102. številka.
Trat v sredo 7 maja 1902.
Tečaja jtXVII
..Zdinoat"
Izh j\ »Bkral ii daa. ruon aadal) ta
pr AirSfcm. oh 4. ari trećer.
Ntrolifia mait t
-a relo leto........ 34 kToa
•» pol ieta.........IS „
t. • "etrt lete . ....... * „
za a mwec ........ S kroal
.■ročoino jc plačevati naprej. ja-
jCOt Drse priložene naročnin« u lutiil •• _
P t t->haVamah v Trata ae prodajajo p» •aasarna številke po 6 atotink (3 av<*. ; ft» I.'"ta na po 8 »t min k (4 vvć.)
Telefon «tv. H70.
Dflaai '
račaaajo po vrstah v petita. Za »ef-hitao aaročHo ■ primernim poput tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-
aaa£! oglasi Itd. ae računajo po pogodb«
V*) dopisi naj ae poftiljajo uredalAtva 5>«fracJcovani rfopiai ae ne aprejemajo r^okopiai se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase apra-• J2M «»ravatitT9. Naročnino in oarlar« plačevati loče Lrat.
Glasilo političnega druitTa „Edinost" za Primorsko.
T ellMiti Je ■•<!
Vredaiitv« in tlakama se uahajata v
a lit: i Uarintia Stv. 12. I pravuiltvo, ta jprejeataaje luaerato? v ulici Moiia jiojLfio §tv. 3, 1!. natinit.
-datarelj in odgovorni urednik 7»ao Sodnik.
I.aam1k koneorcij lista
Natianila tiskarna konaorcija liata „Edinost, v Trat
Spremenjena sitnvaciii
Včeraj so otvorili v Budimpešti letošnje zasedanje delegacij. Zgodilo se je to ob običajnih formalnost li in tisto svečano resnostjo, kakoršnjo je ta korporacija dolžna sebi : svoji dostojanstvenosti in svoji lastnosti kakor predstaviteljica pred svetom skupnosti in jedinstvenosti sicer razklane monarhije. Na razpravah delegacij naj nahajajo krepkega izraza : vezna monarhična in dinastična misel in pa čut, lasten vsem državljanom, da imajo v tej monarhiji vsi svojo domovino, ki jim daje varstva, a so jej za to tudi vsi dolžni zvestobe in — žrtev !
Obe delegaciji sti še tista institucija, v kateri odseva skupnost vseli delov monarhije. To je tista korporaoja, kateri mora skupna vlada, zastopnica vse monarhije pred vna-njim svetom in poklicana hraniteljica njenih interesov in varnosti monarhije : pokladati račune! Istotako, temu dosledno, ste delegaciji tisti poklicani in pooblaščeni činitelj, ki zakonitim, ustavnim pot >m skupni vladi dovoljuje sredstva, potrebna za vredno predstavljanje monarhije pred svetom in vspešno varstvo vsestranskim interesom njenim.
Ta visoka lastnost in naloga delegacije (tu hočemo imeti namreč pred očmi le avstrijsko delegacijo) jej nalaga tudi dolžnost, da -se nje razprave vrše v večem zlogu, da se ne plazijo v nižavah malenkostnih vsakdanjih borb in malenkostnih strankarskih in često tudi o=ebnih interesov, ampak da se gibljejo na visokem nivo u tistih skupnih interesov, ki so v zavisnosti od dogodkov v velikem svetu, od vsakodobne konstelacije na pozo-riš5u velike svetovne politike. Že po nje lastnosti in po nalogi, ki j j ima vršiti delegacija, je neizogibno, da se po resnosti in dostojanstvenosti v svojih razpravah razlikuje n. pr. od tiptega sveta v parlamentu avstrijskem, v katerem se stranke in ljudje — tepo med seboj !
V naravi stvari je torej, da je milieu v razpravah delegacije povsem drugačen, nego v razpravah državnege zbora. Princip vseukupnosti, integritete monarhije, ki naj je izražen v delegaciji pred vnanjim svetom, dejstvo, da delegacije govore pred forumom najširjega sveta, zahtevata resnosti, dostojanstvenosti.
Na tej višini se bodo gibale gotovo tudi razprave včeraj zapričetega zasedanja avstrijske delegacije. In vendar! Vsa znamenja kažejo nekako, da bo to pot situvacija, razpoloženje, precej različno od onega iz prejšnjih zasedanj.
Na to kaže že letošnji preludij — po
listih in dragih pojavih — zasedanju delegacij. Razprave v avstrijski delegaciji so bile doslej slične potočiču, ki mirno žubori dalje. Le tu pa tam, kjer naleta na kako malo oviro v strugi, poskakuje in se malce privzdiguje kak valček, ki se pa hitro uglaja zopet in — potočič inirno žubori dalje proti svojemu cilju, kjer ga imajo vsprejeti veče vodne mase.
Takov valček, ki se malce vspenja in zopet uglaja je bila doslej vsa — opozicija v delegacijah. Tudi oni, ki niso soglašali b kurzom naše vnanje politike, so le nekako markirali opozicijo, aje niso tirali žare s n o ! Trozveza, nenaravna zveza monarhije z naravnima in tradcijonalnima si nasprotnikoma, je bila ovira, na katero je na-letal valček opozicije in kritike, a se je redno hitro uglajal zopet in potočič razprav je žuborel dalje, dokler se ni v nekoliko dneh zlil v morje vseh — na novo dovoljenih kreditov in prekoraČanj prejš. kreditov ! Svet je pa dobival utis, da vlada soglasje med mišljenjem in čutstvovanjem vseh pripadnikov monarhije in nje vnanjo politiko. Z lelo se ja, kakor da se gospodje delegatje — ne izvzemši neza dovolj nji h — klanjajo nazoru, da jim velja cel6 kakor aksijom, da z resnostjo in dostojanstvenostjo v delegaciji ni prav združljiva — zaresna opozicija in ostra beseda kritike!
Iz te obzirnosti je proizhajal milieu razpravam v dosedanjih zasedanjih delegacij. Razpoloženje je bilo vsikdar tako, da voditelju in branitelju vsanje politike monarhije ni trebalo biti v posebnih skrbeh.
Letos pa — kakor rečeno — kažejo znamenja, da se je vendar razpoloženje nekoliko spremenilo in da se je izvršila evolucija, ki daje pričakovati, da pride nekoliko življenja v razprave naše delegacije, da pride beseda resne kritike do veljave, in da so delegatje — ako abstrahujemo od onih nemške narodnosti — dali slovo tradicionalnemu mišljenju dosedanjemu, kakor da radi dostojanstvenosti delegacije, kakor inkarnacije jedinstvenosti monarhije na zunaj, ni dovoljena ostra in najostreja beseda, da je radi ugleda in veljave monarhije vzdrževati fikcijo, da je sedanja vnanja politika monarhije odobravana od večine ali morda cel<S vsega prebivalstva.
Več znamenj je, ki so preludirala letošnjemu zasedanju delegacij, po katerih je dopuščen sklep, da hočejo letos iti tej fikeji do živega. Razni momenti so, ki posebno opravičujejo to domnevanje. Morda najvtče moralno podkrepljenje je dobivala naši tro-zvezna politika s tem, da jej je brez prigo-
vora pritrjeval tudi en del slovanskega prebivalstva — Poljaki!
Letos pa je voditelj Poljakov vitez Ja-worski' odklonil predsedništvo avstrijske delegacije. Obzirno3t tega moža na vzgoraj je notoričia ; istotako je znana njegova anobici-joznost, zbok katere ne odklanja rad časti, ki mu podeljajo veljavo in ugled pred svetom. Tem važneja, da, senzacijalna se mora videti motivacija, ki jo je dal odklonitvi. Odločilna da mu je bila okolnost, da ne bi mogel v svojem nagovoru in o vspreje-m a n ju delegacij pred cesarjem izražati svojega soglasja z zve zo z Nemčijo! Da bi ga že njega lastna individuvalna poljsko-narodna zavest gnala v to — mi ne moremo verovati tega. Veliko verojetneje je, da se je pod pritiskom spremembe, ki se je izvršila v mišljenju poljskejavno-sti, odločil za tako manifestacijo!
