GLAS NARODA / Ustislovenskih .delavcev ▼ Ameriki. TEL1FOI: CB«lm KO. 270. — 6TEV. 270. »nfrfd m Second 01— Matter September 21, 1903, at thi Port Offict at Hew York, H. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFOlf: CHelsea 3—8878 NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 16, 1032. — SREDA, 16. NOVEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. ROOSEVELT ZA SODELOVANJE Z LIGO NARODOV POLEG FRANCIJE IN ANGLIJE ZAHTEVA TUDI BELGIJA REVIZIJO VOJNIH DOLGOV Predsednik Hoover priznava, da se nahajajo nekatere države v hudih finančnih stiskah, dosti je pa takih, ki bi prav lahko zadostile svojim obveznostim. — Diplomatski krogi trdovratno molče glede francoske, angleške in belgijske note. — Značilen Rooseveltov odgovor. Francoska armada pred vrati Nemčije KANAL MED 1150 ŽRTEV' KANADO IN POTRESA ZDR. DRŽAVAMI Na motornih čolnih WASHINGTON, D. C., \ 5. novembra. — Belgija je zavzela napram vprašanju vojnih dolgov isto stališče kot sta ga zavzeli Francija in Anglija. Zahteva namreč, podaljšanje moratorija in temeljito revizijo vojnih dolgov. Svojo noto je zaključila z besedami: — Belgijska vlada je trdno prepričana, da ni mogoče premagati težkoč, ki so se pojavile po vsem svetu, če ne bodo začeli posamezni narodi zasledovati odločne politike sodelovanja in če ne bodo drug drugemu pomagali. Tukajšnji vladni krogi nočejo komentirati položaja, ki je nastal vsled francoskega, belgijskega in angleškega odgovora, toliko bolj glasni so pa narodni zastopniki. Pretežna večina jih vztraja na stališču, da ne sme ameriška vlada v svojih zahtevah niti za las popustiti. Ze z moratorijem, ki ga je bil Hoover lani proglasil, niso bili ničkaj zadovoljni. Pravijo, da če si Evropa ni v enem letu toliko odpomogla, da bi že vsaj deloma zadostila svojim obveznostim, jim tudi v bodoče ne bo mogla zadostiti. Vedno bolj se pojavlja prepričanje, da je cilj evropskih vlad popolno črtanje vojnih dolgov. Na to pa Amerika ne bo nikdar pristala, in taka zahteva bi vzbudila v ameriškem narodu vihar ogorčenja. Tudi predsednik Hoover je molčeč. V Beli hiši 30 zanikali, da zagovarja Hoover podaljšanje moratorija za leto dni. Predsednik priznava, da se nahajajo nekatere evropske države v velikih finančnih težkočah, dočim bi nekatere prav lahko plačale. V državnem departmentu priznavajo, da je iz-kij učno le predsednikova zadeva, pojasniti svetu, kakšno stališče zavzemajo Združene države napram vprašanju vojnih dolgov. RIM, Italija, I 5. novembra. — Mednarodna akademija diplomatov je malo pred predsedniškimi volitvami stavila governerju Rooseveltu par vprašanj, na katera je takole odgovoril: — — Mi demokratje smatramo osamljeni obstoj Združenih držav za nekaj nemogočega in si takega obstoja tudi ne želimo. Na vprašanje, kaj misli o Ligi narodov, je Roosevelt odvrnil: — — Liga je največja obstoječa organizacija za ščitenje miru in reševanje mednarodnih problemov. Taka organizacija je bila doslej neznosna civiliziranemu svetu. — Amerika pazno ščiti svoje suverenske pravice, istočasno pa tudi rešpektira iste pravice drugih narodov; toda Amerika mora sodelovati z Evropo v Ligi. Ne da bi se vmeševala v evropsko politiko, se mora Amerika udeleževati vseh podjetij, ki so v interesu človečanstva in splošnega blagostanja. — Za mir, varnost in neodvisnost ameriških republik se zanima ves svet, ne pa samo Združene države. Združene države morajo z drugimi državami sodelovati, ter jim pomagati, ako so v potrebi. Ko je bila prečitana ta Rooseveltova izjava, je predaval slavni švicarski zgodovinar de Reynold o Združenih državah Evrope. Rekel je, da je evropska civilizacija preveč raznolika in preveč komplicirana. Predavanje je zaključil z besedami: — Organi - Razprava glede pogodbe gf.ede kanala med obema državama. — Ten Eyck predlaga nakup: dežele. se je nahajalo nad sto ribičev, ki so najbrž postaji žrtev viharja. Tokio, Japonika, 15. novembra. Tajfun, ki je včeraj divjal po raznih japonskih mestih, je zahteval nad stopetdeset človeških Washir^ton, D. C., 1.1. nov. — j žrtev. Pred senatnim odborom za odno- j Na motornih čolnih se je naha-šaje .-> tujimi državami se je pri- ( jalo nad sto ribičev, o katerih ni Pelo zasliševanje prlede pogodbe 6 ; nobenega sledu. Kanado za kanal ob reki sv. Lovrenca. Predsednik družbe za vodne zadeve za državo New York Peter (i. Ten Eyck. je rek< 1. da bi bilo smešno za Združene države srra-fliti tak kanal, ki 'bo tekmoval z Moštvo parnika. 'Tnkai Mani", ki se je potopil pri otoku Išima, so z velikimi težavami rešili. Tajfun .je o pustošil pu'a »"Janka .