flovic [> " # V m LETO II. - št. 28 V KOČEVJU, DNE 6. JULIJA 1957 Cena 10 din Seja Občinskega ljudskega odbora Kočevje JOŽE KOŠIR, NOVI PREDSEDNIK OBLO KOČEVJE — SKORO 113 MILIJONOV OBČINSKEGA PRORAČUNA — NAJVEČ IZDATKOV ZA PROSVETO — 82 MILIJONOV ZA STANOVANJA — ELEKTRIFIKACIJA KOLPSKE DOLINE — GRADNJA OPEKARNE NA RUDNIKU — MIZARSKO-TAPETNIŠKA DELAVNICA — TRŽNICA — VODOVOD V soboto 29. junija je foiJa v Ko- nov din, 29 milijonov din pa bodo čevju redna seja občinskega Ijiud- vplačali da,vrni obvezane! Ostali skega odbora Kočevje. Poleg čla- dohodki se bedo zbirali še od pro-nov ObLO so bil prisotni tudi: pod- metnega davka in raznih taks. predsednik Okrajnega odbora SZDL Odborniki so določili, da se bo- ne, da dobi Ko-lpska dolina za elektrifikacijo 4 milijone dinarjev, za NOV ZAKON O INVALIDIH V Be:igradu sta se sestala zakonodajni odbor Zveznega sveta in odbor za socialno politiko in -ljudsko zdravje. Razpravljali so o osnutku zakonov, o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih. Z zakonom bo uve-Ijajjena nujno potrebna zaščita osebnih vojaških vojnih invalidov, takšnih invalidov, ki nimajo drugih tovariš Jože Klarič, tajnik OLO do ta sredstva uporabila v nasled naiJev- Kot posojilo pa je določe-Peter Šobar in drugi. Odbor je raz- nje namene: Za splošno prosveto no 6 maijonov dinarjev za gradnjo pravljail o zaključnem računu ob- je določenih 28 535.000 din za so- niizarske. in tapetniške delavnice ” rt-riA r*n -virr-cvf 1 "\ /-.4- z-x I™« __ • _ -l , ... ’ * ’ Tjr/-ir'Otr-*n 1\/T o m' o o rlz-." čine za preteklo leto in sprejel družbeni plan občine za leto 1957. Ob koncu je bil za novega pred- cia-lno skrbstvo nad 13 milijonov, 10 milijonov za zdravstveno zaščito, komunalna dejavnost pa bo sedinika Občinskega ljudskega od- imela na razpolago skoro 9 milijo daljnovod do Starega loga je pred- sredstev za preživljanje, razen in-videnih 12 -milijonov din, prispevek validskih prejemkov. F.na važnih za vodovod v Stari cerkvi pa bo določb v novem zakonu je tudi db-znašal 900.000 dinarjev. Gradnja ločba o zaščiti otrok padlih borcev, tržnice v Kočevju in dograditev avtobusne postaje pa bo veljala 4 »GALEB« SE JE VRNIL milijone dinarjev Pričelo se bo tu- y s utsko ;lllko se -e vmUa z di z gradnjo opekarne na Rudniku, daJjšega potovanja po vzhodnem LftŽT SrSmikem morju naša šolska ladja »Galeb«. Ladja »Galeb« je mesec dni križarila po morju in v tem času pristala v lukah Aleksandrije, Bejruta, Latakije in Pireja. VRTCI bora Kočevje izvoljen Jože Košir, dosedanji podpredsednik OLO Kočevje. Odbor je sprejel zaključni račun °bčine z>a minulo leto in predvsem Razpravljal o družbenem planu za nov dinarjev. Državna -uprava J. ™ “ (uradi in uslužbenci občine) »mo D-redjiteiv Rmze, Kočevju. Manjše vsote so še določene za ostala komunalna dela v občini. Izven občinskega proračuna pa so določena iz okrajnega vodnega sklada- še večja sredstva za uporabiti 17,259.000 din, -to sme je za bilke Občinski ljudski odbor Kočevje iz sredstev Repu- je na zadnji seji določil, da prejme se bo dogradil kočevski C troški vrtec Kočevje v letošnjem PO SVETU | 4 milijone več -kot v lanskem letu. v°d°vod. _ _ Zaradi ukinitve okraja bo imela , PodrotmeJe. oomo o družbenem tec na Rudniku pa 737.000 dinar- . —. ------------- — občina večje pristojnosti in bo po- poročali v eni izmed nasled- jev. 570.000 din pa je določenih za 'tekoče leto. Skupni -proračunski do- trebo-vala tudi več uslužbencev. ®tevilk našega lista. dijaški internat v Pari. odkj občine bodo zna.Š3.1i 112 nuli j. Druizbene in politične organizacije* w8;ll° dinarjev. Poleg te vsote pa bodo dobile 5,327.000 din. Ta vsota v v vi . > l |.v v .1 . ■ znašajo se skladi pn občini nad 93 je za 4 milijone manjša od lanske- | ITZOSki Q I ©□ QI ISCIi IKI mpn nAmi milijonov dinarjev. Ta dohodek se ga leta. Za gospodarske investiciie 1 ^ICUUIIOUIIKI III VU I IU Ml 1 milijonov dinarjev. Ta dohodek se bo izbral od dohodkov iz gospodarstva. Taka ,bo gospodarstvo iz državnega; sektorja prispevalo 12 milijonov dinarjev, prispevek od plač delavcev in uslužbencev v teh Podjetjih pa bo skoro 20 milijo- Trst, biser severnega Jadrana, kako si Slovencem vedno pri srcu! Po tvojih ulicah je preteklo mnogo naše krvi in prav ta nam je porok, da slovenska beseda ob tem mejni- gostovanje po Dolenjski, je v svoj načrt vneslo tudi Kočevsko. Tako jih bomo lahko videli 6. in 7. julija v Ribnici, 9. in 10. julija pa se bodo predstavili v šeškovem do- r^Ca» Ufmientul ku slovenskega življa ne bo nikdar mu z dramo Johna Steinbecka »ži- katov bodo ostali na Madžarskem oficirjev, medtem ko so uporniki prenehala. Da se slovenska beseda vi plamen« in sicer obakrat ob 20. 10 dni in se seznanili z delom sin- sedem vojakov ujeli. Francozi trdi- Trg bo založen Žaram nenavadno hude pozebe ob koncu maja smo bili V tosnih skrbeh, kako bo z letoš-njinii kmetijskimi pridelki. Nara-Va je poskrbela, da je prizadete rane hitro celila. Lepo in vroče Vrenie z zadostnimi vmesnimi padavinami je omogočilo, da so se kmetijske kulture opomogle in po sedanji], podatkih kaže, da bomo imeli kar dobro letino. Posebno dobro kaže pridelek zelenjave, pa tudi sadja. V vsej državi smo letos pridelali skoro 43 milijonov kilogramov češenj ali za 20 odst. več kot lani. Izvozili jih bemo skupaj približno 2300 vagonov, ostalo pa smo pokupili doma. Pravijo, da cene češenj ne bi smele biti večje od 50 dinarjev in bi bile lahko še nižje, če bi dosegU hitrejši dovoz na tržišča. Nekateri listi poročajo, da bomo imeli letos breskev in marelic, kakor že dolgo ne. Pridelali bomo 14 milijonov kilogramov breskev in 23 milijonov kilogramov marelic. Napovedujejo, da bodo cene breskev od 55 do 65 din za kilogram, cene marelic pa okoli 65 dinarjev za kilogram. Sliv letos ne bo toliko kot v najboljših letih, ko jih pridelamo nad 100.000 ton, vendar pa jih bo približno 36.000 ten, to je še enkrat toliko kot lansko leto. Posebno skrb pa našim pridelovalcem in trgovcem že sedaj povzroča, kam s tolikšnim pridelkom paradižnika. Tržnega viška bo toliko, da bo moral vsak državljan v nekaj mesecih pojesti 10 kilogramov paradižnika ali pa se bo v večjih količinah pokvaril. Računajo, da ga bomo pridelali približno 220.000 ton. Zaradi slabega izvoza paradižnikove mezge ka predelovalne tovarne ne bo-. ° v tako veliki meri odkupovale ln država bo morala pomagati Podjetjem, da bodo pomagala P0-spraviti pridelek. Tudi jabolk, hrušk, grozdja in ostalega bo totiko kot normalno. Pridelki bodo v Sloveniji slabi samo na Gorenjskem in pri nas na Kočevskem. Torej sadja in zelenjave bo dovolj, potrošnika pa danes bolj zanimajo cene. Vemo, da so pride-'I’valei tudi lani prodajah paradižnik po 5 dinarjev za kilogram, Potrošnik pa ga ni dobil ceneje °d 35 dinarjev. Res je, da so presni stroški dragi, da ni primernih skladišč in hladilnic, toda podražitev od pridelovalca do potrošnika za desetkrat pa je vsega obsojanja vredna. Pričakujemo, da bodo letos tudi sveti potrošnikov pri tem imeU svojo besedo. Mc ga teta. Za gospodarske investicije je določenih 18 milijonov din, za posojila investicijskemu skladu 6,656.110 dim, rezerva in obveznost pa znaša n id 6 milijonov dinarjev. V letošnjem letu se močno povečajo tudi skladi pri ljudskem od- _________________________________ ___________ boru Stanovanjski sklad bo razpo- prenehala. Da se slovenska beseda vi plamen« in sicer obakrat ob 20. \ 82 ™llJoni dinarjev. Ta tam ohranja, neguje in posreduje uri. Prepričani smo, da bosta Rib-MrecLtva se boao uporabila, za grad- mlademu rodu, ima veliko zaslug niča in Kočevje znala ceniti obisk njo stanovanj v okviru občine in Slovensko narodno gledališče v Tr~ tržaških gostov in da bodo ljudje za posojila tistim, ki si sami gra- stu, ki vrši s svojim neumornim pri vseh predstavah napolnili dvo-.T3 . s*;’ Cestm .sMad v delom plemenito kulturno poslan- rano do zadnjega kotička. Sloven-vismi 4,900.000 dm pa je name- stvo, s katerim zbližuje dva na- sidrn gledaUščnikom iz Trsta pa: ezdržg- vVflt* 8Htip..ir =«čintr. ' ” ni ... ...