Tudi letos ni misliti na to, da bi delegacija kakor taka odrekla svoje pritrjenje tro-zvezni politiki. Za tako, sicer nujno potrebno manifestacijo niso še dozoreli časi. Ali po preludiju, ki ga je vitez Ja\vorski dal letošnjemu zasedanju avstrijske delegacije, ni možno misliti drugače, nego da se je v situvaciji izvršila bitstvena sprememba, ki sicer ne bo imela za seboj direktnih posledic, spremembe v kurzu vnanje politike, ki pa vendar mora napraviti velik moralen utis, toliko na branitelje in sestavi te lje trozveze, kolikor na nje nasprotnike in sploh vse one, ki stoje izven ne.
Će bodo letos — kakor se je nadejati — slovanski delegatje solidarno nastopali v zmislu motivacije, ki jo je dal vitez J a -\v o rski svojemu koraku, bo to pojav odpora od strani avstrijski h Slovanov, bo opomin svetu, da večina prebivalstva te d r -save ne soglaša s trozvezno vnanjo politiko!!
Na mesto prejšnje pretirane obzirnosti stopi odkrit odpor svetu v opozo jenje, da glas narodov je drugačen, nego glas diplomacije! In ako zastopniki slovanskih narodov ostanejo dosledni v tem odporu, potem bi bil to velik moralen udarec in bi po spremembi situvacije v delegaciji sami skoro morala priti tudi spremeba v situvaciji skupne vnanje politike.
Sprememba sitavacije v delegaciji pa je označena v teh dveh važnih momentih: Slovan je odklonil predsedništvo in razprave vodi — nemški liberalec.
Politični pregled.
V Trstu, 7. maja 1902.
O poiožaju. Ako še ne bi hoteli verjeti, da je položenje postalo jako kritično, potem bi morali soditi, da so lažnjive vse vesti, ki prihajajo v javnost o stadiju pogajanj med avstrijsko in ogersko vlado radi gospodarske pogodbe.
Položenja pa to pot ni smatrati ostrim morda zato, ker je avstrijski parlamentarizem še vedno v nevarnosti in ker še vedno visi nad njim — kakor Damokljejev meč — nevarnost spopadov in zaustavljanja mašinerije. Ne, nevarnost, ki dela položaj kritičnim, je permanentna in stareja nego slavna avstrijska obstrukcija, je — nenasitljivost ogerska. To se pravi, posredno so tudi desolatne razmere v avstrijskem parlamentu krive, da je položenje postalo akutno. Madjari računajo ravno na obnemoglost avstrijskega parlamenta, ko vstrajajo v svoj: neizprosnosti. Oni računajo, da se bo g. Korber moral ! udati in vsprejeti pogodbo, kakor mu jo narekuje gosp. Szell, ravno zato, ker v tako razdrapanem parlamentu nima zadostne za-slombe. V podkrepljenje pozicije ogerske vlade groze madjarski listi, da se, ako ne pride do nagodbe, kakoršnjo hočejo oni, Madjarska gospodarsko popolnoma loči od naše polovice in si zasnuje gospodarsko povsem samostojno in od te naše polovice ločeno ' življenje.
Ta madjarska grožnja ni nova. Ponavlja se redno, kadarkoli hočejo Madjari kaj iz-žeti iz naše polovice. Trezni politki in ra-čunarji povdarjajo sicer že dolgo, da se naši polovici ni treba treati pred tako eventuval-nostjo, ker da bi ogrska polovica veliko več izgubila vsled gospodarskega ločenja nego pa naša ! Ali resnica ostaja, da so se avstrijske vlade vsikdar do sedaj dale preplašiti po tej grožnji in so Be naša ministerstva udajala, ali pa — padala.
Gospod Korber pa se baje nikakor ne misli udati. Oficijozna glasila bobnajo vsaj na vse bobne o njegovi odločnosti. Ako ni to le renomaža ali manever, potreben v zadregi hipa, potem je g. Korber odločil, da raje pusti priti do skrajnega in tudi do gospodarskega ločenja, nego da bi odnehal od tiste mere varstva avstrijskih interesov, do katere se vidi toliko opravičenega kolikor dolžnega. I Da, ravno z eventuvalnostjo gospodarskega ločenja da se ravno sedaj prav intenzivno bavijo na naši vladi. Po vestnem računanju da so tudi oni prišli do rezultata, da se naši polovici ne treba ravno bati ločenja!! To daje
f O 1) L I 8 T E K
Vladimir.
Hrvatski spisal Avgust Seno a, prevel M. C-t-ć.
VI.
Tretji dan je došel kapetan veselega lica iz mesta na brol in je prišel naravnost k meni :
»Glejte sreče !« je vskliknil veselega lica. > Pridite, gospod Milkovič. V tem mestu je polno dalmatinskih trgovcev, cela naselbina. Sinoči -3io bili skupaj in govoreči to in ono, sosebno o mili nam domovini, moral sem trgovcem na tako pripovedovati, kaj se g^di pri nas. Tedaj sem se spomnil tudi Vas in sem pripovedoval družbi vse Vaše romantične dogodke. To pripovedovanje je silno zanimalo naše ljudi, osobito starega trgovca Lazarovicd, silnega bogataša in velikega rodoljuba. Vprašal me je, kaj bo ta mladič tukaj, a jaz sem mu odgovoril, da ne vem niti sam. »Naj prkl« v. mojo hišo, je vskliknil
starec, jaz mu hočem najti posla. Jaz ga bujnost, to pisanost, ali težko hrepenenje se ozdravim«.	je polastilo mojega srca. In vskliknil sem:
To mi je rekel kapitan in me odvel v ( Divna si zemlja pod tem sijajnim južnim ne-hišo Lizaruvići, kjer sem tudi ostal. Starec bom — blagoslovljena, ali domovina nisi; je bil pravičen, strog, varčen in točen, vse jaz že imam siroto mater, krasen rojstai kraj! ga je visoko cenilo. Trgovina mu je cvela na Tam mi je stala zibel, tam cvela mladost, široko. Po njegovih navodilih sem delal v tam mi ležita oče in mati! !« njegovem poslu. Delal sem kakor mravlja,	»Oh, tej zemlji moji treba roke pomoč-
kakor da delam za-se ; dih svobodne dežele ničnice, treba dela in borbe, tej zemlji moji in krasota prirode sta me prerodila. Postal moram služiti tudi jaz. Od tedaj mi ni bilo sem ljubljenec starca, postal poslovodja vse, več obstanka na drugi strani morja. Popro-trgovine, vsega imetja, a naposled sem po- dal sem vse svoje imetje in prebrodil sem se stal mož njegovi jedinici, mladi krasni repu- svojo ženo široko morsko ravan, da se po-blikanki od hrvatskih roditeljev, ki je tudi vrnem v mile hrvatske zelen gore, pod staro sedaj srce moji rodbini, a ko je stari umrl, streho očetovsko, da se pp dolgih burnih dne-sera postal jaz, ta izkušani malo plemiški sin, vih povrnem na svoje mesto, da svoji zdravi glava velike trgovske hiše in gospodar ve-j roki, svojo trezno pamet posvetim svobodi in likega imetja. Tedaj so mi prišli prvi gla- . sreči naroda, katerega sem sin. In zopet Bva sovi iz starega sveta, da se Evropa giblje, in soseda, Ev genij moj, in zopet sediva skupno, da je tudi naša uboga, pogažena domovina ^ kakor nekdaj pri vdovi Jagi. Nesreča naju planila na mlado svobodo. Zaglobil sem se. je ločila, sreča naju je zopet združila«. Gledal sem to d<vno, zlatom in biserji pret-	»Zdravo, ustali brat, med živimi! V
kano morje, po katerem sem v bednem sla- pravi čas te je brod privel na rodno grudo, nju dojadral do nenadejane sreče, gledal to v borbo živih, poštenih ljudij. Ž v si, hvala
Bogu, ali spominjajva se tudi mrtvih. Ti si ; me vprašal o njih, in ena duša .ne je zapro-| sila pred smrtjo, da ti povem resnico — — ' Lucija.«
»Jaz sem bil izvedel, da si živ; pisal, povpraševal sem o tebi po vsej deželi. Ali ni bilo odgovora od nikoder; sled za teboj je bila zamedena in nifcdo ni niti sanjal, da ti na drugem bregu oceana sreča cvete. Nu, čuj me dalje! Čim sem videl, da je sila krutega absolutizma pritisnila našo domovino, da so nas sanje leta 1848. prevarile, odrekel sem se službi, ker nisem hotel kloniti tilnikom v jarm tujih birokratov. Došel sem v Zagreb. V želji, da bi kaj izvedel o tebi, mi je bila prva pot, da ol-iščem — Dobran ceve. Že prej sem Čul, da so propali. O Bog! Strašen prizor! Došel sem v sobico pod streho v gornjem mestu. Mislil sem, da sem prišel v stanovanje berača, v udušljivo atmosfero bede. Vse je bilo borno, siromašno. Na stolici poleg okna je sedela mlada ženska, ble^a, upala, koža in kost, gotov plen smrti — bila je — Lucija.	(Zvršetek pride.)