-r>z ji pred 200 leti. Zdaj oči diplo- j 1. V enem tednu more Franci-matov zopet ozirajo na to deželo' ja poslati v boj 441 infanterijskih. . A . . , . ... .... .... .... ..." in vojaške oblasti domnevajo, da pet kavalerijskih in štiri zračne ze obstoječo vodno potjo, ki je vrstit veliki zemeljski posip., ki{bo v tpj f,pžp|i y bJižnjj b„(loC.no_ (livjzjje. Sti fTapon.ska začela vojaško ofen-j 2. Da francoski vojaški prora- VELIKE IZGUBE PARAGVAJCEV Izgubili so nad tisoč mož. Hud artilerijski ogenj iz bolivijske trdnjave. — Bolivijci drže tri trdnjave. so povzročili ogromno škodo, V prefekturi Tokio je uničenih 7su Pmg- NOVI BOJI V _MANDŽURIJI Japonska hoče uničiti vojsko generala Su Ping-wena. — Hoče žrtvovati talce. —Usoda 100 ujetnikov zapečatena. Tokio, Japoxtoka, 15. »nov. — Japonsko časopisje napoveduje japonsko kampanjo, ki ima na- Zivo. i čun ne kaže. kaj izda "Francija za »Tehol je provincija. ki je po le- oboroževanje in da je Francija tu 1 f»l5f# s tremi drugimi pro v in- na svetu največja umetnica, ka- eijami tvorila državo Mandžu- dar pride do tejra. da je treba rijo. prikrit; vojaške izdatke. Kot 'governerja dežele je pusta- 3. Da je francoska mornarica vila kitajska narodna vlada mar- napravila velikanski napredek šala <'ang Ilsiao-lianga. Semčj- zelo gorata, je znana širnemu je v in ker je bila zelo malo svet u. Zdaj jo dežela boj znana, ker vozi ob njeni južni meji Mukden-Tientsin železnica. Ta železnica je edina zveza med Kitajsko in Mandžurijo, ki ju ločijo visoke gore in kitajski zid. Ako s«» .Tehol približa zapadni dajati na leto i je čez Angleški kanal in čez Anglijo ter čez italijanske planjave do reke Po. 5. Da Francija skozi stoletja ni krenila s poti v odločnosti, da La Paz, Bolivija, 15. novembra. Tradno poročilo pravi, da so topovi v trdnjavi Arce na veliko razdaljo uničili prednje post o. janke Paragvajcev. ki so imeli, nad 1000 mrtvih. Iz tega poročila ni razvidno, ako so Bolivijei pričeli protiofen* živo proti trdnjavi Arce, ki jo drže Paragvajci, ali pa so bili v okrožju trdnjave Saavedra, ker s » prejšnja paragvajska poro«"ila * -menjala v tamošni okolici vroč j artilerijske boje. Nekaj ur poprej, predno je bilo izdano to poročilo, je generalni štab izdal objavo, ki pravi, d;i je na fronti pri Saavedramirno iu hoče v vojaških zadevah imeti o- Je bolivijska artilerija razred-blast nad Evropo in da leži fran- <#ila paragvajske vrste tako. da eoski sistem mednarodnih zvez kot in'ira nad Evropo. Xew Brunschwiek. Nova m južni del Quebeta t \ren in ki obvladlije ozemlje med i kulturi, bo mogel Ten hyek pravi, da naj Zdru- . , , on . . , - . žene države zavrže o tako ?o"od ^n?ranremoga. i | ||| IT I KI A bo. kajti tekom .»O let ho ta ka-. . . i . . - I I\V/VlVl . . | Po japonskem mnenju bo izgn- Sedaj izvaza dežela koze, ovčjo kIit^h ,,K: ^apo vsej deželi bi v prvem letu potrošile nad dvesto milijonov dolarjev za nakup novih potrebščin, razna izboljšanja, plače itd. Ako bi bilo na sodček piva le tri dolarje davka, bi imela zvesna'blagajna vsako leto stopetdese-r milijonov dolarjev novih dohodkov. O teh številkah naj bi razmišljal kongres, ki se bo •eatal meseca decembra. Žal, da bodo v deeemberskem kongresu isti kongres-niki, ki so se spomladi s precejšno večino izrekli proti dobremu pivu. Toda če bi kongresni k i temeljito razmišljali o gornjih številkah, bi mogoče prišli do drugih zaključkov. Njihova sveta dolžnost je storiti vse potrebno, da se ameriški narod otreou bremen, ki ga tlačijo k tlom. Deželi bi izkazali veliko uslugo, če bi že meseca decembra dovolili varjenje in prodajo dobrega piva. Ce ne bodo storili tega. bo pač treba še tri mesece počakati. Oktoberska številka uSo- Njegove hnpulzivne*geste se «ma-ve Evrope" prinaša na uvod-' t rajo kot njegova postranska lastnem mestu obširno izja\o u-j nost, ki jo prakticira zaradi kvo-glednih jugoslovanskih kul-jega občinstva, kater? pa — zla-turnih delavcev, in to p
    mo videli pred>ednika trebni Slovenski Demokratični . Mr. Ilooverja. ko se j«* ustavil Klub. za kar gre glavna zasluga njegov vlak na postaji, gospodu Anton Cvetkoviehu. ker j Ja. res je bilo veliko ljudi (čez on je sklical ta sestanek vseli za-1 20 tisoč) navzočih. No. saj ima vednih rojakov v American Slo-j.svet čas. Govoril j«* r> minut in je vonian Auditorium, kjer smo sej povedal, da j«- res slabo, ali se-prav moško pogovorili. Klubu že-j da j se že na boljše obrača. V 4 lim najbolj«! uspeh, ker ta organi- j mesecih je dobilo delo en milijon zacija bo gotovo mnogo korisfeila ljudi. Ja. to je malo. - v tej veli- Predsednik je bil dobro zavarovan. ko je dospe) vlak na po- naši mlajši generaciji ki deželi. V node!jo dne 20. novembra ! stajo, pa priredi slovensko pevsko in j Vsi shodi ni*.o Hooverju nič dramatično društvo "Domovina * ; pomagali. kajti volilei so s«- odlo- di žc pred njo — živimo v •rlobo- ' prav lepo 3-dejansko igro '\Mati".' eili Za Roosevelta DENA&NA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM ▼ JVOOBUVUO Dtn 900 . Dtn 1000 Dtn M00 • «■» Lir 100 9 5.00 ij Ltr 900 t 6.75 Ur 800 $ 0^9 Ltr «00 919-95 Lir 500 $7800II Ltr 1000 V ITALIJO 9 5 70 91139 919.40 931.79 920.75 95150 Eft t 5 .00 morate poalaU •» H tn.00 »» »• N HUI »f " ** (JQjOO " ** M n mg flf •• 9 570 MNTBOPOLITAN mtVXL BURKAX7 (FRANK 8AK8RB) n. ft naših sorojakov Oiaj bo njihov i bo Evropa vedela eetudi v zad-položaj kakorkoli težaven), ki so i njeni trenutku najti sebe in izvo-bili po mirovnih pogodbah izro- jevati pra\-ic(t in svobodo tako čeni Italiji kot nagrada za njen vstop v vojno proti lastnim bivšim zaveznikom. Toda kdor