gospodo-, vem iskreno čestitamo, želeč mu še mnogo let najboljšega zdravja in moči, da bi lahko nadaljeval z duhovnim delom med vrlimi Jolietčani še mnogo let. 1 — •■— • ........... —— ^jev »ton. __ Uradniki ad- v Pravijo, da je ve- % da v soboto ne bo j \ 'ličarjev, Na zahte- » ISejj ^a Trumana so zo- ^ \ Rajanja zastopniki ^ . zniških družb, s ka- i tudi predsednik po-''t^aj v Beli hiši. , h a'n jim je nato uka- 1 V j t)0r°čajo O uspehih ( 9, petka, to je 24 ur } 's J1 je napovedana | »e pravi, da če ne ■ v0 sporazuma, bo ime- ^ e. dovolj časa, da za-''iiJ^e in jih obratuje. \ ^r°jevodij in vladovo- V pestili svojih 250,000 ""J^5 nehajo z delom v \v4 Popoldne, če ne do-' Iti ' Obratovali bi samo ■ vftt 'Prevažajo vojaštvo, i ^"e in mleko. V>-o— 'obišče otok S, lwo Jima a.—General Ei-' [H tl?e Je odpeljal z leta-. •i na otiok Iwo Ji-k'Vlcem je general po-eli Amerika nič ot da bi korejski na-n svobodno. Kfttihtv --------- feei c'a se vsa delegaci-iW ! v s°boto korporativ- , L Novega pogreba kot veliko delo, ki ga i Pv1 vršil za organiza-IfeJ g je bil podpiran l> sprejet. I s . 1Ja je nato nadalje-li^v°iim delom do 1:55 p j Razmotrivala je o I k ' uyadnikov in neka-lCe.Jjšala. Pretresala je. Pko .^°^nos:ti društvenih Pik,v'11 ^rajenvih društev, ii 1 sklad in drugo. Vse » ^ko naprej, f.j^niotrivan.ia je bilo Pd '^ške podpore in od-ffje ter 0Peracij. V vse IL zbornica živahno po-ifirni' HPrejela točke z ne- in popravki. |6llilJni skladu je zborni-se ne določi no- j, J\ ?1eda bo konvencija |\t Petka zvečer in se udeležila pogreba 1 tnika v Clevelandu. C^acija upa, da S1 stavko toatki s Mvencije v otvoritvi dopoldanskega jJNai včeraj je konvenčni jjj John Sušnik nazna- i| .fnH da je nagloma| , u vni tajnik John Gor-, ^ je dal besedo gl.j ;, niltu Joseph Ponikvar-411« , • , . . vidno ginjenim in [l glasom poudarjal ve-gbo za SDZ, ki je tako fe°Vano iz«'ubila trlavne-| ustanovitelja in dol-^ predsednika. Ma-jj °ko zborovalcev je P tem suho. zbornica sklenila, da 0 °fnikovi družini brzo-!iRlfajoč ji iskreno so-K da se pokloni v L Negacije cvetje na kr-^ 8a Pokojnika. »(m!1 Jože Grdina je sta- |S7 Srebrnomašnik bod pozdravljen j V nedeljo 19. maja bo slovenski Joliet posebno praznično oblečen. Njih priljubljeni in visoko čislani župnik, Rev. Matija J. Butala, bo namreč na ta dan praznoval srebrni jubilej ali 25-letnico mašniškega posvečen j a. Svojo srebrno mašo bo daroval v nedeljo opoldne. Pred ma-j šo bo slavnostna povorka, popoldne ob 2:30 bo pa slavnostni _______ banket v obširnem avditoriju j i HHHHHHHHHHHHi farnega Srebrnomašniku bodo asisti-rali pri oltarju: Rev. Joseph Stu-kel kot višji duhovnik, Rev. M. J. Hiti kot diakori, Rev. John Fuerst kot subdiakon, Rev. M. J. Setni-čar kot ceremonij ar in Albert Adamich kot pomožni ceremoni-jar. Slovenski nagovor bo imel Rev. John Plaznik, angleški pa Rev. Louis Koren. Slavljenec Rev. Matija J. Butala je bil rojen v Jolietu, 111., dne 14. junija 1898. V kratkem bo torej star 48 let. Njegova oče in mati, ki sta že oba odšla v večnost, sta bila John in Katarina Butala. ameriška DOMOVINA, MAY 16, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. s HEnderson 0628 . Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays______ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna tteviika stane 5 centov.__________ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per ye*r; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U S. $4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 1 or 8 months. U S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months. $3.50 for S months. Single copies 5 cents each. ________ 1* < i"8 *»•».«"»«»«•»•»•»•»ff M ♦ »»»»T«*d naših Lojza ni več, Francelj se je skrival pred partizani v gozdovih tri mesece, Janez pa je prišel domov tako zdelan od živinskih partizanov, da ne bo nikoli več zdrav. Sedaj vladajo po ruskem vzorcu. Kmetom jemljejo zemljo in jo dajejo svojim privržencem. Kateri pa še imamo svojo zem» ljo, smo pa sužnji na njej. Saj ne smem prodati drugam kot vladi ne en kilogram krompirja, ne en liter mleka. Njim moram dati, če imam ali pa ne. Nismo stradali ne pod Lahi ne pod Nemci, sedaj so mi pa toliko pustili v kašči za pet mesecev do novine, da bi to prav lahko sne-dli v enem mesecu. Sicer so plačali, toda kako! Kmetje dražje plačajo slamo kot so oni pšenico. Brez dovoljenja ne smem za-klati prašiča; tudi bolnega ne. Prešic pa mora imeti že malo čez 100 kil, da bi dali zanj toliko, kot nas stane šest tednov star mladič. Kar pa mora kmet kupiti ima strašne cene. Na me sec dobimo vsak 12 dekagramov sladkorja, nekako četrt funta vaše vage, in damo za to-30 dinarjev. Vaš dolar pa je vreden okoli 50 dinarjev. Sedaj pa primerjaj. Drugače dobiš sladkor samo v Ljubljani na trgu po 400 dinarjev kilo. Za 100 kil pšenice nam pa plačajo 380 dinarjev. Ko so bili Italijani