tudi v vepodbujo g. Korberju za energično	naši državi ter bo pozvali ministra za vnanje
obrambo. O dispozicijah g^sp. Korberja da	stvari, naj prepove izvažanje konj iz naše
je obveščena tudi krona.	države, ker bi sicer utegnila nastati nevar-
Da le ni vsa ta odločnost le produkt	nost, da bi naša država v slučaju vojne
hipne atektacije! Će ni, tem bolje. Kakor	ostala brez konj.
sicer avstrijski narodi ne morejo simpatizirati	Posl. V u k o v i 6 in tov. so interpeli
e splošno politiko g. Korberja, ali v pojav-	rali min. ca vnanje stvari, kake korake je
ljanju energije proti madjarski nenasitnosti jih	ukrenil in kaj je dosegel v stvari, v kateri
l>o gotovo imel na svoji strani.	ao ga posl. Biankini in tov. že lani interpe-
Resnoet trenotka pa povečuje še okolnost,	lirali. Lanska Biankinijeva interpelacija se je
da bo delegacije znče\e zborovati. Poleg	namreč bavila a to 1« zadevo: Angležka
borbe za uredbo med obema polovicama mo-	vlada je bila več avstrijskih podanikov, med
narhije pride v razgovor tudi naša vnanja	njimi večino Ilrvatov po krivici izgnala iz
politika, ki se nahaja ravno sedaj v velekri-	Transvaala, v sle d česar so Biankini in tov.
tičnem stadiju \sled okolnosti, da bo obno-	pozvali ministra, naj izposluje od angležke
viti gospodarske in politiške odnošaje monar-	vlade, da tem prognancem izplača primerno
hije do drugih držav.	odškodnino. Dalje so interpelirali del. V u-
O tem predmetu govorimo danes na	k o v i <5 in tov. ministra za vnanje stvari
prvem ne lu. Le še par besed. G. predsed-	glede sledeče zadeve: Neka v Bueoos Ai-
nik avstrijske delegacije je v svojem nago-	resu nahajajoča se trgovska tvrdka, katero
v ru povdarjal, da je želja vseh, da se ohrani	vodi neki Dalmatinec, je hotela stopiti v
svetovni mir, in je izrekal nado, da se ohra-	trgovinsko zvezo z avstro ogerskimi tvrd-
nijo sedanje garancije za mir. Mož je nemški	kami; tamošnji konzulat pa je dal o tej
liberalec in ga u meje m o, ako se je potegnil	tvrdki neugodne informacije. Interpelantje so
za — t razvezo. Vsi si želimo miru vsi že	zahtevali, naj se — v slučaju, da s) te in-
1 mo, da bi bili za dolgo obvarovani grozot	formacije krive — da dotični tvrdki zadu-
vojne od zunaj. — Istotako pa morajo tudi	ščenje. Del. V u k o v i c in tov. so se
drugi umevati nas. ako se ne navdušujemo	interpelirali državnega finančnega ministra za take garancije miru na zunaj, ki se vzdr- 1 radi odvzetja poštnega debita za Bjsno Her-.
žujejo na šk< do miru na znotraj. Ker pa av-	cegovino liBtu »La pensse slave«, izhajajo-
strijski narodi čutijo, da jim je radi tr»>zveze,	čemu v Trstu. — Vprašali so ministra, iz
te povdarjane garancije miru na zunaj, v	katerih vzrokov se je izdala ta odredba in
pogibelji varnost ekzistence; ker čutijo, da	dali hoče isto kmalu odpraviti?! Slednjič
radi te garancije morajo oni trpeti na pogo-	so interpelirali isti delegatje državnega fi-
jih lastnega obstanka in razvoja; ker je naša	nančnega ministra v stvari neke deputacije
škimi nadpisi. Ne moremo pa trpeti, da se tako dogaja tudi v vseh narodnih slovenskih lokalih.
Krčmarji odgovarjajo, ako- se jim stavijo opazk* v tem smislu, da teh meric ni vdobiti drugačnih, nego z laškim nadpisom, a takih s slovenskimi nadpisi da ne morejo navlašč naročit«, ker da to bi stalo preveč !
Denimo, da je to resnica; a resnica je tudi, da imamo tu narodnih trgovcev z imenovanimi mericami. Te trgovce poživljamo torej, naj si naroče raznovrstnih meric se slovenskimi nadpisi ! Čim store tako, naj to blag hotno objavijo v »Edinosti«. Drugo poskrbimo mi sami.
Več pivcev. ('«■1 imamo t Trsta zdravniško postajo ! Pišejo nam:
Pred par dnevi se je dogodilo nekemu, začasno tu bivajoeemu rokodelcu, Hrvatu, da je moral v naglici iskati si zdravniške pomoči. Po nasvetu svojega gospodarja je šel na zdravniško postajo. Tam pa so mu
o osebnih davskih -- ter se zahvalil navzočim udom za njihovo vspešno sodelovanje.
Drsite premičnin. V petek, dne i), maja ob 1©. uri predpoludne se bodo vslaa aaredhe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : ulica delle Poste 4, železne blagajna , ulica deli * Istituto 7, hišna oprava; ulica F orni 20, železna blagajna in ura; ulica Piccardi 1, hišna oprava; Kolonja 17f>, oprema v zalogi; ulica S. Francesuo l?4f hišna oprava: ulica Donota 14, jestvine.
Vremenski vestnik. Včeraj-: L^pl mr »h 7. uri zjutraj 12.2 ob 2 uri popolndn 12 5— C.° — Usbtmer ob 7. uri zjutraj 7G2.3 — Danes plimf. ol 12.12 pre ip in oo 8 pop.; oseka] ol 2 54 predpoludn« in ob—.— popohidne.
Društvene vesti.
»Tržaški Sokole. Kar je češki narod med avstrijskimi Slovani in kar bo sokolsku dajali razumeti (z rokami !), da mu ne morejo društva temu narodu: to mora postati »Tr-pomagati! Mož govori hrvatski in nemški, a žaški Sokol« za tržiške Slovence, t. j. ognji-vse to mu ni pomagalo, ker ga na zdravniški šče vsega našega narodnega življenja, sre-
postaji niso razumeli !