pozna politično teorijo g. Mnssolinija (sila me>*to pravice i. ta ve v naprej. v čigavo korist j« na čigavo škodo jo on pokreuil jadransko vprašanje in zakaj franeosko-ju-goslovansko prijateljivo moti ita-lijansko-francf«ske od noša je Kakorkoli nam je neprijetna ta izjava zaradi kraja in položaja, oil koder jo bila izrečena, nam jo vendar lahko ugodno in prav. da ves svet (vključujoč tu tudi objektivne Italijane; čuje in vidi. kd o in kako načenja to vprašanje. Postopek, procesi in «<>dbc nasproti Hrvatom in Slovencem v Istri in na Goriškem, poleg, vs<*h onih manefestacij Wi pretenj italijanskih društev iu organizacij, zdaj pa še pričujoča izjava z naj-kompetontnejšega mesta sodobne Italije — vse to nikakor ne more nikogar pustiti v dvomu, v Kakšno s vrh o se izziva jadransko vprašanje. Toda izjava g. Mnssolinija ni nič važna in dragocena tudi za nas. »aradi nas samih. C*prav v Jugoslaviji mnogo bolj prevladujejo simpatije do Benedeta Cro-eea. nego do Reuita Mnssolinija. so redki oni. ki ne bi priznavali slednjemu velike sposobnosti in mnogih uspehov in zaslug za stvarne reforme, ki bodo za njegovo državo trajne vrednosti. keni prepričanimi, pa naj se to' katero je spisal Ksaver Me.šk<>. njemu zdi kakorkoli nerealno. da I Kajaki udeležite se jo. ne bo vam žal. V tujini smo. dostikrat ko nam poželi biti v starem kraju. da bi prisostvovali lepim -do- Pozdrav! Kari M ožina. venskim prireditvam, bodisi igram ali petju. Tukaj je za take in enake prireditve mnogo težkoč. — Igralci in pevci morajo prenesti mnogo žrtev. Ws prosti f-as. katerega bi lahko porabili za svojo zabavo, žrtvujejo za izobrazbo in v veselje rojakom. 'Da so jim izkažemo hvaležne, napravimo to s tem. da obiščemo njihove Iprireditve. To fctorimo takoj prihodnjo nedeljo, ob '5. popoldne v Slovenskem Domu na 2">.'J Irving Ave.. Brooklyn. N. V. Tgra bo brez dvoma dobro izpadla. posebno še. k»-r je vodstvo igre prevzel gospod Anton Subelj in bo igralce prav dobro izvežhal. želji več rojakov, da bi ponavljali igro "Sin" bo skoraj nemogoče ustreči, ker imajo igralci polne roke dela iu se že pripravljajo r. novimi igrami. Za 25-letni-co so si že izbrali eno najlepših iger. kar se jih je še vprizorilo v Ameriki. To je "Materni blagoslov". j>r«»d to bosta pa gotovo še ena ali dve igri. Mladinski oddelek tudi prav so- posameznikov kakor tudi narodov. da bo znala ohraniti svoje kulturne pridobitve, ki so skupno dobro vseli ne glede na ta, kdo jih je dal in iz katere države jih je največ prišlo. Živimo torej v prepričanju, da jo mdenarodna potreba, kakor je tudi interes Italije in Jugoslavijo, da ostanemo v slogi in prijateljstvu. So več. Mi smatramo za dobro srečo, da živimo med dvema velikima in kulturnima narodoma, kakor sta to italijanski in nemški, ker nam to lajša in omogoča, da tudi sami težimo za onim in damn tisto, kar sta onadva dala človeški kulturi. To ni samo naša želja. temveč tudi poslednji smoter vseh naših naporov in borb. kar smo jih zadnji čas imeli. A ono. v čemur si še nismo ouaki. prav gotovo ni hrabrost na bojnem polju. tMi wmo torej izmed onih Jugoslovanov, ki hočejo mir za vsakr* ceno in dobre odnošaje % vsakim, tako s prijatelji kakor z bivšimi nasprotniki, a prav posebno Se s svojimi sosedi. Zato nam je draga zveza z našimi pri-1 dotoro napreduje. Pretočeno jatelji poleg prijateljeva same-1 boto sem jih opazoval, kako koga tudi zato. ker nameravamo ta-\rajžno in veselo pojo ti malčki, ko vzajemno ščititi svoje pravo da jih je res veselje gledati. Ni in svoj obstanek. ■ čuda. da se gospod A. Subelj ta- ko z veseljem in rad žrtvuje, ker Kratko: mi smo za splošno prijateljstvo, za vseobči mir. za splošno razorožitev, za splošno (Nadaljevanje ua l strani.) Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno/ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 21C West 18th 8tr«et Iffew York, If, T. vidh -kako lepo napredujejo in ž«* gleda svoj uspeh. Stariši. ne bo vam žal. ker st»* se odzvali vabilu in poslati svojo deco v ta prekoristni kulturni mladinski oddelek. Gotovo vam bo v veliko vesolje in ponos, ko boste gledali svoje otroke ob božičnem drevescu fino 26. decembra. Natančneje bo društvo samo o tem poročalo. Toraj na veselo svidenje v nedeljo ! •Naročnik iz Kidgowooda. UPOR V ČERNOVIŠKI JETNIŠNIC1 Iz Bukarešto poročajo, da je izbruhnil te dni v eernoviški kaznilnici neprir-akovan upor. Pobudo zanj so dali nekateri hudi zlo-činei. ki so >.i in nepojasnjen način .preskrbeli orožje ter -o z njim napadli paznike. Na posebno znamenje z udarci so za'"*li jetniki najprej v eeli-eah hrumeti. S tem so hoteli pre-variti paznike, da ji jim odprli. Pazniki pa so bili dovolj oprezni, da niso šli na lim. marveč so poklali po ojačeitje. Ko je prišla orožniške asistenca, so odprli celice. Pri tem so se odigravali ja-ko burni prizori. Prišlo je do (»bo-jestranskega ognja, v katerem so parili štirje zločinci in dva orožnika. več paznikov in jetnikov pa je bilo hudo ranjenih. V tako nastali zmedi so skušali nekateri jetniki pobegniti, vendar pa niso mogli priti daleč in so jih zajeli. llorba. ki je izzvala v Cernovi-eah razumljivo senzacijo, je bila zelo vroča ill se ji- končala šele potom, ko so prišla nova ojače-nja. Oblasti so uvedle preiskavo, da dožene. kako sq dobili jetniki orožje. ^ katerim so vprizo-rili vstajo. mu»t izpremeui v pesimista, torej v človeka, ki mu je najbolj bela barva sajasto črna in se mu zdi, da mu je vse narobe. Moj prijatelj Tine je bil pred volitvami velik optimist. Neprestano je šM dneve, koliko jih je še do volitev ter rentaeil: — Irf počakajte. salameii.