- nje manjših mostov. Ko se je vodstvo Slovenskega s Kočevske odšli z najlepšimi spo- Iz sredstev občine je še do-Ioče- narodnega gledališča odločilo za mini. ZDRUŽITEV SZDL LOŠKEGA POTOKA IN SODRAŽICE _________ časi se spreminjajo. Zahodno- ga sveta Svetozar Vukmamovič bo letu 1,600.000 denarne pomoči, vr- nemška letalska tovarna Messer- obiskal dežele jugovzhodne Azije. ~ ’ schmidt, znana po svojih lovskih Bred obiskom je naknadno prejel letalih iz minule vojne, bo spet za- še vabila na obisk kamboške, taj- čela izdelovati vojna- letala. Nova ske in severnovietnamske vlade, letala bodo reaktivna in bodo slu- naj obišče te dežele, žila za urjenje pilotov zahodno- Letos poleti bo prišel najbrž na nemške vojske. obisk v našo državo predsednik Delegacija Zveze sindikatov Ju- Demokratične republike Vietnama goslavije, ki jo vodi podpredsednik Ho ši Minh. centralnega sveta Dragi Stamen- V Alžiru boji še vedno divjajo, kovic, je 5. julija odpotovala na V zadnjem času so uporniki izvr-Madžarsko na povabilo centralne- šili več hudih napadov na franco-ga sveta madžarskih sindikatov, ske vojake. Pri teh napadih je bi-Predstavniki jugoslovanskih sindi- lo ubitih 32 francoskih vojakov in difcatov v tej državi. Podpredsednik Zveznega izvršne- USPEHI GIMNAZIJ V LJUBLJANI ni? Najbolj so se odrezali "dijalti Klasične gimnazije. To gimnazijo jo, d-a so imeli uporniki v teh bojih 45 mrtvih. Francoska- je pred -kratkim aretirala skupino alžirskih novinarjev, ki so v službi pri Radiu Alžir. V Alžiru zdaj ne izhaja noben list v arabščini. se končale par ni h rezuu-j.il. __ u-> sedaj zna- V večji občini vse možnosti za večji napredek -> sedai zna- letu skupno 721 dijakov in (lija- Zahfu naklonjeno politiko. Liba-kinj. Brez slabil ocen je izdelalo nensto pariament^ ima^vseg^sku-razrede 644 dijakov in dijakinj ali v nedeljo 30. junija je bila v Sodražici skupna seja občinskih odborov SZDL Draga-Loški potok in Sodražica. Udeležba na seji je bila zelo lepa. Skupno sejo je vodil podpredsednik Okrajnega odbora SZDL Ljubljana tov. Jože Klarič. Seji sta prisostvovala tudi predstavnika OO SZDL Ljubljana tov. Neilog in narodni heroj Bobnar. 89,34 odst. Tudi na XIII. državni gimnaziji, kjer je oibskovalo gimnazijo 430 dijakov so zabeleženi so bili izvoljeni: Danilo Samsa, lepi učni uspehi, razrede pa je iz- Slavko Kovačič, Majda Bitenc in delalo 89 odst. dijakov in dijakinj. Ivan Francelj iiz Sodražice, Jože Tudi na ostalih državnih gimna- Mohar, Alojz Kordiš, Nada Vrečko zijah so bili doseženi lepi učni re- atomskih ek<=nln™i to Franc um * « D^-LoSki Mj.» K. -M-vto gtoto«ij. paj 66 poslanskih mest. Opozicija trdi, da je bilo pri volitvah precej nepi-avilnosti. Delegati zahodnih držav na zasedanju razorožiitvene komisije Združenih narodov v Londonu so se v glavnem sporazumeli o tem, da bodo privolili v opustitev po- iSfr« opravljeni popravni izpiti. rdial tuzgtmat Zahodnonemški kancler Adenauer je v govoru, ki ga je imel v okviru volilne kampanje, izjavil, da je vprašanje, ali bo Nemčija tesno sodelovala z deželami, ki so članice Atlantske zveze, odločilno za izid bližnjih parlamentarnih volitev. Ko je izjavi-l, da je Zahodna la približno 6000 prebivalcev in bo svoje mnenje o združitvi obeh ob- čena_ imela vse pogoje za nadaljnji raz- čin v eno, in vidijo najlepše moz- voj. Obe občini imata mnogo skup- nosti -gospodarskega in kulturnega noga, predvsem pa ju združuje les- razvoja v obeh krajih, na industrija, ki je v Sodražici, Lo- Po končani razpravi je bilo glaskom potoku in Dragi dosegla že sovanje o združitvi .občinskih od-i-epe uspehe. borov SZDL Draga-Loški potok in V razpravi so najprej sodelovali Sodražica v nov skupen c toč. odbor delegati iz občine Draga-Loški po- SZDL s sedežem v Sodražici.' Naj- Tale naše razgovor bo malo dnu- skladišču rezanega lesa, po potrebi Nemčija pripravljena sodelovati v tok. Povedali so svoja mnenja o prej so glasovati delegati iz Drage gačen kot običajno. Razgovarjali pa dela tudi na tališču. »Pa plača razgovorih c razorožitvi, je še razdružitvi njihove občine s Sodra- in Loškega potoka, petem pa de- smo se kar s tremi, kakor jih vi- na uro?« »šestintrideset dinarjev krat opozoril na zahtevo zvezne žico. Slišali smo, da nekateri Po- -legati iz Sodražice. Vsi delegati iz dimo na sliki: z Albino Rojčevo, na uro,« nam je odgovoril. To pla- vlade, naj bi v okviru razorožitve- točaini želijo, da bi bil sedež zdru- obeh občin so so-glasno potrdili Antonom Kordišem in Angelco čo pa je mogoče povečati, ker dela nih razgovorov uredili tudi vpraša- žene občine’ v Loškem potoku. Po združitev obeh odborov. Nato so iz- Lavričevo. Vsi trije so- zaposleni na akord in teh 36 din je osnova nje ponovne združitve Nemčije, ds-ljšem razpravljanju so se zedi- volili enajstčlanski sekretariat obč. pri podjetju -»Smreka« v Loškem pri obračunavanju akordnega dela. V Ženevi se je začelo 24. zase-nili da je Sodražica bolj primerna odbora SZDL. Izvoljeni so bili: potoku. Naš razgovor z Angelco Lavri- danje Gospodarsko-s :,ci alnega sveža središče nove občine. Delegati iz Srečko Stupica iz Sodražice za Anton Kordiš je doma iz Trav- čevo je potekal v še bolj prijetnem ta pri Organizaciji Združenih na- Došketra potoka in Drage se tudi predsednika, Jože Košmrlj iz Lo- nika, star pa je 19 let. Je posta- vzdušju. Tudi ona je zaposlena pri rodov. Na _ zasedanju obravnavajo ® - ..1 — „ C1« XI_____ ___4- ji_________JI 1 X1 -V. n , UT 1 : - TinK^uni« 4n >.\ Q rwrvvW/J in Ciin n V tni lMACAPP PO- VTStO asauj iz -TwIriViliQ OVICTVI. bojijo, da jih ne bi skujmo s So- škegaf potoka za podpredsednika; dražico priključiti k občini Ribnica. Ato j z Mestek iz Sodražice za se-Ta bojazen pa je neutemeljena, ker kr e-tar ja. Za člane sekretariata pa Poljanska dolina bo razdeljena Odbor za organizacija Republiškega zbora LRS oblasti sikaj vodilo, da iso se odločili za je na priključitev k Črnomlju, osnovi zapisnikov zborov volivcev Ljudstvo je dokončno odločilo, in na osnovi izjav ljudi iz vasi Večji del predgrajske občine sepri-predgrajske občine spremenil pr- druži Kočevju, manjši pa k čnnom-victni predlog, o katerem je že ob- lju. Poljanska dolina se je razdvo-.ravnaval Izvršni svet LRS, da se jila. Nismo nikaki preroki, vendar priključi celotn-ai občina Predgrad si upamo trditi, da -taka razdelitev h Kočevju v toliko, da se h kočev- za Poljansko dolino ni najboljša. Ta ski občini priključijo naslednje ka- dolina je zaokrožena gospodarska itaisitiitike občine: Predgrad, Knež- celota, ki sodi skupaj. Sicer pa je ja lipa, Nemška loka, Spodnji log, odločitev volivcev že padla. Teri-Dol in čaplje, k občini Črnomelj pa tcrialna meja med občinama ne bo je njihova družina sedem članov. Anton Kordiš je zaposlen na smela razdvajati ljudi, kar bi njihovim koristim samo škodovalo. NEKAJ VINA BO PA LE V POLJANSKI DOLINI V času majskega snega in pozebe je kazalo, da smo z vinsko tr-Slovenije gatvijo že -takrat opravili. Kakor smo zvedeli, bo v Poljanski dolini Prebivalci vasi, ki se priključijo vseeno nekaj vinskega pridelka, k občini Črnomelj, so utemeljevali Takole nam piše naš dopisnik: V