Povrnil se je k gospodarju !
i dišče, iz katerega se morajo na vse strani Le-ta niti razprostirati žarki svetlobe in toplote, iz
ni hotel verjeti v to, kar mu je pripovedoval katerega se mora pretakati življenska inoč
njegov delavec, marveč je i>o!nega moža v drugič poslal na zdravniško postajo. Da se
in eneržija po vsem našem narodnem organizmu. Če kje, mora gotovo tukaj na trža-
piepriča o navedenem, je gospodar poslal z	ških tleh, na tem vročem bojnem pozorišču
bolnikom še tretjo osebo, veščo laškemu je-	med Slovenci in Italijani, sokolska ideja pre-
ziku.	sinja ti nas vseh. Naši srečnejši bratje v
Prišedsa — bolnik in spremljevalka —	osredju naše domovine morejo do m»le volje
voanja j>olitika taka, da ne povspešuje miru bosanskih trgovcev, ki je pod vodstvom na vrata zdravniške postaje, ju je zopet	diplomatizirati in politizirati, a mi moramo
in zadovoljno.-t tudi na znotraj — morajo ti nekega bosansko hercegovskega uradnika došla ustavil neki uslužl>enec, refcši, da na zdrav-	stati tukaj na skrajnih barikadah Slovenstva
narodi oporekati najodločneje, da bi bil v Budimpešto v svrho povspeševanja trgovine' niški postaji ni nobenega zdravnika ! Sprem-	ter z vsemi svojimi močmi braniti sebe i n
gospod predsednik avstrijske delegacije go- med Bosno-Hercegovino in Ogersko. Interpe- Ijevalka je začela protestirati in zahtevati,	njih proti naskakujočemu tujinstvu ! Moč,
voril tudi njim iz srca, ko je izrekal željo, lantje so izrazili željo, naj bi se v bodoče češ: ako ni to zdravniška postaja — samo	eneržijo, pogum in nevstrašenost za ta hudi
naj se še nadalje ohrani sedanja vnanja poli- izogibali takim dogodkom, ki pričajo o pro- po imemu, naj se pomaga onim, ki potrebu-	boj pa moremo dobivati v sokolski ideji, v
tika monarhije, kakor garancija miru na t^žiranju jedne državne polovice na škodo jejo nujne pomoči !	oni ideji, ki je bratski nam češki narod po
zunaj. In ker je pričakovati, da zastopniki drugi. Mej tem, ko je ženska tako govoričila	največem delu dovela do sedanje moči in
Prihodnja seja se naznani pismeno. na glas, so se tam v bi žini odprla vrata,	veljave, da ni je bil položaj tega naroda v
Tudi ogrska delegacija je skozi katera je pogledal neki gospod —	minolosti mnogo krit:čneji, nego je položaj, v
imela včeraj svojo [prvo sejo, v kateri je bil vprašaje, kaj da pomenja ta prepir?!	katerem se dandanašnji nahaja naš narod !
izvoljen predsednikom grof Jul j Andrassv, podpredsednikom pa grof Julij Szaparv.
narodov ne pozabijo svoje dolžnosti in da marveč privedejo do izraza nesoglašanje slovanskih narodov se sedanjo vnanjo politiko monarhije, je opravičena naša izjava, da se tudi v zasedanju delegacij pokaže kritč-iost sedanjfga položaja.
Iz delegacij- Včerajšnjo prvo sejo avstrijske delegacije je otvori l minister za vnanje stvari, grof Goluchowski, nekoliko po 4. uri pop. ter je naprosil delegata barona Helf-ma, naj prevzame starostno pred-sedništvo. Baron Helfert je pozdravil delegate ter proglasil 38. sesijo državnozborske legatov- Po izvolitvi raznih odsekov delfgacije otvorjeno. O volitvi predsedništva 8eJa zaključila, je bil s 46 glasovi izvoljen predsednikom
delegat dr. B a r n r e i t h e r, 9 listkov je	Tr^aĆUo vsCtoH
bilo praznih. Predsednik dr. Bar ure i-	AiGOlVC VCOLK
t h e r se je, prevzemši predsedništvo, najprej	Radi jutšnjega praznika
zahvalil na izvolitvi, ter je potem omenjal, hodnjo izdanie »Edinosti« v petsk popoludne
Ko mu je ženska raztolmačila stvar, je Že sam krepki izraz »Sokole razvneti mora izjavil dotičnik, da je on zdravnik in je pozval v nas isti ogenj navdušenja, isto nezlomljivo
da Si» <a letošnje delegacije sestale v času ob navadni uri.
važnih političnih dogodkov. Izrekel je potem IV. shod slovanskih časnikarjev. Ob -željo, da bi se še v bodoče ohranil mir ter činski svet ljubljanski priredi dne 18. maja
je izrazil upanje, da se bodo se nadalje gojile in braniie izkušene garaneje miru. Omenjal je potem reform vojnega ministerstva ter sklepanja trgovinskih p »godb, kakor tudi
Predsednik je povdarjal v svojem nagovoru, bolnika, naj mu sledi !	odporno moč, b kakorsno vnema junaka na
da je položaj vnanjih držav v glavnih pote- S tem se je stvar zaključila! Mi pa vpra- boljoem polju vojaški rog! Zdravemu, krep-zah isti, kakor je bil v minolem letu. V po- šujemo ponovno : Čemu imamo v Trstu kemu in neustrašenemu narodu je odprt ves litičnem koncertu ima veljavo samo glas zdravniško postajo, ako na isti »zdravijo« svet; njemu ni nobena zapreka neprekorač-onih držav, katerih vojska se vsp >redno razni vratarji — in na gori navedeni način 1 ljiva, on se ne boji napadov sovražnih na-razvija z vojskami drugih držav. Svoj govor Kmetovalcem pri SV. Ivann. Pred ne rodov, ker je prepričm, da se vsi napadi je zaključil z apelom na patrijotični čut de- koliko leti so se na več krajih naše okolice naDj razpršijo ob njegovi vztrajnosti, železni
se je ustanovile zavarovalnice za govejo živino, volji in energiji. Ćim bolj pritiska na tak Te zavarovalnice so se obnesle povsodi jako narod sovražna sila, tem bolj vzbuja v njem dobro in so že marsikoga rcšile iz velike samozavest, tem bolj ga podžiga k še većemu nesreče. Posebno majhnim posestnikom (in odporu. Predpogoje k vsemu temu dobivamo takšnih je pri nas največ) so te zavaroval- v sokolskih društvih, v sokolski ideji. Morda izide pri- niče prava dobrota. To vedo povedati po- poreče kdo, da pretirujemo. Temu odgovar-sebno oni siromaki, katerim je poginila je- jamo, da ne pozna čin-teljev, ki so povzdi-dina kravica. Gorjč jim, če nimajo, da bi gnili narod češki tako, da imponuje isti danes si preskrbeli drugo!	vsemu svetu. Ljubezen vsega če-
Vse naše zavarovalnice za govejo živino delujejo jako dobro, izjema pa je pri Sv. Ivanu. Tej zavarovalnici so prevelike ne-
škega naroda do Sokolstva mu je v o d g o v o r.
Naš vrli »Tržaški Sukol« pa je ravno sedaj v onem stadiju svojega razvoja, ko se
uravnan a gospodarskega razmerja z drugo državno polovico, ki ne spada sicer direktno v kompetenco delegacij, ali ta vprašanja stane 10 K. ppopolnjujejo politično sliko, ker se dotikajo
ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega d ima« t-ljvanskim časnikarjem na čast
slavnostni banket. Ker se morejo tega ban-	sreče že v prvi kali zadušile nadaljnji razvoj,
keta udeležiti tudi nečasnikarji, opozarjamo	Sedaj, zaključkom tretjega leta, je popolnoma	je začel najintenzivneje baviti se svojo glavno
vnovič, da sprejemata priglasila g. dr. K. Triller	obnemogla in treba jej pomoči. Zavarovalnica	nalogo, z gojitvijo res-ne telovadbe, v kateri
in dr. E. Lampe. Kuvert (s pijačo vred)	za govejo živino je za S/. Ivan posebne	je dospel že tpko daleč, da mu celo drugo-
važhosti, kajti nikjer v okolici ne rede toliko	rodei, ki so te dni videli njega proizvajanja,
Gabriele d * Annunzio in Eleonora	živine, kakor ravno tu. Zato bi bila največa	ne odrekajo brezpogojnega priznanja- Da bo
b dočnosti in moči naše države kakor vele- Duše . Te dni se nahajata v našem mestu nemarnost, če bi dopustili, da ta prepotrebni pa naš »Sokol« tudi dalje napredoval na
s le. Vsi ti vzroki podajajo letošnjemu zase- dva odlična italijanska zastopn ka um?tnosti zavod propade, danju delegacij resno in velevažno in sicer slavni italijanski pesnik in pisatelj
svojem potu, treba je, da se ga oklene vse
Odbor kmetijske družbe je sklenil zato, naše zavedno narodno občinstvo, v prvi vrsti
delegacijo,
Z •
i v i o .«
da vsklikne istemu trikratni !
lice. Zaključuje svoj govor se je predsed- ■ Gabriele d' Annunzio in najboljša italijanska	da obnovi to zavarovalnici na podlagi novih
nik opominjal našega vladarja ter je pozval j dramatična igralka Eleonora Duše.	pravil, katere je njegov vrli Člen gosp. dr.