>ki republikanci! Saj so vam uro štete! Še malo in se no bomo videli. Tri leta že zdihuje dežela pod težkimi bremeni, narod ne ve. kaj bi po-eo4. washing!onska gospoda pa niti z mezincem ne gane. I^- počakajte. republikanci. b<^t»' ž«» videli! Za večno vam bo odkleuka-lo. Zf- dve leti ne delam, in bi morali lakote pomreti. če bi ne sprana eno. ivar se vil prejšnja leta par soldov na način smemo pričakovati boljših tiče dela. je tukaj zelo slabo. I)e-Wrnn. Vprašam te. kaj bomo po- Čeli. če bo zopet izvoljen republikance? Se štiri N-ta bomo imeli mizerijo. da jra ji ne bo para. Seveda. republikanci so nekaj let lahko runali. kor jim je Wilson zapustil vire bogastvu po vojski je vsega manjkalo, vse je bilo treba preskrbeti. Pji s., odprli tovarne. in kolesje se je vrtelo dan in noč. Zdelo so mi je. da ne bo prosperitete nikdar konec. Nikjer ni bilo nobenega nezaposlenega. (''• ga j" pa polira.i slučajno iz-taknil. ga je peljal pred sodnika, iti sodnik trn je postavil na razpotje; — Ce hočeš delati, delaj. f'e ne. pa v a rest. — VsHk je šel r;ije delat nego v arest. Pa to je bil vse skupaj en sam velik bluft* — republikam-i in njihova pro-*p«'rit«*ta. Novembra meseca 10i?fl b*ta je pa za grmelo. Šele takrat, smo videli. kak««n bluff je bil. Dežela Že tri leta gaga v depresiji. kakršne še ni videl svet. No. pa saj bo kmalu bolje. Le poea-kajmo še par dni. Pri volitvah jim bomo pokazali! Pa so jim res pokazali. Prijatelj Tine je bil eden prvih na volišču in je seveda oddal -voj glas za kandidata, ki je bil po njegovem mnenju edino pravi — za Iloosevelta. Do tedaj in še ves volivni dan je bil Tine optimist, ali kot se reče. čjovek. ki vidi bodočnost v nadvse rožnati luči. Danes, torej teden dni po volitvah. ga pa srečam. Mrk je bil in otožen. lJolj sključen n« g«. kdaj poprej, iz oči mu pa ni žarel up. pač pa neka čudna jeza in razočaranje. — No. kaj je. Tine— ga vprašam. — Ah. kaj bi bilo. — odvrn* jezno, in je že hotel iti svojo pot. — Počakaj vendar — ira Ustavim. — Daj. da se malo pomeniva. — Kakšen vrag t«* je obsedel ? Počasi se mu je ra/vozljal jezik. — Čemu bi se ne jezil, k-« pa človeka vsekrižem ? i nos vlečejo. Prejšnjo sredo, torej dan po volitvah. mi pripravi ^tara lunč. za-vijem overalls in grem v tovar-«no. i/, katere so me pred petindvajsetimi me^eei zapodili. — No. kaj je? — ine vpraša foreman — I kri j. delo mi daj! Kaj naj bo dmyegaNiti pogledal me ni več, ampak kar pred nosom mi je zaprl vrata. Nisem ga utegnil vprašati. če je prespal volitve hi če ne ve kdo je bil izvoljen < akaj — sem si mislil jufri bova drugače spogledala. Ker se mi tii domov mudilo, stopim v rest a v rant in moško naročim kozarce šttri-proeentnega piva — Ali noriš* — so mi rekli. — Jaz pa : — Za bož-žjo voljo, ljudje, kaj ne veste, da je demokrat zmagal T — Smejali so se mi. in to je bilo vse. Zatrd-no sem bil u ver jen. da bo po volitvah vse drugače, pa je ravno-tako kot je bilo prej. Tako mi je pripovedoval Tine. ki se je čez noč prelevil iz optimista v pesimista. Hotel sem ga prepričati, da ne gre tako hitro in tako zlahka, da je treba božje masti — potrpljenja. pa ni bi! dovzeten za moje besede. — Vseen hudič — republikanec ali demokrat — je mrmral, ko je izginil za vogalom. Po mojem mnenju t;i je malo prehitro ustvaril svojo sodbo. Počakajmo še tnalu, bomo videli. kaj 'bo. Nikakor bi pa ne želel po enem letu srečat i Tineta. mu seči v roko in priznati: — Prav si imel, Tine. prišli smo z dežja pod kap. Najbolje za ohromelo roko, prari Mr*. No*rako%»*ka "Ni'1 d«' J—i ni- jc rnka •»' .iv> bolel*. Lpnrjliljib »m lini- mfn««; Cfc*'-'*- »«**".». NiC ni i^mapV K" .-m »on •»»» ap^- ratcii 'Kr »TeV>r. Anch iz n r.*p-Her j- •. i) ';iiM i^KiniiA-Sedaj >cni fc r"">*n-ma t -hra. Urala iu4oi!ttna riis-K*^«." 1 H- Pr.^arfrfp^M. Fa. PAIN-EXPELLER Mali Oglasi imajo uspeh ii i ._________________ mm k i Al WL. S Z ASI illSKI: DOBRA KUPČIJA koliko strahu sem moral prestati! i plačaj onemu. davki, doklade, tak-Do zadnje*, trenutka *em »e bal. se, kuluk, brezposelni, berači, daj da hi ta tepec premislil. F r i notarju se je uepppKttni zvijal in snaikal. da mi je šel že na živce.... Nazadnje je pa le podpisal.... Midva sva na konju. Oez tri dni bova nedela lepo na vasi. na ovojem, obdelovala bova svojo zemljo, on naj ne pa duši v nezdravem mestnem zraku, le naj tone v davkih in dajatvah. kar naj si puli lase. da mu najemniki na plačujejo najemnine... In ko Jx> to našo hišo mah« bolj sjK>znal. kakšna stara podrtija je v resnici, koliko popravil je treba vsako leto.... no! Toda kamor kdo hoče: kar naj