smo pač morali živino dajati po silno slabi ceni. Zato so pa tudi oni dajali vse po nizkih cenah, tako da se je shajalo. Ti partizani pa ničesar ne razumejo in so vse zmešali. Zraven pa bi radi videli, da bi mi še vpili: živjo Tito. Pa ne bomo. Bolja smrt kot tako živ-ijenje. Med vojsko so mi parti zani pobrali cele žaklje žita, dalje krompir, mast, živino, zelc veliko obleke, vse platno, kar ga je bilo pri hiši. Italijani so pokradli samo kake kokoši in Nemci so odnesli pri nas eno uro. Partizanstvo pa je bilo eno samo ropanje. Zraven pa so nam pripovedovali, da so naši osvobo ditelji. Saj so nas res skoro vsega osvobodili, kar smo imeli. Samo revščina bo ostala. Sedaj so se spravili nad otro ke. V šoli ne molijo več. Uče sa mo njihove pesmi; drugega skoro nič. Ob nedeljah nas poziva jo na tlako, pa gre malo kdo od nas. Vedno pripovedujejo, de niso proti veri, delajo pa čiste drugače, časopisov nam ne pu ste. Njihovi pa izhajajo.veliki; vedno so polni laži; takih, da se da kar prijeti. Da boš vedela, kako se pri nas sedaj gospodari še en primer. Streharjeva Pepca in njen moš sta prišla po zadnji vojni domov premožna. Denar sta dejala \ posojilnico in od obresti živela Podpirala sta sorodnike in reveže. Italijani so jima zamenjali denar 100 dinarjev za 38 lir. Sedaj so partizani zamenjali 100 lir ža 30 dinarjev. Imela bi še dobiti okoli 150,000 dinarjev. Toda drugo je odvzela država in njima pustila 18,000 dinarjev. Zato moreta dobiti vsak ene obleko in čevlje, za perilo pa bo že zmanjkalo. Na stara leta spet vihti kramp in lopato. Pri katerem opazijo, da ka;' ima, nič ne vprašajo, če je z njimi držal ali ne; proglase ga takoj za vojnega dobičkarja in mii prisodijo toliko kazen, da njegovo premoženje ne pokrije kazni. Ker ne more plačati, ga pošljejo na prisilno delo. Pa upam, da bo drugače, ker je 90% ljudi proti tem roparjem in nasilnikom. čeprav so pobili čez 60,000 naših ljudi, se vendar ne bodo mogli držati. Z njimi drži sedaj samo še to, kar je zrelo za vešala. Kako kaznujejo pove tudi tole. V naši vasi so nekateri zaklali prašiče, še predno je bilo prepovedano. Dobili so kazen potem, ko je bilo prepovedano. Plačali so po 2300 dinarjev. Zraven so obsojeni na dva meseca prisilnega člela, te komunistične tlake, ki so jo ti osvoboditelji spet prinesli kmetu. še tole o tem, kako se piše. Most v Loki in tunel so raztreli-li partizani, sedaj pa beremo v komunističnih listih, da so to storili okupatorji. Zato nič ne vrjemi, kar bereš, da je bilo v komunističnih listih. Je vse sama lažun izmišljotina, da bi ljudi farbali. Ne* vem, če nisi bila morda tudi ti med tistimi Amerikanci, ki so bili za naše komuniste, ki so nosili včasih ime partizani, če si bila, Ti rečeni samo to, da komunistov ne poznaš. Mi pa smo jih poskusili in vemo, kaj je komunistična hudobija in kakšna je sužnost pod njimi. Bodo ljudje že povsod poskusili, če prej ne vrjamejo. Pismo Te za praznike skoro gotovo še ne bo dobilo, pa'vendar voščimo vesele praznike Tebi, sinu in hčeri. -o- Hubbardske novice Madison, Ohio. — Izgleda vse tako, da to leto ne bo dosti kruha "in morda še dlje ne. žito in vse drugo, kar imajo še v rezervi, bodo menda vse poslali v Evropo lačnim narodom, ker so ubogi revčki res potrebni. Saj si niso sami krivi, da jih je do-etela taka mizerija, ampak so jih diktatorji spravili v to strašno gorje. In ker so po večini že vse tiste diktatorje spravili s poti ,so pa nastopili drugi in še hujši, ki ne znajo drugega kot samo glave sekat, če človek ne trobi v njih rog. Kar bodo vse poslali v Evropo bi se že nekako pogrešilo, ampak na domačem polju kaže pridelek jako slabo. Sadje je povečini uničeno, žitne in druge pridelke bo pa suša uzela. Prejšnja leta smo v aprilu imeli dež, a,letos razen par ros, skoro ni bilo nobenega dežja in je jako suho. Smo že skoro sredi maja, pa smo imeli le malo dežja. Vrtovi s zelenjavo so goli, pšenica se suši, koruze pa v mnogih krajih niti sej at ne bo mogoče, če se kaj kmalu ne spremeni vreme. Torej ne bo kruha in ne piva Prizadeti bomo vsi. Tako bon: jaz nosil prazen želodec in zopet drugi pa suha grla. Kot izgleda, smo doživeli jako žalostne čase tudi v tej deželi, kjer b moralo biti v izobilju vsega. K sreči, da Hoover ni na krmilu Washingtonu, to bi bil revež in prav gotovo bi bil on kriv vse te mizerije. Tako bo pa vsa ti štrafenga padla na demokratske administracijo. Vojske, kuge, la. kote — Bog nas obvaruj. De-mokratje so vojsko napovedali, naravo pa mori suša in tej pa sledi lakota. Kot vse izgleda se to dva elementa držita skupaj. Nekaj se tudi sliši, da bo kma. u nastopila republikanska ad ministracija, ampak Bog nas varuj spet Hoover j a. To bi bil joj in prejoj. Dobili smo tudi nove naseljen, ce iz Fairporta, ki so pa ogrskega pokol j en j a pa menda jakc prijazni in podjetni ljudje. Kupili so posestvo na 20. cesti ir vogal