Eleonora Duše bo namreč te dni v ob-	M. Pretner izdelal po vladinih predpisih. V
činskem gledal šču predstavljala se svojo	ta namen se sklicujejo vsi u^je stare zava-
Xa to je bil izvoljen podpredsednikom družbo tri najnovejše d' Annunziove drame	rovalnice in vsi posestniki, ki redijo govejo
delegacije s 5f> glasovi delegat grof Vet ter j »La Giocmda«, »Li citta morta« in zadnje	živino pri Sv. Ivanu, naj pridejo pri-
na izvolitvi j d ' Annunziovo znamenit > delo »Francesca da	bo d njo soboto dne 10. t. m. n a
Kiminic.l	zborovanje, ki se bo vrš-lo v krčmi
Pomnožite? tržaške irarnizije. Gla-	konsuurnega društva ob 8. uri zvečer. Zbo-
som graške »Ta-^esposte« nima osredaja vojna	rovanja s« udeležijo tudi nekateri odborniki
uprava nikakega nam?na za pomnožitev tr-	kmetijske družbe.
v. d. L i l i e, ki Be je zahvalil in obljubil, da bo v slučaju nadomestovanja predsednika z največo objektivnostjo vodil razprave. V veritikacijski odsek bili so na to voljeni delegati : Baiwinski, dr. Conci, de želni grof Furstenberg, Kaftan in knez Starhemberg ; v peticijski odsek pa delegarje : tržaško name^tništvo, kakor
žaške garnizije. Nasproti temu pa da zahteva	Sv. Ivančani ! pokažite, da znate ceniti
tudi
Banvinski. dr. Dvk, grof Durckheim, Klee->vein, opat Korcian in grof Menveldt.
Del. D o b e r n i g in tov. so interpelirali min. za vnanje stvari glede stanja kolodvora v Pontebi in so pozvali ministra, naj radi gradnje novega kolodvora stopi v dogovor z laško vlado. Del. S v 1 v e b t e r in tovariši so interpelirali rai5! treh avstrijskih Nemcev v Carigradu, ker jim je tamošnji avstro ogerski konzulat zapreti!, da jim od reče s/ojo varstvo, ako ne izstopijo iz odbora nekega društva nemških podanikov.
Del. K 1 e e \v e i n in tov. .so interpelirali radi nakupovanja konj od strani Angležev v
vojaško poveljništvo, da se nastanila v Trstu stva in zato udeležite se ta dan vsi vsaj še dva stalna bataljona pehote. »Tages- vanja in izraz te tu svoje mnenje!
tukajšnje dobrote, ki vam jih dajejo gospodarska dru-
zboro-Vabi
pest« meni, da ima tu zadnjo besedo mestni vas v sporazumu z načelstvom stare za-svet tržaški, kateri pa bržkone ne. bo pri varoval niče
volji zidati novo vojašnico potrebno za po-	odbor kmetijske družbe,
množitev posadke.	i fz prizivne komisije za osebno do
l inesten nasvet. Pišejo nam : V Trstu hodarino za Istro, in okolici imamo do 500 gostiln in krčm. V Dne 6. t. m. je bila zadnja seja glav vseh teh lokalih (z malimi izjemami) se m- nega zasedanja prizivne komisije za osebno bijo lončene posode za prinašanje vina na dohodarino za Istro.
mize. Vse te posode pa imajo laške nadpise, j Po završenju razprav je predsednik, kar postaja od dneva do dneva bolj odijozno dvorni svetnik in finačni ravnatelj Oton pl. za naše narodne sloje. Mi nimamo nič proti vitez pl. Zimmeatnann, zaključ i to glavno temu, da laški krčmarji rabijo posode z la zasedanje, — četrto, odkar je v veljavi zakon
pa mladina. Kdor le more, naj pristopi k temu prekoristnemu društvu, ali naj je vsaj podpira o njega javn h nastopih. Ciin trdnejše bo stal »Sokol«, tem lažje bo izpolnjeval svojo nalogo: biti buditeljem in krepi-teljem našega narodnega življenja, biti gonilno močjo vsega našega delovanja.
Jutri, v četrtek, dne 8. t. m , bo rodoljubnemu občinstvu dana lepa prilika, da dokaže, koliko se zaveda velikega pomena sokolske ideje ter še posebej važnosti »Tržaškega Sokola« na tem ozemlji. Jutri mora naše občinstvo pokazati »Sokolu«, da zna upoštevbti njegova prizadevanja in ceniti njegove vspehe! mnogoštevilno svidenje torej jutri v barkovijanskem »Narodnem domu« !
Moški podružnici sv. Cirila in Ne
toda v Rojann je gosptd P. R. v Pazinu daroval 5 K, ker se ni mogel udeležiti veselice, prirejene v Barkovljah imenovani podružnici v korist. Hvala mu lepa !
»Slovansko pevsko društvo« javlja, da se lože in sedeži za veliki koncert dne 11. maja v gledališču »Armonia« dobivajo v kavarni »Commercio« po sledečih cenah : Lože v pritličju G K, v prvem redu 4 K,
v drugem H K, v tetjera 2 K. Sedeži v pr- vičani pred 12 leti niso izrekli za hrvatsko, vih treh vrstah stanejo 1.^0 K. od četrte do ampak za ital. šolo?! Bog ve! ! Nam se šeste -^t.. od sedme do desete 6<> stotink. prav zdi, da ljubezen signorov do ne ekzisti-
Povdarja ?e še enkrat, da «o veljavni le oni listki za leže in sedeže, k; so bili kupljeni v kavarni Commercio.
Zanimivi in krasDi program tega koncerta priobčimo v petek. Za danes op »zor-jamo, da l>odo »Tržaški Slovani« pozvani, da prvi čujejo in sodijo novo večo skladbo g. Josipa Mnndiča.
Goriški Sokol« izleti — kakor posne-
rajočih Romunov v Istri, ni nič druzega, ako jo pogledamo malce od bližje, nego - - sov-ražtvo do Hrvatov.
No, bodi kakor h< č?, fakt je ta, da je deželni odbor zapriČel resno akcijo za romunsko šolo v Sušnjevici ter je tako energične (da-si ne treba ravno posebne energije za pritisk na primorski zistem, ko gre za kako laško objestnost) pritisnil na vlado tako ener-
mamo iz včerajšnje »Soče«, —v zmislu odbo- gično, da se je dne 22. m. m. re« podali v
rovega sklepa dne 15. junija v Rihenberk,
kamor izletita tuli »Tržaški S »ko!« in » Kolo«.
Kakor doznajemo iz zasebnih poročil, se pridružita »Goriškemu Sokolu« »Glasbeno in pevsko društvo« in pa »Goriško del. podp.
društvo«.
Iz t-h poročil je razvidno, da se v Ri« hembergu pripravlja velika narodna slav-
nos*.
Vesti iz ostale Primorske.
Deiovanjo trž. škofovskega namestnika (Dopis.)
Župnija in ^lekanat Oprtlje sta prišli v roke mladega reformatorja iz zakristije sv. Jakoba. Prve udarce njegove »močne« roke mora ud..biti prazna in zatirana župnija Ždrenj. Monsignor Petronioje pustil dosedaj to veliko župnijo brez vsakega svečenika. Saj je tam šola slavne »Lege« in tako ima oni »Le-ein« učitelj svobodno roko za vsako delovanje.
Susnjevico posebna komisija, seatoječa iz okrajnega glavarja v Pazinu, namestnistvenega svetovalca viteza Czermaka (kakor zastopnika deželnega šolskega sveta), okrajnih nadzornikov Bunca in Parenzana in občinskih načelnikov v Plominu in Boljunu, ter zastopnika deželnega odbora.
Ta komisija je vpraševala stariše iz »romunskih« sel, da-li si res tako silno žele romunske šole, a soglasni odgovor njihov po-menja goropaden fiasko za signore in za deželni odbor. Vsi so se izjavili za hrvatsko šolo. Ali, kakor da zastopniku deželnega odbora še ni bilo zadosti na tej blamaži ! Za-
(To bi bil torej nekak štajerski pen-dant k slučaju, katerega smo mi včeraj označili v notici »K.ar ni dovoljeno enim, ali je dovoljeno drugim ?« Tudi na Scajarskem je menda za neslovenskega uradnika še v priporočilo, ako je stal kje na čelu kakemu nemško radikalnemu provokatori čnemu društvu ! Op. ur.).