se naje do sitegn sladkosti velemesta, ki je po njih tak-» hrepenel! Bo že videl, kaj s*e pravi živeti v mestu! Plačaj temu. NAZNANILO. in daj zraven pa se potožiti , ne smeš, da te od vseh strani gulijo in odirajo. Meaetarja sta pa sedela ta ča*> v krčmi in zalivala dobro kupčijo. Saj je dobrih kupčij itako malo v teh hudih časih; a naša meaetarja sta bila pošteno zaslužita, svoj denar in nihče bi jima ne mogel za-jneriti da sta si po besednem hudourniku tudi pošteno zmočila gr-rla. i -—-— Pošteno *ta so »potila oba rneše- tarju. ali dostojno rečeno: konce-sijonirana pogret:ovalen real it etn ill kupčij, predno sta končno srečno hpravila jkmI streho to trilnsakeijo. Vso svojo izurjenost iu vse bogate i 'kupuje sta morala vpreei. pred-no sta pripravila gospoda Pawia tako daleč. da je definitivn*> udaril z gotpodom Haw lom. čeprav je šlo v -bistvu za kaj enostavno ku|M'ijo. Obe stranki sta pa kazali tako neodločno«!, oba sta sta imela toliko dvomov in [tomiaieknv. da sta "etarja že 'bupavala. misleč, da pade ku|M'ij« in z njo M>vetbf tudi zaslužek v vodo. IV> sinjega trenutka je bila nevarnost, da bo vsa njuna zgovornoM zaman. Slednjič je pa bila kujw*ija *re-čno sklenjena v vseh podrobnostih: gospod Pawel. lastnik posestva na kmetih, je odstopil vse. kakor je »>talo in ležal ), gospodu (iawlu v zameno za njegovo štirinadstropno hišo v Varšavi, stanovanjsko hišo »trgovskimi lokali. Kujs-ija je bila skleujena i/ rok v roke brez najmanjšega doplačila m te ali one strani. Koleke na pismeno po(?odb>. vse takse in nagrad'* mešetarjema sta si stranki pošteno razdelki u«i ;>o-lo\ ico. Toda že napisano jiogodbo /.ta gonpoda Pawel in (Jawel le nerada podpisala, kakor bi se nečesa bala; bila sta polna dvomov in pomislekov, Prišedši iz notarske pisarne jo je pa g«»spod Pawel urnih nog u-bral proti hotelu, kjer ga je žena v»a uestnpua že komaj pričakovala. — Končano! Toda verjemi mi. do zadnjega trenutka sem se bal. da se bo ta tepec .skesal; okleval in cincal je tak;, da sein že mislil, da s k u | m' i jo ne bo nič. N->. zdaj je mojih skrK k on eg. kti|»čija je srečno vklenjena. Čaka naju prijetno živi jene v uiestu. vsakega pr- samcznikov je brez gorkc obleke, vega v nie>«i 't bova lepo spravlja- Z nakupom obleke so odlašali, češ. la na jemnino o-r živela v miru in da se bodo razmere kmalu izbolj- j raha„ i"siand v Tihem oceanu. Te zadovoljstvu, on naj se pa muči in sale. | p|| ^oZk* zda j ni njti na zemlje- peha po teh krtinah, naj si za-1 — Več tisoč ljudi, ki im«j« _ vidih, ker je bil predaleč od Obup siromašnega starca. Te dni je skočil bli/u kolodvora Sava v Zagrebu pod vlak 71 letni Stjepan Seljan. Starec je živel zadnje čase pri svoji hčerki v Stenjevcu. ki ji je pa bil v breme, ker živi sama v težkih razmerah. Videč, da hči ne more skrbeti zanj. je odšel v Zagreb in dobival nekaj časa hrano v ibol-' Spisal mm,* GABORIAU U \i VELEMESTA 8 34 Pvi vtis barona de Breullia je bil dober. niči. končno je pa obupal in sko- Ou\ ki je imel z ljudmi bogate izkušnje, je čil pod vlak, ki mu je odrezal bil presenečen,nad odkritim in možatim glavo. j obrazom, nad plamteeim iti jasnim uogle- 'dom ter prijetno donečim glasom. Sin avstrijskega generala zaaačan ... . _ pri tatvini. ' ! — Moram se vam opravičiti, da vas V Osijeku je bil aretiran meha : sprejemam kar tako po domače, gospod, — nik Karo! Haas, rodom iz LinzaJ je začel Andre. — Toda če človek ni bogat, sin avstrijskega generala HaM.sa.tgj mora streči sam. ki ie dobro znan iz svetovne voj-j „ i i i ■ ___ i .. „ i - j ■ Baron de Brculil se je prijazno nasmeh- ne. Mladi Ilaas je -kusal ukrasti | '' 1 " avtomobil nekemu trgovcu, a- so "" Mr. Wallace D. McLean, izvršilni podpredsednik The Morris Plan Company v New Yorku je naznanil. da b^sta po 14. novembru javnosti na razpolago dve posebni prazniški posojili v znesku $60 i*i $108 po znižani ceni in le r.a' omejen čas. — Dosti prošenj so dobili, naj ponovimo to j»osebiio službo, ki smo jo uvedli lani — je rekel Mr. McLean. Tekom novembra in decembra lanskega leta smo dali več tisoč teh posebnih posojil ter h tem marsikomu oniogm»ili. da sj jo nabavil najnujnejše potrebščine ter smo za praznike razveselili marsikateri dom. . — To leto — je nadaljeval Mr. McLean — se je mrzla vreme prej pojavilo, in dosti družin ter po- } JO,0(H) m SE IIOY SEŽGALI Pred poslopjem trgovske zl»oriii-ce v Kobi na Japonskem so vrgli te dni v ogenj 720.000 biserov, vrednih .30.000 jen. Edina tolažba ženskemu svetu bodi, da biseri niso bili čisti, zato je bila pa tudi njihova vrednost razmeroma nizka. Sežgali so jih zato, da bi cene biserom poskočile. PItVA SOVJETSKA TOVAR\A KOLES V Moskvi je bila te dni svečano otvorjena prva sovjetska tovarna koles, ki bo izdelala vsako leto 450 tisoč koles. Doslej »o morali Rusi kolena uvažati iu ker se hočejo osamosvojiti tudi na tem polju, so začeli graditi |»oleg drugih tudi tovarne koles. OTOK IŠČEJO Čudno se sliši, pa je vendar res. da iščejo otok. Ore t a otoček Sa- Htnipljo življenje 7. davki. točo. slabo letino in večnimi skrbmi, od-kisi dobiti denar za