Hubbard Rd., kjer je že stara gostilna in restavracija gazolinska postaja in nad 20 poletnih bivališč (summer cottages). To je menda najboljši prostor med Clevelandom ir Buffalo. Nekoč sem slišal pravit, da so ogledovali tisti prostor neki Slovenci iz Clevelanda Baje so se bili že zmenili, pa se je potem razdrlo. Cena posestvu je $50,000, kar je res skorc malenkostna vsota za tako posestvo. Saj sem,bil že nekoč zapisal, da je tam zlata "majna'' za podjetne ljudi, žal, da se kak Slovenec ni polakomnil tega prostora in še posebno, ker gre kai vse v slovenske roke v teh krajih. Nova katoliška cerkev bo tudi v neposredni bližini; "drive in t heather" pa na drugo stran in to bo velika privlačna sila, ki bo vlekla ljudi skupaj od vseh vetrov. Da so pa ti ljudje podjetni, se vidi iz tega, ker že preurejajo in modernizirajo poslopje vse naokrog, zunaj in znotraj. Takih je treba v naše kraje, žalostno je le to, ker pravijo, da pive ne bo mogoče dobiti. Se reče saj to še ne bo tako hudo zame, ker nimam itak s čim kupovat, ampak za tiste, ki imajo groš. Ljudje v teh krajih delajo elobro in imajo tudi denar. Naš Eddie mi je poslal za spomin nekak vrček, samo da je pokrit in je srebrn; iz takih posod pijejo premožnejši Nemci pivo. Poslal mi ga je iz Nemčfje. Pri teftn pa ni prav nič omenil, da bi se vanj natakalo pivo, ker on se ne strinja dosti s takimi dobrotami. Povedal je tudi, da je bil šel v Švico na oddih in se prav 2_ "i imenitno pohvali o Švici i» jS ' ni naravni' lepoti. Poda j bil na farme, kar njep ^ zanima. Slekel si Je , ^ J taffl suknjo in odložil kapo, J mu pa dali kmečke °blek0 j]jt je tako pripravil kraV® j?J,v Pravi, da mu je to tako da bi dal takoj vso svojo ^ ško čast za tako delo na P bem Hubbardu. ^J Ker mi delo od vseh ^ li v roke, moram preneh11 '^ sanjem, da bo še za ostalo. Pozdravljeni, Frank j --o-—•—' —Lonileum, ki je veC f # mazan z voskom in PraV! . $ cen, bo vzdržal mnogo v*^ kot če se ga čisti samo z 5 milom. Ce verjamete Bom še napisala, kaj|®JBj nesla prvo pošto našem« p-,1^ poboljševalnico ali šplta' ^Jj dan, ko so ga sem mu dala mir. K ^ti^P naj se malo oddahne p» mači zabavi. Drugi daVn0si«l» že šla in sem kar pila v njegovo sobo, eI Jej, V, a V?* «1 mi pa more, ce je P |ie]0,frm nicah. Malo me je sto'0 žeali še prav pameti, kei i^jm. da se nekaterim P° tra' iM; zdi, da so povsod, sam0 * svetu ne. "Halo," sem lepo sf». #tj| ia, ko sem vstopila sl(0.-'?" V* "Kako se pa kaj P0ČU ^'sel ste, jaz. ga kar tikam j dolgo poznava m Ameriki bolj v navad'- ^j® "Vidiš jo, zdaj me P^J kako'se počutim," -ie. ,r., rf kot bi mu res kaj hu(l J., sifl| la, "kaj misliš, da se* či na kakem lovskem ali da sem sinočno noc ^ jašal, pa da me zdaj ""^j iHi, ali kali? Na, malo d* p0tJ glave odrezali ter mi J ^ narobe nazaj priših, P^j p^l in me vpraša, kako se ^ j* tim. Saj je še ču«1'^: Bj kar po ljubljansko vp1" i gec!" Jojhata, kako sem ■ r .Šila te plohe, ki se doma name vsula. Pa nl -i "j merila revežu, ampa!' Sjji kla: blede se mu 11 gfl jah, revčku. Takoj seI^utfl" 1 'a pomilovati in s tJ.pi. * kla, da gotovo grcfn J mu spet ni bilo všec. gt^ I "Kaj trpim!" ^JVJ nazaj, "kaj mishs. cu. ^ J bebiček! Se reče, d» Ieg>tW vilo zdajle luštalo iti W 9,nP| štajeriš, tisto rav«° '^tffl tisto se pa že Prenff^, !o všcipnejo z nozičk0 J| tisto." • vj0yek M Vidite, ni prav, f ^ c« nika pomiluje i'1 11' ^ J^ j rečeš, da se samo ^ bj t» j tudi nisem mogla, .njemu privriskala 111 ^ 1 ..njemu privxion."— . ker bi se to menda i M takem kraju. Potem semniu P°v ko ^ JJ uovic ill mu razodel ^rj® mo ofic brez njega- ^o mi je migal jeziček 111 ko, danisemzblekmla'iijdrrj še skoro lepše, ko & d3 b» - M nami, pa se mi .ie zc-c morda ne bilo morda zamera, jg sem mu pocajhna.»> ^fc. ^ težko brez kako mu je to dobl"bro de hvalil nas je, da d ^ in le tako naprej- ^f1'^ Okrog njega so se b0lj ^ vrtele bolničarke, _ e < ^ jc na kot druga. Kaj $ ^ o! nalašč najlepše fbi";U bossa, da bi se i, ^ i* pogledu na pree^. & - i Naš France sicer <- t,i ! a stvar nevarna- ^ ^ ,4 mislil, če bi z»£led da jf " / obraz poleg ^^ onem svetu. Pa te% p, h jamem in France n \ or i, ali pa oprav« • ^ t Pa res ne bom pa še jutri e" ' ne bo dež. Do ta*1' ^ še vedno vaša leto in kako so delovale v času c depresije in brezdelnosti V času ( otročjih bolezni, v čašu vojne in 1 prodaji bondov ter za pomoč vojakom v posredovanju za daro- ' valce krvi v pomoč Rdečemu križu vsestransko, kjer in kakor je ' bilo mogoče. še mnogo več, kakor je tu ome- : j njeno so se glasila poročila, to-I da, niso poročale iz namena, da ; bi se hvalile. Poročilo je bilo j umestno radi tega, ker to zahte-1 va delo in žrtve. Da, s takimi 1 cieli je treba na dan> da se zdra-I mi še druge, take, ki se ne zme-j nijo ža druge, ki mislijo samo na I sebe in ne vedo kaj se poleg njih j godi drugim, ki nimajo sredstev, I ki so odvisni na dobrodelnost , drugih. Taka dela naj le bodo 1 javnosti znana in take osebe, ki 1 vztrajajo v dobrodelnih delih le-, to za letom toliko let, zaslužijo i da se njih imena vedo medna-| lodom. Med programom je si-J jajno zapela gospodična šviglje-j va v spremstvu Milavčeve. Slo-I venci! Le tako naprej! S taki-j mi dejanji bo pokrito mnogo sla-' I bega in narodu nevrednega. To I je bila slavna 25. letnica. 