—	Pomanjkanje učiteljev. Na Štajerskem je 1638 učiteljev 826 učiteljic. Število učiteljev se je v minolem letu zmanjšalo. — Mnogo učnih mest se ne morejo spopolniti.
—	Sneir na Štajerskem. 11 Ž®tal (blizo Slatine) na Štajarskem nam pišejo, da je te dni tam dva dni zaporedoma naleta val sneg, kateri je močno poškodoval drevje. Lani ni bilo tamkaj skoraj nič sadja, letos pa je prišel sneg, ko je bilo drevje ravno v cvetju in to gotovo prizadene veliko škodo na sadju.
—	Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradca bo imelo v soboto, dne 10. maja 1. 1902 ob H. uri zvečer v društvenih prostorih Bvoje I. redno občno zborovanje v letnem tečaju, in sicer s sledečim vsporedora:
1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja.
hteval je namreč, naj komisija \ praša na- 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slo-vzoče, v katerem jeziku govore v domači venije«. 3. Odborovu poročilo. -4. Glavno hiši! In zopet so odgovorili vsi: hrvatski! poročilo: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) Mnog: so tudi šale izbijali radi raznih vpra- knjižniČarjevo, d) gospodarjevo. 5. Poročilo šanj, ki jih je stavil zastopnik deželnega od- revizorjev. 6. Poročila klubov. 7. Volitve: bora. Gospod Tomasi (tako se piše mož) je a) predsednika, b) odbora, c) društvenega bil kar zelen od jeze. Celo jeden Plominjec, soda, d) revizorjev, e) vseučiliškega odseka. Lah, je zaklical: »Dajte ljnd-itvu, kar ljud- 8. Slučajnosti.
stvo zahteva ; oni so gospodarji odloČ'ti, kako	-
šolo hočejo in kako bodo bolje odgojevali svojo deco!« In mož je glasom) za hrvatsko šolo.
Tako so se signori temeljito osmešili, usi-Ijevaje svojo ljubezen ljudem — katerih ni!!
Dne 23. aprila so slavili v Zdrenju cer- ^ ^ ^ In ^	^^ ^ ^ ,	BrZOttVIia DOTOČlia.
kvenega patrona sv. Jurija. Ta dan je prišel	^	J	*
v ždrenj sam župe upravitelj,	g. \Valker. 8 0 . , .... .... .	KnezonadŠkof tajni svetovalec.
J 1 1	... lako so se signori temeljito osmesili, usi-	t^ttvt * t -t /n «r n •	^
Seboj je privel še enega ital.	svečenika in .. • i j , . L - o	DUNAJ i. (B) »Wr. Ztg« javlja: Ce
J J 1 ,	hevaje svojo ljubezen ljudem — katerih ni I!	. . ... , P	0 ,	.
eDega frančiškana iz Kopra.	j j j j j	aar Je podelil knezonadškofu v bolnogradu,
V Ž Irenj so prišli z določenim name-	dru. Katschth^lerju, dostojanstvo tajnega sve
no ni: d a ta dan zatro v cerkvi	V/^cfri kr^nicl^P tovalca.
domače h r v. petje in uvedejo	XMm rv««*"".!®1^- j Delegatje »red cesarjem,
i t a 1. • I H t i D 8 k o !	' * T spomladi. Iz Trebelna p.i BUDIMPEŠTA 7. (B.) Njeg. Vel.cesar
Odseli se pri učitelju »I^ege«. Ta ima	Mokronogu pišejo »S o*encu«: Dne 29. aprila je vsprejel danes predp. v budimskem kra
šolski harmonij in pri njem so se neki pro	j« padlo za štiri prste na debelo snega. Pri- ljevem dvoru najprej delegacijo državnega
danoi vež bal i v 'italijansko - latinskem petju,	hodnje jutro je bila povsod m^čna slana, zbora. Predsednik iste, dr. Baernreither, je
Skušali so torej spraviti v cerkev harmonij	Tudi dne 2. maja je sneg vse pobeld in dne povdarjal v svojem nagovoru, da hoče dele-
iz »Legine« šole ter uvesti v cerkev »Legi-	3- maJa Je zopet slana veliko škode naredila, gacija došle jej predloge vestno proučiti in
nega ; učitelja in italijanske pevce. Tako bi	Nekatere gorice so skoraj uničene, kajti titje po dolžnosti rešiti. Že leta sem utrjene pod-
bilo odpravljeno hrvatsko cerkveno petje in	je že močno razvito. Tudi sadje je po |age naši vnanji politiki so se izkazale in so
rečnostjo, spremljam Vaše delo se svoj ini naj bolj i mi voščili in Vain kličem od srca : dobro došli !
O poskusa samomora princese Bcatriks Bourbonske.
DUNAJ 7. (B.) »Fremdenblatt« je izvedel iz dobro poučenega vira, da vest o poskusu samomora princese Beatriks Massimo ne slone na polni resnici, ker na merodaj-nem mestu ni nič znano o tem. Osebe, ki poznajo prineso, dvom j« na |avtenticiteti teh vesti. (Čudno, da ti »merodajni viri« vendar ne vedo za gotovo, ali je res, ali ni res ! Op. ur.)
Imenovanje konservatorjem.
DUNAJ 7. (B) Minister za nauk in bogoČastje je imenoval profesorja na obrtni šoli v Trstu Henrika Nordio, konservatorjem centralne komisije za raziskovanje in vzdrževanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov.
Novi ogrski trgovinski minister.
BUDIM 'E$TA 7. (B) Uradni list objavlja ini novanje pravega tajnega svetovalca, državnega poslanca in profesorja na budim-peštanskem vseučilišču, Ludovika Langa, ministrom za trgovino.
X X
X X X X
S
X X
n
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
z aarejefllai Jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, je prevzela
uryo slo?, zaloio poliva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja
▼ Trstu, Via Pia&sa vecchia (Rosario) it. 1.
(aa desni fttraal eerkve sv. Petra).
Konkarenoa asmogoAa, ker Je bl*go Is prv« rok«.
X X X
da *
X X X X X
s
X X X X X
x x
povzdignil bi se v narodu ugled »Legine« šole in »Leginega« učitelja. Ali slabo jim je poslužila sreča !
Naš narod tam ne sp;. Tudi imajo naši ljudje tam dobrih voditeljev, kakor so Tom-čic, Gerdina in drugi. Vsi so se vzdignili proti tem modernim misijonarjem »sv. I t a -1 i j e«. Italijanski junaki so se prestrašili — na svojem starem mesiu pa so ostali vrli do mači pevci.
V Ž Irenj u imamo lep hrvatski cerkveni mešan zbor. Ustanovil in uvežbal ga je rodoljubni svečenik V r a n j a c. To eo same mlade moči, ki pojejo lepo s prr.vim navdu-dušenjeru.
Tako je končala masa. Za popoln d ne je priprav 1 goreči reformator nove posku=e. Ker so v mešanem zboru tudi pevke, vzel je te na zob. Sel je torej na kor in je tik pred blagoslovom spodil vse pevke Bkora doli. Hotel j« s tem pevce užaliti, da bi zapustili petje — potem bi takoj nastopil >Lfg □« zbor. Če bi pa narod reagiral, bilo bi mu tudi po volj", ker bi tako prišli mnogi do nesreče.
J n zopet ni šlo ! Naš narod je odločen, a tudi trezen. Na koru je reformator pogiedal našim pevcem v oči, a tam je videl grom in -trelo! In prestrašen je zbežal s kora. Med narodom je pa silno zavreic. Nnše izgnane pevke so šle mirne v cerkev — a narod je stiskal pesti.
Mi smo siromaki, vse je proti nam. Sedaj pa so nastopili proti nam še glavarji katoliške »»erkve. Naša velika župnija nima svečenika. Kaj naj storimo?!
No, ne bojte se za n*js ! M< smo videli našo zvezdo — sv. Cirila in Metodija
Nije Istra ta*"janska !
Istrski signori osmešeni. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, kako se je v istrskih signorih že pred par leti vzbudil in z elementarno silo pojavil čut pravičnosti in ljubezni do — Romunov!