svojo odločitev, da. jim je pot v gornjem delu Poljanske doline so Črnomelj (peš hoja čez hrib) pre- se trte, ki so -bile poškodovane za-cej krajša kat pa v Kočevje. Proti radi pozebe, spet .prebudile. Pogna-čmomlju imajo nekateri tudi svo- li so lepi poganjki z grozdiči. Neje vinograde. Prebivalstvo je mar- kaj vina bo pa le. katastrske občine Stari trg, Dolenja Podgora, Radenci in Sodevci. Nov, spremenjen predlog o teritorialni razdelitvi občine Predgrad bo izvršni svet LRS -ponovno obravnaval. Ta -spremenjeni predlog bo predložen v obravnavo in potrditev Ljudski skupščini sredi julija. ven fant Na zadnjem naboru je »Smreki« in sicer tri mesece. Po- vrsto vprašanj iz področja gospo-bii potrjen k vojakom, kamor -bo vedala nam je, da je iz Srednje va- darsko-socialne dejavnosti in člo-šel v jeseni ali drogo pomlad. Pri si, doma pa jih je šest ero. Povpra- veskih pravic. »Smreki« je zaposlen šele mesec šah smo jo, koliko je stara, pa je Ameriški delegat v ožjem odhodni, prej pa je bil eno leto v službi to vprašanje preslišala. Kljub te- m razorožitvene komisije OZN Ha-pri’ Gozdni upravi Podpreska. Pri- mu ne bomo izdali nobene iskriv- rold Sassen too, kakor pričakuje-pove-doval nam je da imajo doma nosti, če povemo, da je Angelca še jo, razložil ta teden v odboru gUv-srednje veliko kmetijo in da šte- mlado dekle. Je vesele narave in -ni del novega ameriškega predloga korajžna. Tudi ena je zaposlena na o opustitvi atomskih -poskusov, skladišču rezanega lesa in ima isto Predsednik Indonezije Sukamo je plačo kot Anton. Povedala nam je, v razgovoru z jugesovanskim vele-da je že pred leti delala na žagi v poslanikom v Indoneziji dr. Stane-Tr&vniku, potem pa je bila nekaj torn Pavličem dejal, da je želja časa -doma na mali kmetiji. Toda prebivalcev Bogora in Bandunga, doma se nič ne zasluži in Angelca da bi kmalu pozdravili predsedni-se je spet zaposlila. Povedalai niam ika Tita kot dobrodošlega gosta v je tudi to, da delo, ki ga opravlja, svoji sredi. ni naporno. V okviru novega vladnega pro- Tretja je prišla na vrsto naj- grama o varčevanju je začel v mlajša od trojice: Albina Rojčeva Franciji veljati odlok o splošni po-iz Retij. Stara je 16 let. Mala kme- dražitvi poštnih in telefonskih štorija ni mogla preživljati mame in ritev. V številnih primerih bodo ce-nje, zato se je pred štirimi mese- ne poskočile za tretjino. V tej drči zaposlila na skladišču rezanega žavi se je pred nekaj dnevi podra-lesa podjetja »Smreka«. Plačo ima žil tudi bencin. Podražiti se bodo isto kot Anton in Angelca:. Meseč- tudi nekateri predmeti, ki jih upo-no zasluži nad 7000 din. Zauplji- rahljajo v gospodinjstvu, kot na vo nam je povedala, da hodi rada primer sesalci za prah, radijski apa-na delo. Tudi pot od doma do de- rati itd. Na francoskih trgih, kjer lovnega mesta (približno 3,5 km kupujejo gospodinje, se je blago na vsako stran) zanjo ni nobe- od lani do letos občutno podražilo, na težava. Zdrava je, mamo pa ima Deloma je ta podražitev zaradi poželo rada. sledic letošnjih pomladanskih po- vsem -trem se zahvaljujemo za zeb. Paradižnik, ki je stal v lan-Angelca Lavrič, Anton Kordiš njihove odgovore in jim želimo zai- skem juniju 94 frankov, prodajajo in Albinca Rojc dovoljstva pri delu. zdaj od 200 do 280 frankov itd. ZunaniepoCitični komentar — Strateški premik Turneja japonskega ministrskega predsednika Kišija v ZDA je končana. Prtljaga, ki jo je ponesel s seboj, je bila precejšnja, kot pa kaže, jo je prinesel precej nazaj. V Ameriki jo namreč niso hoteli sprejeti takšno, kakršno so jo na Japonskem zamislili. Glavne naloge predsednika Kišija so bile: prenehanje poskusov s hidrogenskimi in atomskimi orožji, sprostitev trgovine z LR Kitajsko, vrnitev nekaterih japonskih otokov in oporišč, ki jih imajo zasedene Američani, umik ameriške vojske iz Japonske in podobno. Torej, vse te stvarne probleme, ki dokaj močno rahljajo prijateljske vezi med Japonsko in ZDA, bi moral predsednik Ki-ši urediti ob svojem obisku v Beli hiši. Delen rezultat japonsko-ameri-ških razgovorov pa je sporazum, da se bo del ameriških čet umaknil že letos, ostalo pa drugo leto. V poročilu je poudarjeno, da bo zmanjševanje ameriških čet v sldadu z naraščajočo vojaško pomočjo Japonske. Ta del poročila bi bil navidez vzpodbuden, ker bi obetal, da bi se celotni vojaški potencial v svetu spet nekoliko zmanjšal. Toda to zmanjšanje je le navidezno in sicer spričo dveh dejstev: prvo dejstvo je v tem, da so se sodobna orožja močno izpopolnila, pri čemer ni več v tolikšni meri važen položaj nekega vojaškega oporišča. Letala lahko obletijo zemeljsko kroglo, ne da bi enkrat samkrat pristala — vodeni usmerjeni izstrelek pa lahko preleti po več tisoč kilometrov dolge razdalje brez pilota. To pomeni, da lahko z letalonosilk ali drugih vojnih ladij, ali pa z nekih oddaljenih vojaških postojank bombardirajo kraje, ki so daleč v nasprotnikovem zaledju. Drugo dejstvo, ki govori, da je to zmanjševanje ameriških vojaških enot na Japonskem zgolj navidezno zmanjševanje, pa je v novem oboroževanju s sodobnejšim orožjem drugih ameriških vojaških enot, ki so razporejene v Južni Koreji, čeprav je podoba taka, da te reči nimajo med seboj nobene zveze, se vendar človeku samo vsiljuje sklepčna misel, češ na Japonskem se TTxofc v Ko" rp ii nn vmi Tii ČP Sfi Vfi zA zem-Ijepisni položaj obeh dežel, potlej je premik udarnosti ameriškega vojaškega mehanizma iz Japonske v Južno Korejo, samo približevanje nečemu, zaradi česar se pač oborožujejo. Ob vseh teh sporazumih, id se sklepajo okoli vojaških problemov, se vendarle najčistejše vidi, v koliko resno mislijo na mir. če se je torej sklenil sporazum o postopnem odhodu ameriških čet iz Japonske je sporazum zgolj strateški premik iz Japonske na Južno Korejo in pa v Južni Vietnam, ki ima prav’ tako precej ameriških čet. S tem se okrepijo tri velike ameriške postojanke na Daljnem Vzhodu — na Formozi, v Južni Koreji in v Južnem Vietnamu. Vsem narodom na svetu je jasno, da je številčno zmanjševanje oboroženih sil, a istočasno oboroževanje istih z najmodernejšim atomskim orožjem, le prevara, ki prav nič ne prispeva k utrditvi miru na svetu. Z oborožitvijo vojaških enot z najmodernejšim orožjem se njihova udarna in rušilna moč tudi podeseteri, zato naj bi velesile, predvsem pa Ame-rikanci, raje prenehali z izdelovanjem teh orožij. Tudi v tem primeru velja, da zmanjšanje števila vojakov 'ali umik z neke točke še ne pomeni tudi zmanjšanja oborožene moči in nevarnosti. DRUŽBENI PLAN OBČINE DRAGA-LOŠKI POTOK SPREJET V lesno-predelovalni industriji je bodočnost Pretekli teden je občinski ljudski odbor Draga-Loški potok sprejel občinski družbeni plan in proračun za leto 1957. Družbeni načrt govori, da bo znašal družbeni proizvod v občini v letu 1957 skupno 184,775.000 din. V primerjavi z letom 1956 se bo družbeni proizvod povečal za približno 10 odst. Narodni dohodek pa bo dosežen v tem letu po računih družbenega plana za 171,124.000 din, kar nam pove, da bo večji od Janškega za 6,7 odst. Tudi dohodek na enega -prebi- valca se bo v primerjavi z letom 1956 povečal za 3,7 odst. in 'bo znašal 59.930 din. Res je, da so to le gole in puste številke, iz katerih pa .razberemo, da tudi zaostali kraji napredujejo. To je razveseljivo. Nekdaj zaostali predeli Drage in Loškega potoka se s trdim delom tamkajšnjih ljudi dvigajo iz primitivizma in se uvrščajo v krog naprednih krajev. Samo nekaj primerov: Lesno predelovalno podjetje »Jelka« v Pod-preski z lesno predelovalnim obra- Koloradski hrošč nam bo pred nosom uničil krompir po- Letošnji napad koloradskega