'A. Grdina. 1 PiaSB KJn?HTSKA DOMOVINA, MAY 16, 1946 barska polena SPISAL NARTE VELIKONJA Izučen ntesar Takoj dobi službo izučen mesar. Zglasi naj se na 315 E. 156. St. v Collinwoodu, ali pokličite za nadaljna pojasnila IV 7631. (97) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE, ODKAR JE DAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA DOMOVINO NAŠ NEPOZABNI SIN IN BRAT Sgt. Stanley Brodnik ki jo padel 11. maja 1945 na pacifiškem otoku Luzon, star komaj 30 let. Izgubo smo toliko bolj občutili, ker nam je par mesecev prej nemila smrt vzela našo dobro soprogo in nepozabno preljubljeno mater. Sredi solz in bolečin tužno sladek je spomin Tvoje rane še ločitve / tja, odkoder ni vrnitve, nepozabni brat in sin. Zopet klije cvetje trat, zopet je prišla pomlad, vse se znova je zbudilo. Ti pa spavaš pod gomilo. Delo dobi * Delo dobite 2 beauty operators, prvovrstne, v dobro poznanem prostoru v slovenski naselbini v • Collinwoodu in Euclidu. Dobra plača. Pokličite IV 6162. (101) JOHN BRODNIK, oče JOHN, JOE, LOUIS, bratje Cleveland, Ohio, 16. maja 1946. MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdioott 0487 __ Govorimo slovensko (x) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna . _ (Thur.-x) RENU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender je. Welding! JOHN J. FOZNIK GLenville 3830. _982 East 152nd St. GEORGE fOMASIR BETONSKA DELA pločnike, dovoze, kleti in tla a garaži 1423 E. 39. St. Tel. EN 5677 Cleveland B, O. Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR, AVE. Tel. GJL 4316 Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obfnite za zahesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. — xj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ii dobro. Kraška kamnoseška obrl 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI CA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE •7114 St. Clair Ave. ENdicotl 9350 6% pivo, vino, žganje ln dober prigrl zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Išče sobe j Veteran, ki je služil v armadi i 31 mesecev in bil čez morje, želi ; dobiti na vzhodni strani 4 sobe ; za sebe in ženo brez otrok. Po* kličite HE 7006. (101) Stanovanje Mati" in hči oddajo svoje stanovanje na razpolago uposleni odrasli' dvojici. Pokličite KE 0518. (97) Michael's Floral Shop MfCHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) Popravljamo avtomobile zmerne cene, posebnost: motor tune-up in zavore (brake work) oglasite se na 1165 E. 60. St. I ' (99) Ker moram biti odsoten iz mesta prihodnjih 60 do 90 dni, začenši od 15. maja, bo v tem času voden moj žava-rovalninski proiriet potom urada v mestu BRINKER'S INSURANCE AGENCY 302 Empire Bldg., vogal Walnut Ave. in E. 11. St. Cleveland 14, Ohio Tel.: MA 1661 Lahko pokličete, telefonirate ali pišete na gornji naslov vsak čas RALPH M. MILLER HIUUIIMIIIlIlUlMlllliaUlUlIillillilllllUlIllllIIIIIltUlIlHUlIlllIIlIIIIIIIIHlillillll Pokličite KE 5200 DA VAM SČISTIM0 FURNEZ ŠE DANES! j Čistimo furneze, dimnike, in dimniške cevi z vacuun čistilcem. Računamo po $4 in več. Mami Heating Srnice 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY :dnih vežbanja se je ta četa raizdeli-l la na Št. Jošt, Rovte in Zapla-1 no. Kmalu so partizani iz teh 'krajev izginili. Ljudje.so se od-! dahnili in bili globoko hvaležni i fantom, ki so jim zopet prine-J sli mir. Kdor je živel med na-jmi in je pošten, mora priznati, i da so vaške straže in kasneje 'domobranci rešili stotine živ-lljenj in milijone premoženja, j ki bi bilo žrtev razboj nikov pied krinko osvobodilnega bo-j ja. Naš kmet je spet,mogel ob-I delovati svojo zemljo. V Sloveniji bi* bilo1 partizanstva za j zmeraj konec, če ne bi razpad-!la italijanska vojska, ki je da-i la ob razpadu partizanom oro-'žje in tako spet pokazala, da j so bile vedne zveze med slovenskimi in italijanskimi komunisti proti našemu narodu, j Kaj so doživeli Rovtarji pod Nemci Bilo je ravno na dan svetega —-u----- Kako je moralo priti do vaških straž in domobrancev Opis dogodkov med okupacijo v Rovtah nad Logatcem. (Nadaljevanje) Tudi so bili kdaj vrjetno na partizanskih mitingih, toda tudi tja so morali prisilno. To je na ljudi silno vplivalo. Videli so na strašnih zgledih, kaj je naredilo partizanstvo. Radi partizanskih rastopov so padali nedolžni ljudje. Partizani sami so se umaknili in tako pokazali, da so za vse vedeli. Pokazali so pa tudi, da so izdajali kmete Italijanom, da so bili