Do Romunov v Sušnjev:ci namreč, ki so se bili že pred 12 leti komisijonalno izrekli za — hrvatsko šolo.
Bog ve, da li bi bilo navdušenje signo-rov za ravnopravnost romunskega jezika v Sušnjevici, že davno davno v poginivšega, tudi v tem slučaju tako intenzivno, da se Susnje-
dolinah p tškodovano. llž, ki je bila že v klasji, bodo morali nekateri kar pokositi. Ljudje so obupani. Mncgo jih pojde ravno radi te uime zopet v Ameriko. Krnilo bo polovica trdn'h noožkih v Ameriki. Kdo bo potem doma delal ?
* Zanimiva stava. — Visoka starost. — Iz Senožeč nam pišejo : Kakor ste že na kratko omenili v svojem cenjenem listo, je posestnik iz bližnje vasi L-'že, Ivan Zni-
zngotovile mir suujcčim narodom. Ugled države v svetu evropskih držav ni le nezmanjšan, ampak se veča po sprštovanju do častitljive glave Njeg. Veličanstva. Nekaljen nadaljnji obstanek teh mirovnih podlag, i
upliva monarhije v'
KXXXXXXXXXXXXXXX
3 hrastove taje
za mesarje v premeru 95 cm. so na prodaj. — Naslov pove upravništvo „Edinosti".
Šenpolajski mladeniči
vabijo na
javni ples,
ki se prične jutri, ob 1- uri popoludne v gostilni gospoda
ob
K o s in i n a
v Sen pola ju.
z Mavhinj.
ohranitev in razžirjenje
smislu miru in kulture: to je vroča želja vseh. Dolžnost delegacije pa je tudi, da dobro . preračuna žrtve, katere je doprinesti za i skupne stvari. Na to je omenjal dr. Baern- 1 deršič (Klofočen), stavil s posestnikom Ma- reither važnost trgovinskih pogodb, katere je
*evžem Markočičem (Petrin), od istotam, da obnoviti in je povdarjal potrebo, da ae eko- K Ples'1 [yo svirala godba
pride v 12 urah iz Senožeč v L;ubljan% in nomske sile obeh delov monarhije spoje v -
sicer po državni cesti, 7$ km. daljave. Žai- trajno ZVezo. 0 m ee urede ti gospodarski	PRVA TOVARNA
»lerš č je zastavil zemljiške, vredno 200 K, odnošaji, bomo tem lagije spoznavali neplod-	m	•
Markočič tudi zemljišče enake vrednosti no9t marsikaterega prepira ter odstranimo 7LSL C0|)IC6 111 SCGlKC Stava je bila dogovorjena in utrjena po pri- istega, ki se v naših notranjih stvareh po- ' čah pri županu v Lažah. Odhod je bil dne stavlja med nas in nas ločuje. Dr. Baernreither 30. m. m. 5 minut Čez pol ure zjutraj. — je zaključil: Polni zaupana gledajo vsi narodi Znideršičje dospel v L j u b - te države na posvečeno osebo Vašega
Veličanstva, kakor zaščitnika miru, v neo- TRST. - Via S. AlltOIliO - TRST majljivi zvestobi se čutijo združene z dinast jo	(nasproti Zannaro in Gentill).
ter se klanjajo v skrbj ki jo Vaše obrača vsem na rodom države. Isti
Santo fl' Aiel!
dunajski p r e d p o -
ljanodo mitnice na cesti ob 10. uri 6. min. lud ne, torej v 9 urah 30 minut. Tu je pričakoval omenjenega župana, ki naj bi s konjem Markočiča spremljal Z iidersiča
hvaležnosti pred neutrudno Specijaliteta čopifiev za zidna dela nepresežni ^aše Veličanstvo milostno trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za č.«
prosijo ščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perju, do Ljubljane. Ker ga je pa spremljal le do blagoslova z nebes na predrago glavo Vašega	Palic za izfcol6i !>ralu .
Planine (kajti od tu naprej ni mogel konj več Veličanstva.	| Velikanski izbor mil, glavnikov, parfum-v.
dohajati pešca), {odpeljal se je župan z Ra-	Y svojem odgovoru se je cesar zahvalil
keka po železnici v Ljubljano, kjer se je —	na zagotovilih udanosti. Od lanskega zase-
kakor rečeno — na mitnici sešel s Znider-	tlauja delegacij se splošno polit čuo položenje si če m.
listnic, novčark, mošnjičkov itd.
Vse po jako niskih cenah. ^
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
ni bitstveno spremenilo. Njegovo in njegove vlade neprestano prizadevanje je obrnjeno gojenju tesnega razmerja po naših zaveznikov ter zaupnih odaošajev do vseh druzih vlast*. Islasti pa naše prijateljsko sporazum-vam stoji liki mladenič in da vam pri svo- ljenjenje z rasko državo glede dogodkov v jem 70 letnem nečaku Antonu Moravcu bližnjem Orijentu povspešuje nadalnji obsta-opravlja posel kočijaža z dvema konjema. nek miru in reda v onih krajih. Potem je fg
omenjal cesar pohvalno nastopi naše morna-
Ivan Moravec iz S?nože5 hšt. G., ki je svojedobno 14 let služil vojakih, je stopil danes, dne 5. maja, v 91. leto svoje dobe. Mož pa je še tako čil, zdrav in krepak, da
&
Aleksander Levi Miszii
&
Vesti iz Štajerske.
— Imenovanja v sodni službi. Sodnimi pristavi so imenovani avskultmtje gg. dr. L. Miihleisen za Rogatec, dr. J. Račič za Konjice in dr. A. Kaiser za Radeče. — Zadnji trije gospodje so vsi Nemci, a pridejo vkijub temu v slov. kraje za sodni uradnike. Dr. Kaiser je bil svoj čas predsednik znanega nemškega hujskalnega društva »Car-niolia«, ki je svoj čas provzročilo velike izgrede v Ljubljani.
rice v Kitaju. V "j na uprava mora letos sta-viti povečane za.iteve za nabavo artilerij- ^ skega materijala, reorganizacijo artilerijskega ffl orožja in za zboljšanje hrane vojaštvu. Vojna mornarica stavlji večje zahteve vsled množenja personala in za gradbo ladij. Ali vsi ti izdatki so stisnjeni v najožje meje. Gospodarski odnošaji Bosne in Hercegovine se' redno razvijajo dalje in tudi v bodočemlctu se izdatki uprave teh dežel pokrijejo z lastnimi dohodki. Uverjen (tako je zaključil cesar) da se (ffi	Sjj svoj'h nalog lotite z navadno patrijotično go- 10000(S(S 9 SfS&SlS 9 Si 31 ®
Prva ta	tovarna pohtitva
▼teb vrat.
-#t TRST -
TOVARNA: j	ZALOGE:
Via Teta, i Plazza Rosarlt it 2 vogal	I (šolsko poslopje)
Via Lhaitaaaa j In Via Ribar«« it 21 Telefon it. 670.
-MOM-
Velik bbor ta pecari j, zrcal in slik. Iz-vriajc nuočbe tmdi po posebnih načrtih.
Gene bres konkarenoe.
ILOSTBOrilJ enu ZAŠTO!! II FSilKO Predmeti postavio ae na pat ob rod a>t železnico Ir^nt-o
i
i
Sf &
$
<a>
5 g
6
P! L I J A L K A
i fcr. uri?, avstr. Kreditima zavoda
trgovino in olirt t Trstn.
Novci za vplačil*. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz	^dnevni odkaz 2'\
.	3-meaečni „ 21 . ,
30- „ . 3'4% K-	„ 2\\
na piama, katera »e morajo izplačati v »edanjih ban-koTc-ib avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks > ? krepoai z dnem 24. j n rji; a, iS. junija in odnosn« 20. avgusta t. I. j><> dotićnui oh avah. O k r o i n I o d d e 1. * vredn. papirjih 2* „ na vsako svoto. V napoleon * }»rtz obrenii. Nakaznice na Jjunai, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropav^ Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gra lc foibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olotncu Reicbenberg, £aaz in ^olnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku lu00 provizije, lakaso vseh vrst poti uajunieatuejftimi pogoji. PrednjmL Jjjnfevne listine po dogovoru. Kredit na dokuinentt v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano.