hro- loradski hrošč zato, ker se je šča na lepo rastoči krompir je verjetno najmočnejši, odkar se je ta uničevalec pojavil v naših krajih, tijsko inšpekcijo smo zvedeli, da se tom, kjer je zaposlenih približno 40 ljudi, lesno predelovalni obrati v Travniku podjetja »Smreka«, kjer je dobilo kruh nad 100 ljudi. Gradi se nov vodovod v Loškem potoku, čigar pomen bo za zdravje ljudi neprecenljivega pomena itd. Lesno predelovalna Industrija je za 'dragarsko-loško potoško občino življenjskega pomena. Lesna industrija v Travniku in Podpreski 'se bo morala še naprej razvijati. Kmečka mladina v teh pasivnih krajih vidi v tej industriji svojo bodočnost. Tudi surovin bo za to industrijo dovolj. Ofočfnslki investicijski sklad bo znašal nad 7,240.000 din. Ta sredstva se bodo porabila za razne gospodarske dejavnosti. Stanovanjski sklad bo znašal konec leta približ- Kočevarji! Preberite in sami presodite javil v prevelikih množinah. V te- no 4,000.000 din, cestni sklad pa liefoskem razgovoru z okrajno kme- 350.000 din. Prvi letošnji pojav je že za nami, hrošč je zlezel v zemljo in ne bo Za gradnjo šole na Travi je določeno 9,000.000 din iz dotacije OLO Kočevje. Pozabiti ne smemo občine premalo 'brigajo za zatiranje. Zakon o zatiranju hrošča do-minilo deset dni, ko se bo pojavil loča, če pridelovalec sam ne zmore tudi na nadaljevanje del pri vodo-v še večji množini. Kmetje, vrtič- izvršiti zaščite, je to dolžna v bre- vodu v Loškem potoku. Prva eta-karji in vsi pridelovalci krompirja me pridelovalca storita občina. Na pa del je zaključena. Sedaj se -pri-obupujejo. Pred trgovinami kme- kočevski občini pa smo zvedeli, da pravljajo dela za II. .etapo tega ve-tijlsfcih zadrug čakajo dolgi »repi«, so močno napadena vsa krompir!- likega vodovoda-. Pridelovalci ikrompiirjaj poskušajo šča, razen manjšega dela ob Kolpi. Skoro vsi krajevni odbori imajo na razpolago škropilnice in so dolžni moledujejo in prosijo: »Samo nekaj prašiva ali škropiva nam pre- izvršiti škropljenje, skrbite, naj stane kolikor hoče!« — to so prošnje pridelovalcev krompirja. Na vse te klice pa kmetijske zadruge odgovarjajo: »škropiva ni- GRADBENI NAČRTI Z Gogoljevo komedijo »Revizor« je DPD »Svoboda« Kočevje zaključila sezono 1956-57. Igralsko je imel »Revizor« razne pomanjkljivosti in zato ni prišel do prave veljave, čeprav so se igralci potrudili in so bile nekatere, vloge dobro rešene. Skoraj prazna dvorana je naredila na igralce porazen vtis in jih vrgla iz tira, ker igralec lahko igra le pri polni dvorani. Mislim, da kočevski publiki ne dela časti dejstvo, -da je na treh predstavah bilo samo 150 ljudi. Ali kdaj kdo pomisli, koliko truda je vloženega v študij nekega dramskega detla, predno pode na oder in da je dober obisk pri predstavi igralcu edino plačilo? človek ne more najti odgovora, kako je mogoče, da je ob zadostni reklami ob premieri Šeškov dom skoraj prazen, saj šteje Kočevje ca. 3500 ljudi. Kvaliteta dela v glavnem ne vpliva -na obisk, saj lahko gostuje priznana igralska družina, a se stanje bistveno ne Izpremenl. Prav zadnje dni je gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja in ,cfo 15. uri napovedana predstava je morala zaradi nezadostnega obiska odpasti. In kdo more reči, da ni dalo dovolj kvalitetne -predstave? Če pa pride v Kočevje kak i»hokus-pokus«, bosta kinodvorana in Šeškov dom vedno pretesna in tu beš videl vso kočevsko »elito«. Koliko jih boš pa videl na kulturnih prireditvah? Le nekaj častnih izjem! Vsi, ki imajo -razna odgovorna mesta v političnem ali gospodarskem življenju, naj vedo, da jim tak -brezbrižen odnos do gledališke ali druge -dejavnosti ni v čast. V 'bivši Jugoslaviji si na- vseh prireditvah videl v sprednjih vrstah vse, ki šo količkaj pomenili v gospodarskem ali političnem življenju, če niso šli iz zanimanja na prireditve, so šli zaradi svojega položaja ali kakih drugih nagibev. V nekaj dneh bodo imeli v gosteh Slovensko narodno gledališče iz Trsta; imejmo toliko kulturne in politične zavesti in jih ne razočarajmo tako, kot amo že mnoge. še ni -dolgo tega, odkar je bilo ničesar kriv Deistvo na ^ °bLO K°čevje posvetovanje s (teto mu Zlito Predstavniki -podjetij, ki nameravajo v prihodnjem letu zidati stanovanjske hiše. Tako -posvetovanje Vrtimo se v začaranem krogu, Nihče ni je, da prvi rod (leto še dva) ni bil uničen in da imajo uiuigc uuguviujoju. »^jvnu-jjiva iu- _km. ■ fHn-itpl-ii mimo ^v•lucc- -puaveuuv- marno, smo naročili!« in slično. Ko , 1 . , . ■* je bilo potrebno zato, -da bodo in- Uspeh Rokovnjačev" v Velikih Laščah o zatiranju tega škodljivca v zadnjih letih obrnila. Pred -leti je bilo treba kmeta silita, včasih celo kaznovati, da je pregledal krompirišča, danes pa pridelovalec prosi občine, zadruge in vso kmetijsko pospeše- najprej obvarujemo to, kar že ima-va-lno -službo, ki bi klicu »pušcav-nika« najraje rekla: »Pomagaj si sam!« Pozanimali smo se o tem pri vseh forumih in kaj pravijo ? Na Gospodarski poslovni zvezi v Kočevju so nam povedali, da so od kmetijskih zadrug trikrat zahtevali, da jim sporočijo potrebe po škropivih. Niti ena zadruga ni na trebne gradbene načrte in da bo ObLO vedel, koliko sredstev bodo Vprašamo se, zakaj toliko besed, posamezna podjetja črpala za sta,-ko razpravljamo novanjske -gradnje iz občinskega Bolje stanovanjskega sklada. Iz sredstev ObLO Kočevje je bil v Stari cerkvi dograjen vodovod. denarja in časa, o pospeševanju -kmetijstva, bi bilo, da prenehamo s tem mo. Dovolj naj bi 'bilo idej in lepih Vrednost gradbenih del znaša pri-načrtov, preidimo raje k stvarnosti, bližno 1,200.000 din. SEJA DELAVSKEGA SVETA KGP KOČEVJE Delegati s kongresa poročajo Pretekli teden je imel 29. juni- razdelitvi dohodka v podjetju, do-tri prošnje odgovorila. Na Kmetij- ja delavski svet Kmetijsko gozdar- sedanji plačni sistem v pod jčtjih laki zadrugi v Kočevju pa so peve- skega posestva Kočevje III. redno naj se čimprej spremeni in sicer dali samo to, da škropiv ni mogoče sejo. Predsednik delavskega sveta tako, da bo delavec vedel, koliko dobiti in da glavno krivd-o nosi ko- SOCIALNE POMOČI Skrb socialistične družbe za so-chuiifiTio oieiraženp iip 170 aa se odraza v Wfiikm vsotah denarja, ki jiih ljudski odbori določajo v te Debeljak in predsednik UO podjetja Virant sta nato poročala o delu in vtisih s I. kongresa DS v bo zaslužil. Na tem kongresu so tu-di predlagali, naj se mandatna doba delavskih svetov podaljša na Kulturno prosvetno društvo »Primež Trubar«, ki je zaživelo ob proslavi 400-letnice slovenske knjige, si je s Kreft-Levstikovim »Tugomerom« postavilo dobre temelje za dramsko dejavnost. In -res je nekaj let delo v -dramski sekciji lepo tekilo, toda po odhodu nekaterih članov KUD je zavladalo v društvu popolno mrtvilo. Po Itreh letih molka je društvu le. uspelo pritegniti v svoje vrste mlade ljudi, ki jih v Laščah ne manjka in v režiji tov. Straha, ki je ibdl izredno požrtvovalen, so naštudirali priljubljeno ljudsko igro »>Rokovnjači«. Precej poguma in dobre volje je bilo treba, da so se lotili dela, ki je scensko in zaradi velikega števila sodelujočih zelo zahtevno. Toda igralci in režiser so ob pomoči raznih organizacij premagali vse težave, ki jih ni bilo malo, in tako so se sredi junija predstavili -svojemu ob- činstvu. Vsekakor je že sama predstava bila velik uspeh, če pa še -dodamo, da so bili množični prizori lepi in prepričljivi ter nekatere vloge tudi igralsko dobro rešene, so »Rokovnjači« dosegli prav lep uspeh. Glasba je bila pevcem dobra opora in je k uspehu igre doprinesla svoj -delež. Motili pa so izredno dolgi odmori, med katerimi