kdaj na njih mitingih, j ker so samo oni to vedeli. Izdali so Lahom tako take ljudi, ki S3 jim niso hoteli priključiti. Kmet je bil kot med dvema kamnoma v mlinu. Na eni strani ga je teroriziral partizan, na drugi Lah. Oba pa sta bila kot zaveznika proti njemu. Trpel je samo on. „ Začetek vaških straž. Italijani so 4. julija pripeljali iz nekega pohoda na St. ! Jošt štiri ljudi, enega učitelja in eno učiteljico in še dva dru- V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta MATEVŽ DEBEVEC (p. d. JERŠAN) ! Eno leto v hladnem grobu V iihem grobu tam počivaš | ljubi soprog in oče počivaš, in večno, smrtno spanje spiš, i bridka žalost nam srce stiska, ne mile prošnje, ne solze j žalostni so spomini za nas. Te s tega sna več ne zbude. | Nikdar Te ne bomo pozabili, V mislih med nami bos vsak čas, dokler se zopet ne zdruzimo lam, kjer ni trpljenja ne solza! I ' , Žalujoči ostali: 1 Helen, soproga; Matthew in Ladislav, sinova Olga, poročena Debelak, hči; j Pauline, sinaha; Anthony, zet; Matthew, vnuk; Margaret in Marion, vnukinji; Andrej, brat v Smithfield, Pa. A Cleveland, Ohio, dne 15. maja 1946. V petek 17. maja prične s svojo sezono The Cleveland Light Opera Theatre z otvoritveno predstavo s Rudolf Frimlovo mu-zikalno komedijo "Vagabond King." V vodilnih vlogah bodo nastopili najboljši pevski in igralski talentje iz Clevelanda kot so: Esther Dissly, Marcella Schneider, William Boehm, Ted Koro-sy, Mildred Cornsweet, Angelica Mancini, Bertholde Lange in John Harwood. Vstopnice za večerne predstave 17., 18., 19. in za popoldansko predstavo v nedeljo se še vedno' lahko dobi v Taylor's Ticket Office. t Mihaela, rovtarskega farnega 1 patrona 29. septembra 1943.1 Naši fantje so ravno vežbali,' ko dobimd sporočilo, da drve J Nemci s tanki proti Rovtam.1 Ker so bili pri nas že prej dvakrat, pa nam niso ničesar sto-j rili, smo pričakovali, da bo tu-1 di sedaj tako. Toda prišli so1 divje strel j a je iz tankov in o-klopnikov na vse strani. Naše vojake so razoroževali vse vprek. Nobeno prepričevanje, da se mi borimo samo proti komunistom ni nič izdalo. Zgnaii so nas skupaj, vsi smo morali držati roke kvišku in gnali st nas proti Logatcu. Naravno bi biLo nespametno vsako zoper-stiavljanje, ker so bili v premo, či po številu in zlasti v orožju. Vsak odpor bi le to dosegel, da bi vse pobili in vse požgali.- Okrog sto nas je biLo, ki smo tako korakali iz Rovt. Partizani pa so se nam smejali. Nismio vedeli zakaj, zvedeli pa smo kmalu potem. Nekaterim so med potjo popustili živci ii so hoteli zbežati. Padli so takoj pod streli iz brzostrelk. Št med potjo nam je končno vendar uspelo, da smo Nemcen dopovedali, da nismo komunisti, za kar so nas smatrali. Izpustili so vse domov, le mene so vzeli s seboj na poveljstvo \ Logatec in nato v Planino v grad. Tam so mi povedali, da je bila velika pomota in da se bili nalagani. Komandant mi je pokazal na karti z rdečim J krogom začrtane Rovte, kar je pomenilo, "da je tio komunistično gnezdo. Dejanje so obžalovali, toda mrtvih nam niso mogli vrniti. Drugi ali tretji dan p,o do. godku smo dognali, zakaj j t do tega prišlo. Istega dne 29. seipt. je bil v Logatcu tudi poštar Treven Mirko. Tega je Kramarjev Pavle, pristaš Osvobodilne fronte, svaril zjutraj naj ne hodi nazaj v Rovte, ker da se bo tam gwri-nekaj zgodilo. Ker rovtarske posadke niso mogli ofarji uničiti sami, st se poslužili Nemcev, da bi na^ tako premagali. Naznanili st Nemcem, da smo komunisti. To so bile metode tistih, ki st zmeraj'vpili o drugih, da so izdajalci. Le kdor je te stvari sam doživljal, kdor je videl vse propalost ljudi zbranih okrog tako imenovane Osvobodilne i fronte, ta razume, zakaj ljud-• stvo ni moglo z njimi in zakaj^ i jim nikdar ni moglo zaupati, j Dokler bodo ti ljudje imeli besedo v Sloveniji, ne bo nooena I vlada iz teh krogov užival; I ljudskega zaupanja. To je go-S tova stvar za tistega, ki je vi-I del in preizkusil, kdo so ofarji. j Riovtarska posadka je bila par-i tizanom posebno .v želodcu, kei S jim je uspelo uničiti vaši« B straže s pomočjo Italijanov B skoro povsod, niso pa mogli nit I opraviti v naših hribih, naj so I še tako poskušali. (Dalje prihodnjič) --o-- —Kako je bedasto, če misli-R mo, da bi filozofi morali živeti B po svojih naukih! Ali more kdo 1 živeti od samih besed? i MALI OGLASI ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNA2ENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. __(x) DELO BO BIJO 1 r S Matijec je rdel pri teh besedah kakor piruh. "Radi Klančarjeve mi ne more nihče očitati. Pustite jo na miru!" "No, no — jaz sem tako za šalo! To je že tam, zato pa: Oženi se!" "Pri mojih letih?" "Koliko jih pa imaš, tistih let? Alo, Pirha! Štirideset? Ne,! Nimaš jih! -Saj nimaš!" . "In ste rekli, da za moškimi < moje vrste ne nore dekleta!" j "Da sem rekel? Vidiš ga, kako grigzeš besede in obračaš 1 misel. Da