najnujnejše stvari. Le naj ne pravi biti kmet. Kar p'iskiw nai, če ga tako veseli. bomo videli kako bo zadovoljen, ko bo garat ko črna živina, pa bo še za da\ke in obresti premalo. *voj in »v<»ji|t otro-ičkov Želodec bo |ta lahko oltesil na klin. Nekaka ob istem ea*>« je prišel gospod H*ii, preljub« Sabina. vseh stalne »dohodke in so dobrega zna- j 1>oln<>rskih ždaj *ploh več ne čaja. bi baš v tem času zelo po- vpdo a|i tj| otmVk & obstoja ali pa se je jiogreznil. trebovalo nekaj gotovine. Tako posojilo lahko najame tudi več o-sfib skupaj. — Po našem načrtu se ta dolg Na otoček Sarahan sta se *pom nila berlinski učenjak prof. Kopff in ameriški mornariški uradnik njegovo nakano preprečili v zadnjem hipu in ga zaprli. Generalov sin je bil v neki kadetnU-i in ko so ga iz nje izključili, je postal mehanik. Svojemu očetu v Linzu je ukradel avtomobil in se odpe- se j«- — Prej bi se vam moral opravičiti jaz, — je dejal, — da vas takole nadlegujem. K vam me pošilja prijatelj... Iskal je prikladno ime i — Morda princ ( Veseenzi — je komaj Ij4 i njim v Jugoslavijo. Očetov;jxvznai tega znamenitega ljubitelja f.'ik, to-avtomobil je prodal v Mariboru, j (la opnjei j(. ra,i te rešilne bilke, potem pa je prispel v Osijek, kjer ' .... . . , .. edaj znašel v zaporu. | — Da. <»11 IU€ |)OSllja! - je odgOVOlll. — * Princ visoko ceni vašo nadarjenost in govo- ri o vas zelo navdušeno. obšla divja jeza. Zavedel se je. da je pretentan. poražen. Ne -da bi prav vedel, kaj počenja, je planil ua hodnik, se nagnil čez ograjo in zaklieal na ves glas: — Gospod!... Cirospod!... Baron de Bretflli ki je bil žr v drugem nadstropju, je dvignil glavo. Pridite gori! — je kričal Andre Lažni davkar. Splitska policija je zajela pre- Andre se je priklonil iu zardel bolj kakor drznega rd epa rja Franca Bajani-} gojetlka peiizijoliata, ki jo pohvali škof. ča iz sta.ega Grada, ki se je iz- — Gospod, imam tu okrog trkleset osnut- dajal za uradnika davkarije, in hodil po okoliških vaseh ter ol>-Ijuboval kmetom, na jim b<» o-skrbel — proti plačilu seveda — razne davčne olajšave. Največ takih slej>arij je izvršil v splitski okolici, v Trogiru pa je oslepa-ril celo predstojnika tamošnjega samostana in izvabil od njega par stotakov. Slepar je bil nekdaj lt-dnžben kot sluga pri neki davkariji in si je tafn nabral nekaj izrazov in podatkov za svoj sleparsko karijero. izplača k mesečnimi odplačili, ki' prof_ .yamw Robertson. Tčenjaka ' "ta iskala prikladen kraj. rsl krsler bi lahko opazovala zadnji solnčni mrk. Na 1."» let starih zemljevidih je bil otcjfek še označen. Prof. Kopff je izzval vse kapitane tr-"rovskih ladij, naj iščejo izgirbljcni otfH*"»k. Iieta lft-^7 naj bi *e vršila na tem oto<"-ku važna zvezdoslovnn opazovanja. Kdor bi otoček najdel. naj obvesti o tem ameriške oblasti. NIKAB NE OBUPAJTE Rku nlm* lakti tr Ittl. W«»t str I>1H poprej Mirb In «>i irm*r% mnc X«kl adru% Mik-a|,-< :jaUat Isn.i - H (Mliitn tdr*v;la. k^Unt je llnofln tmiki M'liamjr T« adri' 11» >•*- irm-nuj* N'l'in-ToXK In «r i»r»»»l.«.» v vn*h pr- mrmiilh Irkam«h *-n m»»»< adrx\- OmiJm hi »ur $1 M In Je njam^no . Kupit* • n« MrkUnun ** Mt Jutri hMlf ft* upadli urtnrk Z» pomnit* rt trn« >T*JA-T*JN'E i.\«»V.» mi v skladu z dohodkom onega hi denar izpostidi. — S to našo službo je bila javnost zadovoljna, da smo jo sklenili letos obnoviti. THE MORRIS PLAN CO. če dosti žen«k na vesti. Danes velja don Juan za nemoder-nega. M«»derna poza sm*ražnika žensk je do?»ti lažja in udobnejša nego jioza zajteljivca v časih naših očetov. Zato s^ mladi moški, ki so napram žen.ski prebojazljivi. radi zatekajo k izgovoru. ker so ženske. To odbija prav tako kakor preveč mošktksti v ženskem značaju. Vsekakor mora' taktika žervsk. pred katerimi ima občutek, da ga bodo pozvale, naj z njimi nbeži ali se z njimi i>ort>či. še preden se je z njimi dobro seznanil. Te razmere pa ne morejo trajati večno. Nekoč ImhIo mladi možje »pet zavrgli svoje nemiseluo sovraštvo do žeusk in kov in upam, da nastane iz njih nekaj lepih slik; ee bi vam bila katera všeč... — Da. ogledam si jih, — je pritrdil baron de Breulli hitro. Zdaj, kt> je poznal slikarjev zna raj, ni i-mel nie proti temu, da bi zvedel kaj o njegovem talentu. In za eel je zelo pazljivo ogledovati slike, viseče na stenah. Andre ga je molee opazoval. Toda misel, da utegne u-godno prodati nekaj svojih slik. ga ni spravila v dobro voljo, kakor bi elovek pričakoval. Nasprotno, po glavi so mu rojile naj-mraenejše misli. Kriva j<* bila Sabina, ki mil je obljubila, da mu bo drugi dan pisala. Toda težko pričakovani dan je minil, drugemu Malo je baron okleval, potmi je pa ubogal. Ko je stopil v atelje, mu je Andre ve? ogorčen zaklieal: — Vzemite nazaj svoj denar, gospod! — Kaj vam pa je? Kaj se je zgodilo? — Nič, toda premislil sem si; moreni se lotiti vašega portreta, ne lotim se ga! — Ali tako! Zakaj pa ? Zakaj!. .. iiaroii de Hrenih je to dobro ve* del. Kitni! jt\ da je Sa'biua povclala njegovo ime. — Zat<»! — je odgovoril Andre. — Toda t<» ni noben razlog. Andre je izgubil glavo. Razlogov svojega nenadnega sklepa ni mogel