Na'a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke j Italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
kursu.
Hprejemajo se v pohrano \reduoBtni papirji, zlati da -rflrni utbar. zlati avMiijaki l>ai)kovc-i itd. po pogodb
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih Za enkratno insereijo se plača po 1 nvč. za Ir-sedo: za večkratno inserrijo pa se cena primerno zniža Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo p«» 10 gld. ter se plačujejo v četrtietnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 3<> nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v »oddih in bv+HIkah.
Perltauc Jakob ^ritri*
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
XK«XXXXXXKXXXXKKKKKXKKXKXKXKKX **
»pregrorljive mrežice.
— rt v Trstu. Piazza Negozianti 51. 1 W IUm priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice irettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer.u
Anton Šorli
Kavarne.
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo-
u ou ajiojaii"v.i	.'a
venski in mnogi drugi časniki.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion H. 20, pe k srna in sladeičarna
■vež kruh večkrat na dan. predaja moke. Vsprejen a tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Trsovina z izirotovIjcnimi oblekami.
Ponte della Fabbra štv. 2. vogal wCll<ll BIH ul. Torrente. Podružnica Piazza
Pozzo deli Mare št. 1 Zaloga izjrotovljenih oblek 7n moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo: obleke za moške od gld. <iJV» do 24. za dečke o i gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. ."» do 8. suknene hlače od glo. l.H) do 4. volnene goldinarjev 4.'»0 do Velik izbor površnih Mikenj v modernih barvah od gld-do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. Ž.50 dc 'K od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do fi. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožai za delavce, izgotovljene v histni predilnici na roko v Korminu o J gld. 1.30 do 2.
Lastna poeebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 12". Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe ra obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
S >
> > > > > >
Tržašta posojilnica in hranilnica	<
iesistroTtii! zadrica x onelesln poroštvom	(
ulica S. Francesco it. 2, I. n.	(
Telefon 952.	(
Hranilne u I o gre se sprejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51,0., na menjico po 6%
na zastave po 5*,%.
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in ot' 3—4 popoludne.
Izplačuje se : vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
Postno hranilnični račun 816.004.
Julij Redersen
»('elovatelj zdiavniškiii pasov in ortopedičnil aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst
(Masproti „isola Uhiozza.")
Kirurgieni iutiiumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-mčni pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroierapevtični aparati, aparat ra umetno dihanje ter predmeti za bolnik«
Zaloga
predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija iu nepremočlji vih snov s
X X X X
X X X X X X X X X X X X X X X
paglianovo mazilo (sirup)
o°o
o°o
o°o
•°o
o
oo
o
oo
za osvežen je in čiščenje krvi
prof. Ernesta Pagfliano
nečak pokoj nega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtieni razstavi i8q4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega, sodišča v Lncca je izdal razsodbo po
koji ima t . rdka Hhromma Pa-gliauo izključno pravico po-uopati pr« ti vsa k< mur, ki I * i raypeeav»l ponarejanja, ter je < b jedn< m prisodil tvrdk i vse sodne treske in odvetniške tioške pro\/.r- čene do 1» ta 1897.
Kaš s!i up je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter b anirao njegove iž\irne rtcepte. s kojimi ee je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastuo roko, po bili predloženi pristojnem1! sodišču.
Poz:vlj«mo vfakogar, da prt kliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoiaj o?n»čepe listine zamore si vsakdo og'edati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izd«lke, koji rosno nn lni.č t" in ovitkih nošo vr.rstveno znamko. Tvrdka nima druž e-	Kapolj 4, Calata S. Karco
X X X n x x
s
X X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*xxx*
najvišje povelje Njegovega
c. in k apostolskega Veličanstva
XXII. ces. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega 1782*2 dobitkov t gotovini v skupnem znesku 44"2.S">0 kron. Glavni
dobitek znaša v trotov i n i:
200.000 kron
žrebanje nepreklicno dne Ig. junija ltmg. j€3na srečka stane 4 krone.
Prečke ?e dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna.u, III., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. ; igralci načrti gratis za kupce arečk.
Srečke se dopoiljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddel k za državne loterije.
(Movaua
1894.

S
Oiltto?aiia
1894.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno ^iln /. najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan MM t Siai mi Gorici.
Bamostojnu tvidka brez vsake zveze z dragimi, ustanovljena L 1889
V lastni hiši.
Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizaiji. ^čimi c.il najnavadnejAih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi ta peta rji, tako. da lahko prevza me in izvrši v najkrajšem č»su vsako delo vseh slogov; prevzame tu ii mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
"	Za mizarje.	-—
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelova nje zrezanega in pooblauega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vs h dnigih nrizarskih potrebščin.
Vsaka konkureiiesi izključena, ker se dela sam t iz lesa, posušenega v nahisč z to miprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežoi.
Velik dohod
ela&tičnih trakov, zajamčeno prve vrste, ru-dečih in čin h, za eep'jenje trt. Z t razpro-dajalce pr> znižani eeii'.
Tudi sem prejel t o' i zahtevano fusforjevo apno (Fosforkalk in tudi FutterkaSk imen<»-van< ) za jacenie ž 1 in j-itanje žival*, ( "ena SO stot. klgr. Za ve.* klpr. po zniž:ini eeni. Ptši' atve po »ovzetju.
Drogerija Emil Cumar
pok. Friderika.
TRST — ul. Belvedere — TRST Filijalka na Opeinah 212.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio •> — Trst.
—»• Kožuhar in izdelovalec kap ^
Odlikovan na razstavi v Trstu 1882.
Velika zaloga kožuhovine in kap z:i civilne in vojaške osel »o.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in «»l»leke za zimo z jamstvom proti molom in ognju.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje potiištva
Rudolf Exner
Trst. — Via della Stazioue 136« — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagactniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si bodi.
Gostilna „Rosandra"
v Zavijah (pri mostu blizu železniške postaje) toči izvrstna istr-ka vina in ima vedno pripravljeno dobro kuhinjo. Istrsko črno vino po .*>() nvČ., bel moškat po 44 nvč. liter ter pivo v steklenicah po IS nvč. Priporoča se za mnogoštevilen obisk
Josip Bogateč.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA.
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr-
v lastni hiši.
Hranilne tIo^c sprejemajo se od vsacega. y če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4l/jj°/0, ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/„ in na vknjižbe po 5 7;°/o Urad uje vsaki dan od y. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje mi M leta 1900. Kron 1,263.563 Poštiio-lraii. račun šiv. 831.315.
Naj se vedno pazi, da bode
A. Thierry-jev balzam
upori bljen ne le skoro v vseh slučajih in potrebah za notranje čine, marveč tudi v neštetih slučajih za zunanje bo'ečine, s čemur se olajšajo bolečine ter prevzričijo pomirljivo delovanje; tudi t pekline vseh vrst se s tein balzamom ohladijo. Vdobiva se v lekarnah. Po
pošti 12 malih ali H velikih steklenic 4 kronr.
Thierry (Adolf) Limited lekarna k angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sanerbrunn.)
Naj irogi bije ponarejanj ter pazi Da zeleno varstveno znamko *nuna«, ki je
registrovana v vseh naprednih državah, i Edino pristno« je znamenje pristnosti. ...............~
Posojila
proti povrnitvi v 7 m pol letih vđ »bć c. kr. Častništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdov« kakor tudi uradniki podjetij i in privatni u-adnitii, ki so udje kakega pen-«ijskega za Idi It«.
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, uredno^tne listine, rentć, vžitke, zavarovalne police itd.
Obrniti se nt Hfllko Glberti, ul. Cinde 7, I
KJOOOOOOtKKJOOOOtK
»00000000«XKKKK Služba zadružnega tajnika
se takoj odda pri „Splošnem kreditnem društvu" v Ljubljani. Plača po dogovoru. — Ponudbe naj se viože najkasneje do 15. maja t. I,
Škropilnice
proti peronospori
najnovejša sestava
kakor tudi vsake vrste poljedelski stroji se vdobivajo v velikem izboru pri tvrdki
Schnabl & C°.
v Trstu. Zaloga strojev
ulica Poste verrliie, vogal uL \ ienna.
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril~]ftetodijevo
cikorijo.