sem rekel, da ne nore! Ce sem to rekel—. Prav. 1 Moški mora vprašati. Ali ti je 1 Pa treba dekleta? Otroka ne- -umnega? Da bi jo moral še ( pestovati! Ko še ne veš, kako ; se obrne. Oglej se za drugo. ( Vdovo. Ali nisem že rekel, pa * mi izjijeigavaš! M il a do vdovo brez otrok. Ali nisem že rekel? Takšno, ki jo dobro poz- j naš! Vprašaj Franco, tla ti ^ ne bo vest očitala. Dolžan si, po starem testamentu si dol-žan in očetu si dolžan in grun- J tu si dolžan in hišnemu imenu si dolžan. Zdaj veš! Franca se bo možila! In če se ne pobrigaš ti, bo hiša ob ime. Zdaj veš, ko boš potreboval starej-šine, pridi pome. Dobro sre- ( čo!" je še udaril po kravi, ki se je zagnala za Matijcem, da ; ' je komaj vl-ovil klobuk ter za-mrmral: "Bog jo daj!" Stric je zadovoljno zrl za 1 njima; v lice ga je grel tep-kovec. Izpil ga je bil pri Klan- i carju skoraj maseljc, kolikor 1 si ga svojega ni privoščil ves ( mesec. "Presneto izna! Da sem dolžan, očetu in gruntu in ime- * jnu!" je obstal Matijec.zamiš- ' ; ljen. "Kr^va neumna!" se je I | umeknil Pirhi, ki je bila dvig-| nila sprednji nogi ter se mu i hotela vzpeti na hrbet. "Vse- ■ ga si me ponesnažila s svojimi umazanimi parki j i." Otresel je slamo in slino z rokava ter vlekel kravo za seboj. "In da je Klančar hotel dati tudi telico zaradi žene in otroka! In da mu jo je Bog; dal zaradi'žene in otroka! Res, prav ima." Matijec je razmišljal. Vlekel je kravo počasi za seboj ter se ves tresel. Da gre snubit, se je vmišljal in ves drob . mu je trepetal od neznane stiske in strahu. Da je snubil, se je "vimšljal in da ga je odbila, Franca da ga je odbila. In potem bi moral izpod strehe. Kaj bi rekli ljudje? Predramil se je iz misli, ko ga je krava potegnila v sneg. In ves ! ves'el je. bil pri občutku, da še 1 ni snubil in da žene kravo in da bo pri snubitvi pomagal stric Kosmač. Tudi nazaj grčde je stopal i ves zamišljen pred kravo. 1 "Da sem dolžan!" mu je šlo I po glavi. "Kaj bo, če me za-i vrne!" sredi pota je oevsKnn izza « skednja črn pes. Krava se je | vzpela pod stezo ter v sunku i potegnila Matij ca, da se je opo. | tekel v sneg. Loveč se v zamet | spustil vrv. Krava je zapiha- S la, jo ucvrla'proti domu ter pri- | mukala v hlev. Matijec si je obrisal obraz, J ki je bil ves od snega, ter videl S govedo v diru na gazi. Otre- | sel je sneg s seb'e, ogledal se, če je kdo videl, ter nato do- ] stojanstveno mirno zamahnil z \ roko. "Saj* gre dpmov! Jaz ne j bom dirjal za njo!" (Dalje prihodnjič.) DOBILI SMO VELIKO ZALOGO SACCHARIN TABLETS ZA EVROPO MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. g* SPOMIN SMRTI NAŠE blage SMITH i. ■ 'a svoje mile oči ■tO« 1944. S »ami ni Shn1 blaS spomin, L *O*0£a in mati i Vuživaj' m. k Fužina. 1870 1945 ' W I* j Zadnje ,ima pa V Potrdil Matijec. je domislil; Is tepkovec! Zato i, govoren.' — "Tak Ma Pirhasta!" d(>bro. Čudno, I . dregaš- v uho. Pirha!" jo je 'V^ P° stegnu. "Ta-^tjt * vse prema-I'-ke pljuniti mo-Hi a se ti- slina ne ^čahi" 0(11očno pljunil v % st I War moraš imeti \ /i(iiš, da pov'za-Matijec, oženi k' i ^e i! h Pa vzame ?" se Ij ^-iec. ]j0 Carjeva £otl°- [jt ,Ze ima moža in 's^adljivo odvrnil f Vy oš več prenašal IC za druS°- Za j^s. Povabi!" iglavca za to le-b** gnevom ugo-^ ' "Stradal bo re-^Jbo. plačal in kr-' si je dejal na- iva ^ mi je Bog pre-bo tudi zlizala. ij^^eljen krompir \ 01)a v postelji. Ot-\[« aste, kakor da ga toži?" Vj Smeje se. Ot-i, '} Pfavi, da se je! ^ • Da, ozrl! Dal; lito Žen° in otroka! ^ I5 imi ni padeL -v^sem mu pustil 1 to sem vedel,' in 1 to je dal Bog ra- t,r°ka!' Ali nima Ji°.kupili?" Š!',^dejal stric. "Čez Vendar imela mle-VZamem otroku in za zdravnika?" b Matijec. j' naJ si zasluži. Ali ^ Kar precej bo pom-j02JOvlj- Žena mu bo. jfo)f,aVela in otrok bo ISaj!Us posodili?" je Jjn-Jec ™ bojazen je Ij^^ovih besed, i i. a račun sem mu Skoraj tistih par gro-°troka! Kakšen j' ^ pravi, da mu . elico radi otroka. mislil prodati j* ga je navdihnilo'. |Jjtr9ka in žene?" j.' -^a ne umrejo od a Je letos malo za- „zilaj tudi ne more ni- ^ je v hiši. In gle- l,-11 ^eda mene. 'Cez Si,se bo otelila in bo "tkft > • i,,,?. ^ dejal." ' Je prisluhnil Mati- 'ameriška domqvina, MAY 16, 1946 KupujteVictory JSfaznanilo in J&ah&ala S žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo sorodnikom pr«a* teljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k sebi in izgi'k"J smo iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga in očeta Frank Zakrajšek ki je po kratki bolezni spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče iz('' hViil svojo blago dušo in v Bogu za vednQ zaspal, dne 6. aprila 1946 v starosti 70 let. Doma je bil iz Preserja in tukaj se je nahajal 44 let. Po opravljeni slovesni pogrebni sveti maši v cerkvi svetega Vida Je bil položen k večnem počitku, dne 10. aprila 1946 na Calvary pokopališč' V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno lepo zahvaljuje"10 bratu pokojnega Rev. Kazimir Zakrajseku O. F. M. za molitve ob kfst' pred pogrebom, za spremstvo iz Anton Grdina in Sjnovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogreb^ obrede in za tako ganljiv govor v cerkvi. Enako se tudi prisrčno zahva 1 ju jem o nečaku pokojnega Rev. Anthony Bombaču in Rev. Francis Bar gi za asistenco pri sveti maši" kakor, tudi Rev. Anthony Bombaču ?