381
prvih časih to nepravilno rabo, ti so vplivali tudi na pristno slovenske glagole, da se je tudi tu začel uporabljati nepravilni sedanjik perfektivnih glagolov, ki so dobili s tem nekak trajen, durativen pomen. Cela prikazen je torej res germanizem, do Levstika so rabili prepogosto slovenski pisatelji sedanjik perfektivnih glagolov, z Levstikom se pa začenja slovanski vpliv,   in od   tedaj ni ta sedanjik v
dicah v posebnih publikacijah, ki bodo govorile: Ober Wort und Gerat ,Pflug' bei den in Ober die wlachosudslavische Sym-
Slawen biose. Že Peisker
knjigi več tako razširjen.
J. M.
zur der
Sozial-Slaven
und
von
Ncuc   Forschungcn Wirtschaftsgeschichte
J. Peisker. 1. Die alteren Beziehungen der Slawen zu Turkotataren und Germanen und ihre sozialgeschichtliche Bedeutung.
Mestna hiša v San Franciscu pred potresom.
Znani učenjak J. Peisker, čigar učenec je bil naš prerano umrli vseučiliščni profesor Vladimir Leveč, je priobčil v časopisu „Vierteljahrschrift fiir Social- und Wirtschafts-geschichte" III. Stuttgart, W. Kohlhammer, 1905 omenjeno razpravo, ki je izšla tudi v ponatisku. Pisatelj je znan po svojih, na socialno in gospodarsko zgodovino Slovanov se nanašajočih razpravah v istem časopisu leta 1897.; posebej izšle skupno z naslovom „Forschungen zur Sozial und Wirtschaftsgeschichte der Sla-wen." (Glej uvod pričujoče knjige!) Isto tvarino obdeluje tudi njegovo „Slovo o za-druze" (tudi v nemščini). V uvodu pričujoče knjige pa naznanja, da bo nadaljeval svoje preiskave o prvotnih razmerah Slovanov do Germanov in drugih narodov ter njih posle-
v   „Slovu   o   zadruze",   kjer   razlaga nastanek   (jugo)slovanskih   zadrug   iz bizantinsko-turškega   načina obdačevanja   (ca-pitatio; y.a-v.x6v), govori obširno o dveh slojih pri večini slovanskih narodov: o (vladajočem) pastirskem in (odvisnim) poljedelskim. Nekdaj so   pri   vseh   Slovanih   bili   pastirji,   župani (župa   prvotno   =   Weiderevier!)   vladajoči sloj.   V Srbiji so   na   njih   mesto   stopili Ru-muni - Vlahi   kot   sicer  neodvisen,   a   ne  vladajoč sloj. Odkod ti župani? ti vladajoči pastirji,   živinorejci?   Odkod   dva   sloja   (Zwei-schichtung) ? To je v glavnem vsebina pričujoče knjige. Obenem pa podaja razprava tudi odgovor na vprašanje,   odkod   gospodarska in politična inferiornost Slovanov zlasti nasproti Germanom,   ki se  javlja   v zgodovinski    dobi.   Najstarejša znana bivališča Slovanov so ugodna za poljedelstvo in živinorejo. Toda nekatere   izposojenke   kažejo, da živinoreja ni bila gospodarska panoga Slovanov. (To so izrazi: skot, nuta = govedo, zlasti pa: mleko [iz germ.] in   tvareg  —  sir iz turškotat].) S tem se vjema tudi    poročilo   Konstantina Porfirogeneta    o    razmerju Rusov do Pečenegov: Rusi so   od  Pečenegov  dobivali govedo, konje in ovce, ker sami teh živali ne rede. Odkod ta nedostatek pri Slovanih k4jub ugodnim prirodnim razmeram njih  bivališč?   Nato   odgovarja Peisker sledeče:   Slovani so od  pradavnih  časov   bili   sosedje   raznih   turkotatar-skih nomadskih   narodov.   Teh   glavno   opravilo pa je, da ropajo pri   mirnih  sosedih  živino, kar se je do nedavnih časov   godilo   v sedanjem ruskem Turkestanu.   Če   se   je   tak nomadski rod stalno naselil sredi med poljedelskimi   Slovani,   so   nastali   pastirski   okraji, žu p e. (Str. 142. i. dr.) Tuji rod je sprejel večinoma jezik poljedelcev Slovanov. Slovani so sicer že   obdelovali  polje,   a  župani,   udje župe, pastirji so jim  vladali.   Drugod so bili vsaj pozneje   živinorejski,   vladarski sloj Germani.   Take   razmere   so bile nekdaj, deloma tudi še v zgodovinski dobi pri vseh slovanskih