izdati. Uaje bi bil umrl. nego izgovoril Kabiniiw* ime. S|»o-^nai je. da si lahko pomaga iz zadrege samo z grobost jo. — Reeimo, gospod, da mi vaš obraz ne ugaja, — je odgovoril osorno. — To je tudi razlog. — Tmla to je provokarija. gospolega. — Sam ne vem, kako bi se vam zahvalil gospod! — je dejal v zadregi. — O! — ga je prekinil baron, — saj nismo dolžni hvaležnosti tistemu, ki je samo storil svojo dolžnost. Lagal bi. če bi vam za- Hue v vrnil, ker je j,obe*nil zločin- ^peljivei in doni Juani bodo i*>-eem iz taboriača. ni o Avarzi duha|*tail «P<* moderni, ne sluha in je wrjetno, da pa drži zločinska tolpa v ujetništvu. — Argentinska vlada je zaradi tega začela zasledovati zločinec in aretirala mnogo mimljivih oseb. stori 1-eem pa še ni na »dedu. NADALJEVANJE SLEDI CENA POZIV NAROČNIKI DR. KERNOVECA BERILA Aagieško-slovenako CM ZA KLASE SO = $2.— [MUHI tUS MMM' Vse naročnike, Id se niso odzvali m I Jim opomine prosimo, po motnosti takoj poravnajo naročtno. Ko jmur to začasno ni mogo j če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se odzvali bomo pri .vstaviti [poifljanje lista. Uprsva 4du. i*0 svojem OČe-J«. decembra: tu prestolonasledniku Rudolfu je Olympic v Cherbourg Naj zatorej g. Mussolini po>pa. v Brt-men Ju- | tih je bila ljubljenka cesar;a Fran-j **** Roooovelt v Havre ca Jožefa, ki je moral večkrat za- •* decembra: . . ... , -i - Berlin v Bremen tiMiiti eno oko in je rad marsikaj spregledal. Svojo voljo je znala u-.fa"i s ^božični veljaviti tudi. ko si je izbrala za j .Albert Ballin v Cherbourg Majestic v Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Efcspresnem Parnucu PARIS 9. DECEMBRA 20. .Januarja CHAMPLAIN 26. Xirremhra— 2'i. Drreinbra LAFAYETTE 5. -In nun rja — Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potne nate vprašajte naš« pooblaitene aoente Sreaeh, J&oe 19 STATE STREET. NEW YORK IZLET) Havre mi. Mi. ki to podpisujemo, smo fcmo krik iz duše celotne naše države od enega do drugega groba. Don Franec Bulic. Ljuba Babic tega tudi ohranijo, tako mora biti odvratno vsakomur C in bilo bi pančič. Rihard Jakopič. Fran S. Pinžgar. Dinko Šimunovie, Dr. Dragutin Dom ja nič. Toma Iio- Krida s« je zadržala pridno, četudi je proti koncu duhovnikovega govora nekaterikrat zaklicala: — Mama! — Pri krstu ni jo-kala. kot jokajo drugi otroci. Pokonci je sedela na Mininih rokah in izmenoma pogleduje enkrat duhovna, .enkrat materin venee. Zdaj pa sedi pri ženitovanjski mizi in grize velik kos potice, ki jo krčevito drži z obema rokama. \%i se drže resno. Režekova mati sedi poleg gospoda Hartu-*evskega in sem pa tam kaj tiho pove na ušesa. Njene oči so rde-"e Zadnje leto je postala bolj mehka — "nervozna", kot je sama zagotavljala — v cerkvi j«» neprenehomo jokala; solze so močile črno zidano obleko na obilnih prsih. Na potu domov *e je poloti žalost. — Ako tako premini ju jem, — pravi svojemu možu. kateremu ke je težko opirala na njegovo roko. — zdaj ima Artur že otroka. O, Bog. kako naglo teče čas! Kdo ve, kako kmalu se bomo morali umakniti Režek. tebi ne manjka več mnogo do šestdesetih. O, Bog. •aj pravim? Šele, ko mimogrede pogleda v klet in vidi. da Greta ni dovol; zalivala »vinjske pečenke, se njena potrtost razkadi. Mina je bila zelo molčeča. Takoj, ko je prišla domov, je hotels odložiti venee in pa|jčola-n. toda Berta »e ji vrže na prsi in tudi tašča odločno oporeka: — Nikar ne odloži! Ali nimaš nikakega spoštovanja do svete ga zakramenta? Aiko pomislim, kako svečan je bil trenutek, ko mi je Reiek snel moj venee. Mini ne pomaga nič; mora obdržati ves nevestin nakit; samo dolgi pajčolan. ki ji je visel na v»e kraje, si je mogla pripeti z nekaterimi zaponkami. Nenavadna frizura ji je povzročala glavobol: težki venee jo je tiičal; brez iteriU zaponk jo je bodlo; glavo dr ai trdo pokonci. Bert« je po »od pomagala. Kava, katero je skuhala gospa Bar-'a*v»ka, je bila kmalu popita. Bartuievakijevi otroci, ki *o seveda prišli, m da bi jih bil kdo povalbil. so si vsega privoščili. Tedaj pa firivedign« Berta svojo lepo obleko, da je bilo videti njeno s čipkami obiito spodnje krilo in je mogel v*akdo občudovati njena za-lita kolena in • vet le čevlje, vzame kavni mlin, ga stisne med kolena in namelje kavo. Molki odpirajo oči. celo Režek mrda z usti. Bartuševski s. obriše u*ta. nato pa pravi svoji ženi: — Presneto, to pa je vendar vae knj drugega, kot tvoja dva količka. ii si je posebno privoščil razne moč na te jedi, tako rečem že pričelo primanjkovati. K »reči pride o)to- . J. n . . ... . . . | j/iagmiu AVUUljaillC. luuia KO- tudi Danteju, ce bi se živel), da t„„i - ta »iu * . * ^ „ . , ... 