-a spremstvo na pokopališče. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem, ki so naj*1 bili v največjo tolažbo in pomoč v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih ter tudi vsem drugim, ki so nam na en način ali drugi kaj dobrega sto'"1'1 v tem času prevelike žalosti ter vsem, ki so z nami čuli ih molili, se udeležili pogrebne svete maše in ga spremili na njegovi zadnji poti na P0^0' paJišče. •isli Posebno naj sprejmejo našo iskreno zahvalo sorodniki, ki so Pri izven mesta, da se poslovijo od pokojnega ob krsti in ga spremili do grob'1 in sicer: Mr. Leo Zakrajšek iz New Yorka, Mrs. Josephine Tursic iz Ch' cago, Mr. Andrew Zakrajšek iz Madison, Ohio, Mr. in Mrs. John ZakiaJ šek, Ravena, Ohio. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči številnim darovalcem kra^11'' vencev, ki so okrasili krsto pokojnega enako tudi vsem, ki so v njegov b ^ spomin darovali za svete maše za mirni počitek blage duše kakor vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob priliki pogreba. • Prav lepo se zahvaljujemo tudi vsem, ki so izrazili sažalje s posla"1 mi sožalnimi kartami in pismi. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo nečaki pokojnega, ki so nosili ter ga spremljali do groba in položili k večnem počitku. Ravno tako tu članom Podružnice št. 6 Slovenske moške zveze za udeležbo pri sveti ši in zadnjem sprevodu. Prav prisrčna zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Ant° Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo v času največje žalosti v dlL žini in za lepo urejen pogreb, ter jih toplo priporočamo za, vsak slučaj• • Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče, žalostni m v ^ trti smo ostali sedaj brez Tebe> ker božja volja je bila, da Te je tako rTyOP glo poklical k sebi in moral si nas zapustiti in nam so ostali samo * •. dragi spomini, ki bodo živeli med nami do konca dni, ko nas zopet z( 1 ljubi Bog v kraju večnega miru in veselja. žalujoči ostali: V ŠESTIH LETIH ... ko so se dvignile življenske potrebščine v tej okolici za 30%* ... se je znižala povprečna cena elektriki, ki jo mi dostavljamo na domove za 15%. To je najnižja povprečna cena v naši 54 letni zgodovini ... in 11.1% pod povprečno ceno dežele. ISTE NIZKE cene kot so bile določene pred vojno 1940 so še vedno v veljavi. Pod temi cenami je nižja povprečna edinica, več kot elektrike porabite. Dane« dobivajo naši odjemalci povprečno 18% več za svoj denar ... v elektriki za bolj udobno in bolj zdravo življenje . . . kot je bil slučaj 1939. MARY ZAKRAJŠEK, soproga^ RUDOLPH in FRANK, sinova; MARY poročena URBAS, hči; DOROTHY in GENEVIEVE, sinahe; JOHN, zet. g Zapušča tukaj tudi žalujoče brate REV. KAZIMIR ZAKRAJš^ O. F. M., ANDREJA v Madison, Ohio, LEO v New Yorku in ANTO v Clevelandu, ter žalujoče sestre FRANCES LEMUT v Clevelandu, ^ ŠULA ZAKRAJEK, JOSEPHINE TURŠIČ in ANNA JERICH v go, Illinois. te. V stari domovini pa žalujočo sestro IVANKO ZAKRAJŠEK, vilno drugih 'sorodnikov tukaj in v stari domovini. ♦Figures from the U. S. Bureau of Labor Consumers' Price Index, formerly Cost of Living Index. Cleveland, Ohio, 16. maja, 1946 I r % } 4 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC ubog, hiša pa je gluha in zaprta. Šimenca se je zavlekla v hlev. Bolna je motrila blago in se odločila. Odvezala je osamelega vola, nato pa še eno kravo — in oboje spravila iz hleva. Ne da bi kaj pomišljala ju je odgnala mimo kozolca, potem pa dol k bajtam. Pri Repče-vi kajži je ostala in pogledala noter. "Nate, tole si vzemite," je' rekla. Družina je prišla iz J bajte in osupla gledala ženo.! —"Na, tu jo imate," je por, • vila, "Po seno pa pridite sa-! mi, vzemite si ga kolikor hočete." Ne da bi še kaj čakala, je spustila kravo tu, vola pa j odgnala dalje. Pa se je le še i okrenila in rekla: "Na Babjij lehti si vzemite njivo krompir-j . j a, tisto ta dolgo, kar vaša; naj bo. Pa sonežet v Globoš-čaku, tudi to si vzemite, pa naš ; . I delež gozda na Jelen jih st'a-j jah, jaz ga ne potrebujem, več." — S krikom na ustih je [ stala tu bajtarska družina, po-. temtem se pa vrgla h kravi, i jo objemala, p solzami ji kro-. pila teme . . j Šimenca je stepala z volom - dalje. Žene ga pošev za vrstovi - in krene k čavsovi bajti. — - "Na ga, Cavs, v imenu božjem, s jaz nimam kaj z njim početi," - reče in požene vola pred hle- - vec. "Pa pridi še po seno, vze- - mi kolikor se ti zdi. Pa še Ko-1 bil j i laz si vzemi. Vaš