je god-ba Igrala za zastorom sama sebi, ker se je v dvorano slišal le njen odmev. Sedaj je led prebit, igralci so tu, tudi režiser se na kak način dobi in nova sezona naj bi se v jeseni začela čimprej. Ponovitev »Rokovnjačev« za občinski praznik bo garancija, da bo dramska -dejavnost v Velikih Laščah zopet zaživela v polnem razmahu in tega se vsi Laščani gotovo vesele. Beogradu. Oba sta bila delegata dve leti. Tudi uredba o kreditira-poročali o sedemletnem, delu deiav- ""ttidi’tavf Virant "je"povedal'Ica- O šolskem uspehu v Loškem potoku skih svetov Jugoslavije. Tov. De- namene. ObLO Kočevje je na zad- beljak je med drugim povedal nji seji določil 1 milijon din za da je delavsko samouprav- žrtve iz NOB, podpora učencem V3-!1!6 v gozdarstvu v Bosni, Srbi- nižjih šol In vajencem pa znaša 2,200.000 dinarjev. Preko 3 milijone dinarjev pa je določenih za vzdrževanje sirot in onemoglih v raznih domovih, še posebej pa je za potrebe splošnega skrbstva določenih 2,540.000 dinarjev. ji in Makedoniji šele v razvoju in -mi Slovenci pred njimi precej prednjačimo. Delo na kongresu je -potekalo v ko je Mo na kongresu. Naši delegati so se. seznanili s številnimi gosti iz tujine. Ti so na kongresu tudi govorili. Tov. Debeljak 'in Virant sta -dejala, da sta prepričana, da 'bodo sadovi kongresa DS 'kmalu vidni. V nadaljevanju seje so razprav- šestih komisijah. Delegati so zelo Ijali o osnutku premijskega pravil-odkrlto razpravljali o vseh pratile- nikai podjetja. V -dolgotrajni raznih delavskega samoupravljanja in pravi so prerešetali ves pravilnik. ’ ” ’ Temelji za izračunavanje premij so: 'boljše izkoriščanje surovin .in dali več 'kritičnih pripomb. Na podlagi razprav in poročil se je izobli- POMOČ GASILCEM Gasilska društva bodo v letošnjem letu prejela od občinskega odbora 1,800.000 -dinarjev, pr.otiletal- naj se pravice proizvajalcev v pod- dela itd. ska zaščita pa prejme 100.000 din. jetju, poenostavijo naj se uredbe o kovalo več predlogov. Ti obsegajo materia-la, zmanjšanje režijskih med drugim naslednje: razširijo stroškov, povečanje produktivnosti II. Mednarodni sejem embalaže Na seji so obravnavali tudi druge probleme, ki se tičejo njihovega podjetja. “ v VVX£>'LV> uJV/ >-'<1-1 iv T Loškem potoku seja Sveta za šolstvo, prosveto in -kulturo pri ObLO Draga-Loški potok. -Sejo je vodila predsednica Sveta tov. Nada Vreček. 'Šolski uspehi so letos -mnogo 'boljši kot druga leta, kar je treba brez dvoma pripisati prizadevnosti učiteljstva on večjemu zanimanju staršev za vzgojo svojih otrok. Šolske mlečne kuhinje uspešno delujejo na vseh šolah v občini. Otroci .prejemajo malico brezplačno ali pa proti malenkostnemu plačl-lu. Tudi za 'bodoče šolsko leto je že preskrbljeno, da bodo šolske kuhinje lahko uspešno delovale. 29. junija je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt II. mednarodni Isejem embalaže. Sejem bo odprt do vključno 7. julija. Na -tem sejmu sodeluje skupno 87 podjetij —■ 74 dom-ačih in 13 -tujih podjetij. Najštevilnejše je zastopana lesna embalaža', ki jo izvažamo tudi v tujino. Med razstavljavci lesne -embalaže naj omenimo po-djetje »Jelovica« iz škofje Loke, podjetje »Jahorina« iz Sarajeva itd’. Na drugem mestu je papirna in kartonažna embalaža, kjer razstavljajo podjetja iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Osijeka in drugih krajev. V zadnjem času se je začela razvijati pri nas embalaža iz plastič- nih mas. Udeleženci sejma bodo lahko videli prvovrstne izdelke —• embalažo podjetij iz -Splita, Novega Sada, Zagreba, Ljubljane, Beograda, Reke in drugih krajev. Stekleno embalažo razstavlja »Srpska fabrika stakl-a« iz Paračina in »Straža« pri Rogatcu. Tekstilno embalažo pa razstavljajo podjetji »Motvoz in platno« iz Grosup-lja ter >Traik« iz Mengša. Pluto pa razstavlja podjetje »Pluta!« iz Ljubljane. Na sejmu so tudi stroji za izdelavo embalaže. Od -tujih razstavljavcev so močno zastopani italijanski in nemški razstavljavci. Mednarodni sejem embalaže v Ljubljani si je vredno ogledati. Hlevi KGP v Knežji lipi ov pusuiroeie, Slina taborjenje in v kolonije vsi tisti otroci, -ki imajo slabe .pogoje za zadostno prehrano in razvedrilo. Starši bodo -prispevali za taborjenje svojih otrok skupino približno 35.000 din. Novi načrt šolske reforme je pokazal na več težav. Po tem načrtu potrebuje šola v Loškem potoku še najmanj tri učne -m-oči, pa tudi na ostalih šolah bo primanjkovalo učiteljev. V Loškem potoku 'bo osemletna šola, na Travi, Podpreski in Novem -kotu pa šestletne šole. Tu bodo nastale težave, kam poslati otroke, ko bodo končali šestletno osnovno šolo, a bodo še vedno šoloobvezni. Po novi šolski reformi mora imeti vsalka ščita najmanj štiri učilnice. Teh pa nimaita šoli ne na Travi, ne v Podpreski. Na tej seji so izvolili tudi tričlanski programski svet pri kimo-podjetju. ★ NOVE ZAVESE KUD »Ivan Vrtačnik« v Loškem -potoku je nabavilo nove zavese in zastor v skupni vrednosti 93.000 din. Namen imajo tudi povečati in razširiti oder. Zavese in zastor bodo uporabljali že v začet-podjetju. PROSVETNI IZDATKI Za štipendiste, ki jih štipendira ObLO Kočevje, je v letošnjem letu predvidenih 1 milijon dinarjev. Knjižnice prejmejo 200.000 dinarjev, uprava šeškovega doma pa 1 milijon din. Peter Šobar Partizanka Žara V začetku meseca maja -leta 1944 -so prispeli trije partizani do Medvedove koče nad Belo steno v Veliki gori in se utrujeni .posedli pred kočo. Bil je lep pomladni dan, nad Belo steno pa Velika gora še ni ozelenela. Karel, ki je bil med partizani niajstarejši, je dejal: »To je sedaj tisto mesto, M je primemo za naš premik?« Jože je odgovoril: »Meni se zdi k ir primemo. Kaj pa ti misliš, Peter?« »Boljšega mesta ne bomo dobili, kakor je ta. Mnenja sem, da -takoj jutri napravimo premik iz Travne gore, ker jo belčki že preveč poznajo. Na ljudi moramo paziti, da ne pridejo po nepotrebnem sovražniku v roke. Ko bo svoboda, bomo naše ljudi zelo potrebovali,» je odvrnil Peter. Planota okrog Medvedove koče je z južne in severne strani zaprta z velikimi skalami in je nedostopna. Vhod v dolino iz vzhodne strani je med skalami komaj par me- trov širok. Z zapadne strani je dolina odprta v širini 50 metrov proti Jelenovemu žlebu. Po ponovnem ogledu tega mesta so se vsi trije partizani vrnili na Travno goro, kjer je bilo začasno partizansko taborišče, v katerem so 'bili ostali partizani iz ribniške doline. Istega 'dne pred mrakom so se ob tabornem ognju zbrati vsi partizani na sestanek in vsi trije tovariši so poročati, kakšno mesto so našli za novo partizansko taborišče. Na tem sestanku so sklenili, da se premik izvrši takoj. Karol, France, Nina; Vanda, Marija, Slava, Alojz, Janez, Mirko, Polde, Blaž, Peter, Milan, Lipe, Karlina, Angelca, žara in drugi, vsi so se strinjati s tem, da v Travni gon ni več primemo taboriti. Tako smo se drugi dan zjutraj premaknili iz Travne gore k Medvedovi koči nad Belo steno. Takoj po prihodu v novo taborišče je rajonski komite KPS, ROOF, -komite SKOJ in načelstvo NZ začelo s svojim rednim delom. Zadnji mesec je naše delo precej zastalo. Nemci in domobranci so nas preganjali povsod, kjer smo se namestili. Dokler so utrjevati svojo postojanko v Ribnici, smo jih razen naših brigad napadati tudi mi. Ko pa so se Nemci in domobranci v is-v-oji postojanki v Ribnici utrdili, so nas napadli v Kotu, pri Nevi Štifti in v Travni gori. V teh bojih nismo imeli izgub, ker je sovražnik napadal prazna mesta, iz katerih smo se mi pravočasno umaknili. Zveze z našimi ljudmi so se nam zaradi teh napadov pretrgale. Zato je bila naša prva naloga po prihodu v novo