7 4 . sandic. Dr. Albert Bazala. prof. se ga to društvo poslužuje za to. K- „ 7 m • r - rv i , • « ♦ i - , , , v a-sa otajic, Joža Kljakovic. Dr. da bi hrvatska in slovenska deta t r» t^ t - i. • ... . . ., j . , —. Laza Papovic. Dr. Ljubnmir Mar-pozabila svoj jezik, ki ni Dante-. n oi - - - ^ . kovic. Dr. Pero Slijpecevic, Dr. JeX'4, . . I Ivo Kolbe. Dr. Milivoj Dežman. Ako zdaj preidemo na samo Dr Izidor Cankar Dr j p u_ vprašanje, o katerem govori g teo. Vladimir Nazor, štrovič. Ivan Me- Mussolini v svoji izjavi, opozarjamo na naslednji moment. C'e bi se tudi uresničil sen fašLstov-skega vodje, da bi se francosko-jugoslovanska zveza razrušila — v kar pa ne verjamemo — so še vedno tudi drugi važnejši činite-lji in dobri prijatelji, ki jim ni v Dunaj ima zopet veliko družab-interesu, da bi Jadran postal ita- no senzacijo. Pravnukinja cesarja lijansko jezero. Sam g. Mussolini Franca Jožefa, princesa Štefanija, HCI RDEČE PRINCESE POBEGNILA bo moral uvideti dejstvo, da njegova sila — pa naj bo kakršnakoli — ni nasproti nam v razmerju Rima nasproti Iliriji; in današnja Italija ni v takem stanju, kakor so nekoč bile Benetke, ko so štiri petine današnje Jugoslavije bile pod turško oblastjo. Nikdo ne more imeti vsega in tudi Italija ne. Najbolj bo zapad-ni Jadran njen. ako je Jugoslavija nk vzhodni obali. Dobro pa hčerka kneginje Elizabete Windischgraetz. je te dni brez sledu izginila. Princesa Štefanija .hčerka kneza Otona Windlschgraetza in nadvojvodinje Elizabete, hčerke prestolonaslednika Rudolfa, je stara 22 let. je zelo lepa in med dunajsko gospoda splošno znana. Stanovala je v vili svoje matere, oče je pa že večkrat poskusil odtegniti jo vplivu svoje ločene žene. znane zaradi njenih socijalnryJo- ve tudi g. Mussolini, da nki nje- mokratskih nazorov pod imenom Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno, kakor ste bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU s Hew York, H. Y. nu«a kneza Windischgraetza. Po polomu avstro-ogrske monarhije je docela prelomila s tradicijami in ubrala čisto novo življenjsko pot. Ločila se je od kneza Windischgraetza in .si izbrala za novega življenjskega druga soeijal-nod^mokratskof^a poslanca, meščan-skošoLskega učitelja v Moedlingu Leopolda Petzneka. Vnukinja cesarja Franca Jožefa je postala pre-pričaua socijnllstka in se že 14 let prav pridno udejstvuje v avstrij-| *-ki socijaln^ demokratski stranki. 1 Po svoji materi je podedovala mnoge lastnosti. Je zelo samostojna in hotH svoja pota. Tudi nj,'. na mati je demokratičnih nazorov, toda v politiko ni nikoli posegala. Princesa Štefanija je hotela študirati iih Dunaju medicino, pozneje si je pa premislila. Njen 27 letni brat Ernst Weri-an Windischgraetz/ki je bil vzgojen z njo pri materi, si je izbral prost umetniški poklic. Študiral je pri profesorju Ilabermannu na dunajski umetniški akademiji in rektor prof. Jungwirth ga je imelo "^elo rad. Zanimivo je, da se habsburški princ kot slikar navdušuje za socijalne probleme. Za ženo ima angleško meščanko in živi v skromnih razmerah na Dunaju. Drugi ^ brat princese Štefanije Rudolf jei navdušen motociklist. Tretji brat Franc Jožef se pa drži očeta ;.n je zagrizen aristokrat. Prvotno so mislili, da je oče prisilil Štefanijo, da je zapustila materino vilo. pozneje se je pa izkazalo. da vodijo niti afere v Oros-zvar v grad Lonvai. Tam živi prin cesina stara mati Štefanija, vdova po prestolonasledniku Rudolfu, ki se je nekaj let po moževi tragični smrti poročila z madžarskim grofom Lonvaiem. Tudi ona je huda nasprotnica nazorov "rdeče princese" in je hotela že pred leti vzeti k sebi njeno hčerko. Najbrž je stara grofica pregovorila svojo' vnukinjo, da je odpotovala v Belgijo k svojim sorodnikom. Princesa Štefanija je namree hči pokojnega belgijskega kralja Leopolda II. 10. decembra: Roma v Gfcno« 13. decembra: * Hamburg- v Chertourf Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. ZEMLJEVIDI Stenski zetn'>vid Slovenije os mirf □ im papirja s platnenimi prvgl-bi -------------------------------------.....U* I'okrajni ro*ni zemljevidi: Dravska Banovina ..........................JI Slovenske Gorice, dravitko ptujsko polje .....................................-31 ljubljanske in mariborske ubl*»tl Pohorje, Kozjak ___________________________34 Prekmurj« in Medumurje ___________U < Canada ........................... Združenih driav, veliki Mali _________________________ Nova Kvropa_____________ ____4« _____4« _____13 ......M Zemljevidi: Alabama. Arkansas, Arlion*. Colorado, Kansas, kenturkj In Tenneaaee^ Oklahoma. Indiana. Montana, Mi«situ»ippl. .Washington. Wyoming, vsaki j»o ---------.... Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Midfticaii. Wiseonsin. West Virginia. Ohio, New \ork — Virginia, OU*. New York — *h * kJ po___________________ Naročilom Je pmoilti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 aH 2 centa Ce pošljete gotovino, rekomandlrajta pismo. Knjige poftlliamo pottnlne d ros to "GLAS NARODA" »• W. 11 Street w» TORB FRANK 216 West 18th Street SAKSER Naši v Ameriki. — V Milwaukee je umrl v staro-' sti 68 let rojak Joseph Vert in. eden najstarejših slovenskih pri-' seljencev v Ameriki. Prišel je namreč v to deželo pred 50 leti iz rasi Dubliče pri Črnomlju na Dolenjskem. Celih 36 let je bival v Calumetu, Mich., pred 14 leti pa se je preselil v Milwaukee. Zapušča dva sina, od katerih je eden zdravnik dr. Joseph Vertin v Phoenixu, Ariz., drugi pa sin Peter, ki biva v Chieajju. • i Visakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN yy