Tine j ga je bil kosil, morda ga je . prav to pogubilo. In tudi moj i delež gozda pod Volovskint vr-a hom, saj ne vem, koliko je še i prida, ali kaj mi bo in kaj bo a Žari, pesjani pa nimajo do nje- dejo fantje po' seno in otavo pa ju založite, da ne bosta silila nazaj, ne maram, da bi stradala. Že nekaj vozita, do spomladi bosta že dobra voliča. Dam jima tudi vozič, kambe in jarem, pa lahko vozite iz mojega gozda, delež pod Razklanim hribom lahko sesekate in si popravite hišo in vse kar je treba. V Dolgih njivah vam dam kos ali dva, na košenici pod njimi,pokosite otavo, ško- tar A' pravljala in bila w J "Kam gresta?" J11 "V jamo," je reKei rinil za očetom. "Ne, ne.pojdeta * ^ jima zalučal O"1' pai Obstala sta na dala višinjskega _velja postal čudo odločen- (Dalje prihod"^' ; KuDuit7victoryb0Ii da, da bi jemala konec, potem pa senožet pod duhovnikom si boste tudi lahko vzeli. Sicer bomo pa še vse dobro pregledali in razmejili," reče Odrin in gre. Ne da bi čakal na zalivalo in gledal solze in sklenjene roke, ni maral tega Odrin. Stopal je proti domu in bil kar nekako nerazpoložen. Doma v veži je našel Jarmo-va dva. Pravkar sta popila merico žganja pa sta se od- ga pravice! Kar vi si ga vzemite!" — Cavs ne more spraviti besede iz sebe, noge se mu i šibe, zdaj, zdaj bo pokleknil k > volu. Cavsovka pa joka, vije ; roke, joka in se počasi sesede na zemljo. Otroci stoje v vratih in so kar zbegani od vsega tega. Šimenca pa stopa proti domu. Od časa do časa dvigne glavo, toda ji znova in zno- , va klone. Odrin se vleče okrog hiše, j kakor,bi mu vsa peza grunta . j visela na ramah. Potem stopi | v hlev, se ozira po blagu, po- 1 ! tem pa gre in odveze par j un-cev. Ko ju izganja iz hleva, še nekaj pomišlja; ker se pa j rogača le nekam obotavljata i zapustiti jasli, ju nakreše z bi-jčevnik;.m. Potem pa ne da bi | poklical kakega fanta, kar sam !ju odžene mimo kovačije in naravnost v Skukov kot. — "Kje i, je oče V" vpraša fanta. Ta gre • | klical, očeta, Odrin pa medtem , naganja junca v hlevec. Toda !■ rogača, navajena čednega in ■ prostornega hleva, ne marata , v to revno podrtijo ter se bra- • nit a z vsemi štirimi. Odrin pa ne odneha, dasi mu je hudo i po brhkih juncih, vendar ju i naganja noter z vso silo. Vsa Skukova družina pride iz hiše in osupla gleda ta nenavadni ' obisk. — "Kako se ti šment ro- - gači!" se huduje Odrin. "Na, . Suk, spravi ju noter!" Skuk pa le gleda in si ne upa i pomagati, saj ne ve, kako in 3 kaj ,naj to pomeni. Slednjič j priskočita fanta in končno le - užugajo trdovratna rogača. Ko s'sta notri, se vstopi Odrin pred d vrata, da bi mu ne pobegnila - ven, in veli Skuku: "Naj pri- Šime. Golorok in gologav, kakor j,e bil, se je spustil po bregu navzdol, bežal prek Skuko-vih plugov, bežal kakor blazen in se končno ugreznil v Zlo-dje korito. Kolarjev potep visi doma na veznih vratih in nestrpen stresa za kljuko. Od nekod je pri-bežal, pred nečim, hoče ubežati, nemudoma se skriti pod rodni krov. Toda vrata so zaklenjena. Nace obupno rije vanje, a nihče mu' jih ne odpre. Dol z izbe kukata njegova brat-' ca, plaha opazujeta Načeta, odpreti mu se rpa ne upata. Neznanski strah imata pred Naeetom. Ne le zato, ker se je odtujil rodnemu ognjišču in se cela leta potepal okrog šaj-mulov, brcal žogo in druge take reči. To je sicer mnogo, vplivalo, še bolj pa nejgovo ponašanje do domačih. Še pred nedavnim je privihral domov s celim tropom potepinov pa ne-| znansko razsajal po hiši. Tu-!di to bi se še končno prebo-,lelo; alj, ko je nazadnje dvignil 'palico nad materjo, no, tedaj si je pa dodobra zaprl vrata. Ne, mati Kolarica jih je zaprla za njim — in zdaj so vrata zaprta. Tako milo kliče sin na pragu, ves je truden in Mali pa razumejo, kričaje pos- : kakujejo okrog krave, ti bos-|' ci, tako bedni. Fant se na-j i smebne in naglo mu utrinjajo trepalnice, da bi zadržale solze. : —"Pa pridi," mu reče Sinja, "damo vam še voz sena, dovolj ga imamo." — Krulčevka zajoka, objame dekletu roko, ne ; more verjeti, joka, objema kravo in ne ve, kako naj se zahvali, naj li padev na kolena za to čudo božje. "Bog naj vam da srče in | blagoslova," reče Sinja. "Žival .je dobra, rada je in dosti molze." S sklonjeno glavo odide Sinja. Na Višin ju je st: pil bajtar Jarem do Slakove kajže. Navadno se ni nikoli ozrl noter* ko je bil hodil v jamo tod mimo, zdaj pa stoji in gleda noter. — "Kje je pes? " Trdo je padla Jarmova beseda, kot bi oplazil s kolom po vratih. In če bi oplazil, saj bi se sesulo to uboštvo. P 1 a h o je pokukala j Slakovka izza vrat, oči so ji bi-j le vse rdeče od dima in joka. j Samo bežno je pogledala Jarma in se zopet skrila. Medtem je pa v svislih nekaj zašumelo, prevrglo se, da se je koča zamajala, potem se pa kar utrgalo z viška na tla. Bil je i jbh ' i mmm^ 'žili LU? I r/lSllp fiiwi^L .. .....Ij^^C^P • i A L W A Y ^^fs ^^^ftf^f^^ 1875 194b