taborišče, da se ponovno zvežemo z našimi ljudmi v dolini. Do-mobrajioi so po teh napadih takoj razširjati vesti, da so sedaj res uničili vse partizane in da bo zmaga prav gotovo njihova. Družinam partizanov so Začeli groziti, da bodo vse pobiti -ali pa jih poslati v Dachau. Tej propagandi in s krvjo nedolžnih ljudi onečaščemim domačim izdajalcem smo hoteli takoj odgovoriti in jim pognati strah v kosti. Zaradi tega je bilo takojš- nje -delo vseh tedanjih organov nujno in tega smo se po prihodu na novi položaj zavedati. Kuhinja in ekonomat sta se nar mestila pod smrekami na severovzhodni strani doline, kakih 15 metrov od koče. Po vsej dolini pa smo namestili šotore in barake, v katere so se naselili tovariši in tovarišice. Te barake in šotori so takoj dobiti tudi svoja imena. Vsi tovariši in tovarišice so bili z našim novim taboriščem zelo zadovoljni. Med smehom in veseljem so vsi graditi svoja nova gozdna partizanska domovanja. Med vsemi partizani, kar nas je bilo v enoti ROOF Ribnica (30--40 tovarišev in tovarišic) pa je vladala tovariška partizanska ljubezen kakor med brati in sestrami. N:ti enkrat nismo kršiti reda in disciplina na-Sin partizanskih načel. Enota tovarišev in tovarišic je -bila v medsebojnih odnosih tako vzorna, kakor le malokatera družina. Skrbeti so drug za drugega tako, kot za rodno sestro ali brata in se veselili vesti posameznikov od doma o njihovih dragih, ki so živeti pod peto okupatorjev in domačih izdajalcev in vsa enota je žalovala, če so bile vesti isl-abe. -Prvi večer je bil ob tabornem ognju spet sestanek, na katerem smo obravnavali konspiracija odhoda in prihoda' v našo novo postojanko. Postavili smo stražarska mesta, določiti razpored straže in napravili načrt dela odborov in aktivov. Drugi dan se je naše -delo že začelo. Kurirji so vzpostavili zvezo z okrožjem. Bojne patrole iso odšle na teren. Aktivisti z literaturo in ostalim materialom pa so poskrbeli za nove -zveze in shajališča. S pisalnimi -stroji smo napisati letake z našimi parolami in naše patrole so se drugi večer podale po vseh vaseh ribniške doline in -potrosile vsa pota in ceste z našo literaturo in letaki prav do Ribnice. Petdeset metrov pred bunkerjem so naslednji dan domobranci pobirali našega Slovenskega poročevalca in kar besneli od jeze in srda. Vsi tovariši in tovarišice so pri tej akciji sodelovati. Mladina je bila najbolj smela. Milan, Lipe, Polde, Vanda, Danica, Karlina-, žara in vsa ostala mladina je to akcijo izvršila prav pred -bunkerji v sami Ribnici. V enem -tednu so se vzpostavila vsa shajališča v dolini od žlebiča do Grčaric in od Kota do Otavic. Talko smo kontrolirati vsako gibanje sovražnikov. V dolini so bile stalno po dve ali tri naše patr.cle ponoči in podnevi. V načelstvu NZ je delo obveščevalne službe vodila tovarišica žara. Vitko, mlado dekle, nekoliko otožnih oči, je sprejemalo poročila in sanjalo o zlati svobodi. Ko- je dobila poročila, je tiho odhajala v svoj šotor in delala dalje. Tu pa 'tlam je žara včasih tovariša ati tovarišico, ko se je vrnila iz doline, vprašala o morati sovražnikov, kako 'so oboroženi in -kako živijo naši ljudje v dolini pod terorjem domobrancev. Kadar je dobila vesti od doma, je postal njen, vedno nekoliko otožni pogled, živ, v njenih očeh je zasijal žar velike ljubezni, ki jo je čutila do svojih domačih in do domovine. Konec prihodnjič TO I. FESTIVALU TELESNE KULTURE V LJUBLJANI NASI ŠPORTNIKI SO BILI MED prvimi Spomini na NOB bodo vedno živi Z veseljem in zadovoljstvom bilo zelo pogosto imenovano zlasti smo se vrnili z veličastnega zleta Kočevje med ostalimi kraji Slove-miaidine, ki je prvič sodelovala nije. PozaMjen je toil ves trud za složno na polju telesne kulture ne priprave in napor v vročih zletnih zumeli in izvedli, nam je dokazal sam festival in naša množična in vsestranska udeležba na njem. Mladina in njeni vodniki zaslu- Dnevnik partizana Srbislava DotM sem nalogo, da pregledam 1944. leta«. Vzel sem beležko v ro-glede na razne zveze, društva in dneh. Naša mladima je bila pcmos- žijo vso pohvalo, prav tako pa tudi gozd na področju Kočevja in da ke in začel prebirati. klube ter administrativne razdelit- na, ko je tisočglava množica sliša-ve. Sodelovalo je vse, kar se bavi la o njihovih uspehih. Objavljena s telesno vzgojo mladine in z vzgo- so toila njihova imena in uspehi na jo zdravih ter socializmu vdanih svečani akademiji, kateri je ipriso-državljanov. Ta prvi poskus je po- stvoval tudi maršal Tito. vsem uspel in je toil uspeh tako Zopet se je mladina kočevskega viden in prodoren, da je sam mar- okraja izkazala in s tem potrdila, šal Tito — ki je prisostvoval vsem da je na polju telesne vzgoje pra-prireditvam zleta — izjavil: »Prav villno vodena, da se vodstva dru-je, da iščete novih oblik.« štev Partizan zavedajo svojih od- Teiga festivala se je udeležilo nad govomosi in dolžnosti do mladine. 500 mladih ljudi iz našega okraja Ne gre tu za vzgojo posameznikov in to iz petih društev, t. j. Sodra- ali manjših skupin, za katere maj žice, Ribnice, Dobrepolja, Velikih bi se trošila izdatna sredstva skup-Lašč in Kočevja. Mladina je poka- nosti samo za zunanji videz, tem-zala, da je vzdržljiva, disciplinira- več gre poleg zdravja še za limona, poleg tega pa je dosegla več žično vzgojo mladine, v telovadce kakovostnih uspehov. Radostno in in športnike-iamalterj e v sklopu dru-veselih src smo poslušali razglase štvenega toviarištva in medsebojne izidov tekem po zvočnikih, kjer je strpnosti. Da smo to pravilno ra- vsa tista podjetja, ki So omogočila uničim tudi municijo, ki je ostala z dopusti tako polnoštevilno udeležbo naših pripadnikov na zletu. Podrobneje o uspehih in ostalih iz minule vojne. Pri tem sem našel železno škatlo in v njej žepno beležko. Na platnicah beležke je leta. Mile je tajno pripravil program. Na naša vprašanja se samo skrivnostno smehlja. Hoče nas iz-nenaditi.. . Druga četa je odšla proti Delničar^ da pripravi ustašem presenečenje, samo s to razliko, da bo tam vtisih s I. festivala telesne kulture pisalo z drobnim ženskim rokopi-bomo poročali v prihodnji številki, čim bodo zbrani vsi podatki. -ko Nogomet v Osilnici OSILNICA : PLEŠCE 6:3 (3:0) V nedeljo dne 30. junija sta se čarni so popuščali. V petnajsti minuti so dlali Pleščani po Piberniku srečali mladinski nogometni moštvi tretji gol dn izenačili na 3:3. Se-Osilnice in Pleše. Začetni udarec je daj se je začela bitka, kdo Ibo zma-im-ela Osilnica,, že po peti minuti govalec. Osilničani so napeli vse je prišla Osilnica v vodstvo, kar sile in po lepi kombinaciji je Mal-je zasluga Kvaternika. Kmalu ža mar zabil četrti gol za Osilnico. Pri njim je Malnar zabil drugi gol. igri je bil uspešen tudi Kovač Du- Pa,r minut pred koncem prvega polčasa je bil uspešen Kvaternik, V drogam polčasu so začeli Pleščani ostro napadati. Prvi gol za Plešce je dal Pibernik, kmalu za njim pa drugega Korelac. Osilni- šan, ki je dal peti in šesti gol in s tem postavil končni rezultat 6:3. Kljub temu, da je bila istočasno filmska predstava v Osilnici, je igri prisostvovalo Okoli 80 gledalcev. Sodil je Ivan Križ. J. O. O B 3 A V E DOBER ZASLUŽEK Iščemo poverjenike za pridobivanje naročnikov na revijo »Progres« in »Maneken«. Zaslužek dober. Delo je primemo za študente, . . J ^ osebe togovma z mešanim blagom Rib- DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 6. julija od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina -.»Preskrba« Kočevje, v Ribnici pa upokojence, gospodinje in za raznih poklicev, ki imajo veselje * komercialnih poslov. Osebne ali pismene ponudbe na: Uprava revije »Progres« Ljubljana, Titova c. 50. ČESTITKA Požunu Silvu, ki služi vojaški tok pri V. p. 5243/2-a v Trebinjah želim mnogo sreče in zadovoljstva, ^akor tudi Jožici. — Prijateljica Marija. IZJAVA Podpisani Rebolj Franc, šalka Vas 106 izjavljam, da ne vem, če ®° obrekovanja zoper Železnik Vi-do« za katera sem zvedel od Ko-Fanike in katera sem pisal Adders Ani resnična. — Rebolj Prane. niča. V soboto 13. julija ob istem času v Kočevju trgovina »Špecerija« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »živila« Ribnica. KINO JADRAN, Kočevje: Od 5. do 7. jul. amer. barvni film »Velika noč Casanove«; od 9. do 11. jul. ital. barvni film »Kosta Diva«; oid 12. do 14. jul. franc, barvni film »Rdeče in črno« (prvi del). SVOBODA, Rudnik: 6. in 7. jul. amer. film »Po sledi morilca«, 13. in 14. jul. amer. barvni film »Južno od Sahare«. OSILNICA: 7. jiul. amer. barvni film i»Tajna Indijanke«, 14. jul. amer. film »Zaseda«. LOŠKI POTOK: 6. in 7. jul. amer. film »Beneški tat«, 13. in 14. jul. argent, film »Onečaščena«. KOČEVSKA REKA: 6. sov j. film »šampijon sveta«, 10 jul. franc.-ital. film »Pred potopom«, 13. in 14. jul. sov j. barvni film »Arena smelih«. VELIKE LAŠČE: 6. in 7. jul. arg. kuhinje. 2. decembra 1944. Izgleda, da je zima v Gorskem Kotom najostrejša. Kako da je jaz presenečenje manj prijetno, kakor ne občutim? Ali je to zaradi te- Sa pripravlja Mile nam. ga, ker nosim Jankov kožuh? 9. januarja 1945. som: »Srbislavu od Olgice...«. Na Imam občutek, da bi tudi v sami Včeraj, ko smo šli skozi neko spodnjem delu beležke pa je bilo srajci prenesel zimo v decembru, slovensko vas, nas je stana ženica pripisano »Kcstalac, 25. januarja Včeraj mi je dejal komisar, da bom povabila v hišo. Bili smo trije: Mile, Dušan in jaz. Ponudila nam je tajilo mleko in se nam opravičevala, dia nima nič boljšega, s čimer bi nias pogostila. Pripovedovala nam je, da ima dva sinova, ki sta že nad dve leti med partizani. Njene žuljave roke in blagi materinski pogled me je spominjal na mojo mater, ki je tam nekje dlaleč v Ko-stclovcu. Krasna ženska! 23. marca 1945. Dostikrat se zalotim pri razmišljanju. Sedim na planjavi nad našo bazo in mislim... Vojna se približuje koncu. Strašni nemški vojni stroj je v razsulu. Umikajo se na vseh frontah. Kako bo lepo po končani vojni v svobodni domovini. Vrnil se bom nazaj v Beograd, kjer bom nadaljeval prekinjeno šolanje. Zopet bom užival v lepih majskih večerih, po Kalimeg-damu pa se bom sprehajal z Olgico kakor nekoč. Kako je bila razburjena, ko se je poslavljala od mene. »Včasih se spomni tudi na mene ...« mi je rekla takrat, ko mi je dala beležko, »ne smeš me pozabiti.« Ne bom te, Olgica! Mladi smo. Hočemo biti srečni, svobodni in ne bo sile, ki je ne bi mogli premagati. In ta čas ni več daleč. 4. aprila 1945. Za jutri je napovedan pohod. Pripravljamo se na pot. Tu se dnevnik konča. Kakor v snu vidim pred seboj vedri mladeniški obraz Srbislava iz Mladina iz baze 13-23 v vasi Bilpa ob Kolpi leta 1944 PARTIZANSKI HUMOR Partizan Lojze iz Malega loga je prišel še med vojno iz Primorske na prvem partijskem sestanku sprejet v Partijo. Imam občutek, da nisem vreden takega zaupanja, domov na obisk. Lojze je znan kot kakršnega mi izkazujejo tovariši. film »Oskrunjena«. RIBNICA: 6. in 7. jul velik šaljivec in je vaščanom razlagal, kako čudovita dežela je Pribi 7. julija morska. »Veste,« je pripovedoval, »tam na Primorskem so taki hribi, da se ženske takrat, ko kuhajo, privezane z vrvjo k štedilniku, ker hi drugače po strmini padle iz Nadalje je pripovedoval: 31. decembra 1944. Sem že star partijec. 20, decembra sva toila iz našega voda sprejeta Mile in jaz v Partijo. Sekretar SKOJ se jezi. Govoril nam Kostolca. Ali je doživel da spet je, da z vsemi silami hočemo, da uživa v senci poletnega sonca še — " •• amer. film »Visoka Barbaree«, 13. in 14. jul. amer. -barvni film »Velika noč Casanove«. »Kokoši imajo na zadnjicah privezane »škmiceljne«, to pa zaradi tega, da ne bi izgubile jajce, čudovito je tudi Ito, da kmetje ne žanjejo na svojih njivah. Kmet na primer . , , _ v senci poiecnega sonca na njegova funkcija »odmre«, se ne- Kalimagdanu, ah pa njegovo telo kaj partijskih sestankov in grupa leži nekje tu v biižinj _ sin gu. skojevcev bo ostala brez članov, madije v gorati Sloveniji še nekaj ur nas loči od Novega Oficir Milovič Stanko 'Ribnica ZANIMALO VAS BO DOBREPOLJE: 6. in 7. jul. jugosl. z^jot^iC S film »Krvava pot«, 13. in 14. jul. amer. film »ženske prihajajo«. SODRAŽICA: 6. in 7. jul. ameriški barvni film »Sneg na Ki-limandžaru«; 13. in 14. julija ameriški film »Rumeno nebo«. Bogastvo bivšega kralja je povedal, čista resnica. Sta Smeh in tlabto ovija OBVESTILA KOČEVJE Rodila je Sapeta Antonija, de- Poročili so se: Kralj Štefan, d'e- lavka iz Hritoai 2 — deklico Vladko, lovodja iiz Dolgega forda 36, star 44 Srečni mamici čestitamo! et in Poden Elizabeta, živinorej-ka iz Rajndola 3, stara 32 . — let; Mavrič Kazimir, vojaški uslužbenec iz Ljubljane, Staničeva 20 in Majetič Neža, natakarica iz Kočevja, Reška c. 4; Bilber Janez, kmetijski tehnik, sedaj v JLA, Bi-leča (21 let ) in Melink Danica, Učiteljica iz Kočevske Reke 39, stara 23 let. Srečnim zakoncem čestitamo! Rodile so: Henri jan Veronika, gospodinja iiz Mlake 26 ■— dečka Štefana; Rudolf Marija1, delavka iz Brega 28 — deklico Heleno in Bajt Stanislava, gospodinja iz Mahovnika 22 — deklico Sonjo. Srečnim mamicam čestitamo! PREDGRAD . Umrla je Kobe roj. Rade Marija, kmeitovalka iz Dolenjih Radenc 11, stara 80 let. DOLENJA VAS Poročila sta se: Dejak Ignacij, esar iz Dolenje vasi 20, star 29 in Vidervol Julijana, kmetijska ®^vka iz Rakitnice 30 (23 let), rečnima zakoncema čestitamo! odila je Dejak Julijana, gospo-Nežk01Z Dolenje vasi 20 — deklico loški potok Poročila sta se: Vesel Jože, les-^anitPulant te Travnika 75, star Traim-J11 ?ega Marija, delavka iz ■Travnika. 4 (24 let). Srečnima zakoncema čestitamo! sS”. 'sr W>ljaoaka cesta 14a. Tel<3-8a! r^un Pti podružnici NB Ko-gvje št. 617-T-388. - Letna na, m 400 d4n. polletna 200 a»n*t vnaprej. Za ino- ^n«tvo 800 din. Podtoni plačana v gotovini. Rokopisi ee na £ača£ let. OSILNICA Umrla je štimec Marij-ai, kmeto-valka iiz Sel 13, stara 80 RIBNICA Umri je Tekavec Leopold, kmet iz Hrovače 48, star 55 let. VELIKE LAŠČE Umrl je Zakrajšek Anton, užit-kar iz škamevc 3, star 85 let, v Ljubljani pa je umrl Brodnik Franc, kmetovalec iz Kaplanovega — star 43 let. Oče je pogledal v svojo denarnico, nato pa vprašujoče svojo ženo in sina. »Fant je vzel denar!« »Kako to veš?« je ugovarjala žena. »Kaj pa, če sem ga vzela jaz?« »Nemogoče,« je stresel oče z glavo, »ker je nekaj še ostalo.« Kozana je imel v mestu lepo hišo. Bil je samec in že precej v letih. Pa vpraša svojega prijatelja Tineta: »Bogve, kaj bo pisalo po moji smrti na moji hiši?« »Pisalo bo: .Stanovanje dajemo v najem’,« je mirno odgovoril Tine. nese v nižino na) drug kraj in tako kmet nikoli ne ve, kje bo v jeseni požel pridelek. O bogastvu Aleksandra Kara- nem in nepremičnem premoženju. Lojze se je -pri pripovedovanju djordjeviča so govorili že, ko je še Kako je kralj — špekulant prišel modro držal, kakor da je vse, kar živel. Vedah so za njegove števil- do denarja in nepremičnega imetja ne hiše in palače, (gradbene parcele in kje vse so te nepremičnine bile? in posestva, dvorce, vinograde in Vsi so enotni v tem, da je na to podjetja — šepetali so o njegovih mogoče odgovoriti samo dedno. Za-denarnih Vlogah v inozemskih ban- to -hočemo na tem mestu navesti kah toda nihče ni imel vpogleda nekaj velikih afer, Iti so prinesle v celokupno bogastvo Aleksandra milijonske vsote in so se spreminja-Karadjordjeviča, ki je bilo velikan- de v dvorce in padače, ki so bile sko. Peščica ljudi je vedela, da s razsejane po vsej državi. Bilo je na Primorskem v času hudih .bojev z Nemci. Gregorčiče- va brigada je imeda v temni noči kraljevega dvora vsako leto po red- prernik. Neka četa iz te brigade je............... bila na posebno izpostavljenem me- ______________ stu, zal to so se poveljla med potjo svojevrstnih ______ ^ v prenašala š^petaje. Enkrat je pad- roke vladarja še dosti večje denar- ni poiti odhaja 25 milijonov, nihče pa ni vedel' povedati, po kakšnih kanalih prihajajo v l-o povelje: »Komisar s petimi možmi jnaprej!« -Sredi kolone pa je bil možak, ki je »pošto« kdlega napačno rammed in tako tudi prenesel naprej. Glasila pa se je: »Mesar s petimi noži naprej!« Nakup in prodaja parcel Bilo je znano, da je beograjska občina objavila popis vseh mestnih okolišev, kjer se ni smelo gra- OCotieck g oSftodin ja dnevni obroki Večkrat slišimo o nepravilnem razporedu naše dnevne hrane. Po-zaj-trkom, (kakršen je pri nas v navadi, ne moremo biti za- _j______ dovo-ljjji. Ako razdelimo povprečje »Naj jase Janko ali Marko, ko- dnevno potrebnih (kalorij na 5 dnev-toila mora nositi enega ali 'dru- ™h obrokov, tedaj bi jih pravilno Bilo je v stari Jugoslaviji, ko je padla Tomanovičeva vlada in je postal -predsednik Vukotič, so se sebno z vsi veselili in upali na boljše čase. le neki državljan je bil skeptičen- gaga;.« RAZPIS Uprava Papirnice Vevče pošla Ljubljana-Polje bo v šolskem letu 1957-58 vpisala v I. letnik Industrijske papirniške šole v Vevčah večje število moških gojencev. Pogoji za vpis so naslednji: 1. Starost ne manj kot 14 let in ne več kot 18 let. 2. Duševno in telesno zdravje. 3. Veselje do papirniške stroke. 4. Uspešno dovršeni J razredi gimnazije ali osemletke; v izjemnih primerih 3 razredi gimnazije z obveznostjo, podvreči se sprejemnemu izpitu v septembru 1957. Šolanje traja 3 leta. Šola ima lastni internat, kjer so učenci v popolni oskrbi. Razmerje med podjetjem in starši oziroma varuhi gojencev se uredi s p jgodbo. Prošnjam za vpis, naslovljenim na upravo Papirnice Vevče, je treba priložiti: rojstni list, zdravniško potrdilo in zadnje šolsko spričevalo. Za natačnejše informacije se obračajte na upravo podjetja. porazdelili takole: zajtrk 20 do 30 odst. dopoldanska malica 10 odst. kosilo 30 do 40 odst. popoldanska malica 10 odst. večerja 20 odst. Ce vzamemo za merilo navedene procente -in jih primerjamo z našimi prehrambenimi navadami, ne vsote. Šele po njegovi smrti je w okrajno sodišče v Beogradu napra- Tako so veliki kompleksi osta-od svojega vilo popis celokupnega premoženja ^ neuporabni, ker si je pač malo-1,1 ™ Aleksandra Karadjordjeiviča. Ta kateri lastnik želel imeti parcelo, popis je obsegal dvaintrideset na- na -kateri v doglednem času ne bo tipkanih strani o njegovem prernič- m°gel sezidati kakšne zgradbe. Seveda je po razglasitvi tega popisa cena -gradbenih parcel v teh okoliših začela padati z bliskovito brano. Včasih je ta cena zdrknila na četrtino ali samo petino svoje stvarne vrenosti. Običajno pa so se v takih trenutkih kralj in njegovi ljudje pojavljali kot glavni kupci teh parcel. Ko so bile te pokupljene,- je beograjska občina kmalu prišla z drugo odločbo, s katero je dovolila gradnje v prepovedanih okoliših. Tedaj je kralj kupljene parcele lahko prodal za visoko ceno. Posel je bil seveda zelo donosen in ni terjal prav nobenih investicij. sto nje lahko pojemo nekaj sadja, spijemo kozarec sadnega soka ali použijemo zeleno solato. Te jedi vzbujajo tek in vplivajo na naše prebavne organe, da izločajo več prebavnih sokov ter vplivajo na boljše izkoriščanje jedi, ki jih še jemo za kosi-lo. Večerja Večerja naj bo lahka, pripravljena -dovolj zgodaj, da ponoči ne obremenjuje želodca. Segajmo po vseh vrstah zelenja- palače in odkupovati ve, predvsem po_ isolatah, jedeh s posestva. Na ta način Večkrat šo se ponavljali takšni nakupi in nato prodaje parcel. Po teh poslih so se začele zidati nove velikanska je bil na- te«,., iSS X- SKif XS'SrS; vidmo, a, j« n.5 zijMt preokro- Kot plja&, je a* pripcročljh, safi. gJJL sSmASS- ^ men, kosilo preobilno, malice nezadostne ali pa jih sploh ne uživamo. Količine hrane napačno razdeljujemo na dnevne Obroke. To neenakomerno im nepravilno dovajanje hrane ima svoje neugodne posledice tudi na delovno sposobnost. Zajtrk Največ grešimo pri zajtrkih. Malo kave im kruha, to je največkrat vse. Gb teh skromnih kalorijah delamo 8 ur pa še več. Zato ni čud- ni sok. Malice Za malice ni trba, da jemo obilo, ampak dobro izbrana živila. Zelo osvežujoče je sveže sadje pa tudi zelenjava. Kadar pa je le mogoče, si privoščimo skodelico mleka ali jogurta. Dnevne obroke si moramo razvrstiti glede na delo. če imamo ko- na bulvarju Aleksandra Karadjordjeviča, pet hiš v ulici patriarha Dimitrija, pot hiš v bivši Kronski ulici itd. Obveznice vojne škode — nov donosni posel sveževa Fo ,prvi. svetovni vojni so ostale ° mnogim ljudem v rokah obveznice vojne škode. Minila so leta, a nihče ni govoril o izplačilu teh obveznic. Kljub temu so pa ljudje le upali, da bo prišlo nekoč do tepda- sil-o pozno popoldne, z delom pa no, da"smo*po nekaj”urah že uta- ^^etToM^m^.T^V *" rih, ko je kosilo pozno, naj bo ve- m čerja lahka, čim bolj -pa bomo Te, obveznice so bile v glavnem vrednost svojih dnevnih obrokov v rokah ^ malih ljudi, ker so last-hrane približali spredaj navedeni Ipu. y^-P1 podjetij in kapitalisti že razdelitvi, tem pravilneje bodo raz- odškodnino z reparacijami. - J Toda navzlic temu se je šepetalo, da do izplačila obveznic vojne Sko-NASTOTT de ne 1x5 Prjšl° nikoli. Zaradi tega so jih ntikaiteri lastniki začeli pro- ject! in težko delamo. Za zajtrk ima prednost čm (kruh, ker vsebuje več vitaminov. Razen kruha po jejmo še nekoliko surovega masla, margarine, medu, mar- ^'te^^Sm^v^Lel!: P^^e kalorije, co mleka ali mlečne kave. Zelo priporočljiva je mlečna ka- ša z mlekom in sveže sadje. V novi emajlirani posodi najprej dajati za tretjino njihove vrednosti prevremo mleko in jo šele potem in še ceneje. Tako so nekateri svo-Kosilo rabimo Itiuidi za druga jedila. Z je obveznice prodajali, drugi pa so Nič več ni nujno, da je prva jed, mlekom se emajl utrdi, da posoda jih skrbno hranili, ker so upali, da ki jo za kosilo užijemo, juha, bo- prehitro ne razpoka in se emajl ne jih bodo še vnovčili, diši mesna ali zelenjavna. Name- začne luščiti. Dalje prihodnjič Iz naših krajev Tretjič o velikem požaru v Ribnici NAM PIŠEJO Delo gasilcev je treba poznati - nato šele kritizirati ČRNI POTOK Zakaj pol ure postanka v Grosuplju? V črnem potoku pri Kočevju so Zadnji potniški vlak, ki odpelje karije« pač ne pomagajo dosti, ker začeli urejevalti bazen za vodo. iz Ljubljane ob 19. uri zvečer proti je proga, vsaj na nekaterih mestih, Dela bedo stala približno 500.000 Kočevju, vozi do Kočevja cele tri zelo slaba. Kadar bo proga ureje- din. Polovico bo prispevala občina, ure in 10 minut. Ta »polževa« vož- na, bomo verjetno dobili spet mo- drugo polovico pa prebivalci čme- tomi vlak, na katerega smo se ko- ga potoka. Ta bazen bo služil po- maj navadili. Prizadeti leg dragega tudi za kopanje. Kam je izginil letak? nja pa traja tako dolgo zaradi tega, ker ima vlak na postaji Grosuplje celih 26 minut postanka, čemu je potreben tako dcilg postanek v Grosuplju, nam ni znano. Mogoče zaradi tega, da pride gostilničar v Grosuplju na^ svoj ra- PISMO KARLOVŠKE MLADINE dali po raznih krajih in seveda tu-čun? Potoniki, ki se mučijo 3 ure