SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VI. No. 285 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. g--.^.—!' ' i-ü ......■ 1 " ..-II-.."1- . Uredništvo in upravništvo U. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. i j Naročnina za pol leta ? arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno I o TARIFA REDUCIDA O g H 3 ■"'.;.. . ■..■■ | ------——~ I 9 S FRANQUEO PAGADO " ° h O < Concesión 1551 Mussolini in Laval Evropska javnost in takorekoč celi svet je te dni z radovednostjo več kot s prepričanjem sledilo poteku bivanja in delovanja francoskega ministra Lavala v Rimu. Ako bi se hotelo iz došlih poročil nekaj gotovega sklepati za splošni interes evropskih narodov, bi se ne moglo priti do te gotovosti, ker na tem vprašanju, niso toliko merodajni samo sklepi in pogodbe Lavala in Mussolinija, temveč bodo morali tudi drugi narodi dati svoje privoljenje, če so seveda kolikor toliko neodvisni. Ker takorekoč neodvisen ni nobeden, niti veliki narodi ne. Glede splošne politike se lahko beleži ta uspeh, da je konečno tudi Italija pristala na nedotakljivost mirovnih pogodb in odstopila od stališča revizijonizma, potom katerega si je pridobila svoječasno simpatijo Nemčije, Ogrske in Bolgarije, o Avstriji sploh ni več za govoriti ker je odvisna od Italije, kakor Albanija, če ne še mnogo več. Toraj zaenkrat se nima bati Italija, da bi strašili Stahlelmi na njenih tirolskih mejah. Druga poglavitna točka teh pogovorov je bila, da se bodo Francija, Italija, podonavske države in Mala antanta zavezale, da se ne bodo več vtikavale v notranje razmere drugih, ter tudi, da ne bodo podpirale teroristične akcije naperjene proti eni ali drugi, gori imenovanih držav. Ta točka pa bo najbrže našla precej odpora. Prva se je že oglasila Jugoslavija, ter povdarjala, da se ne more kar tako odpovedati za svoje brate izven jugoslovanskih meja. Gotovo bo tudi Ogrska kak sli cen razlog navedla, tako, tla je le malo za pričakovati o tem vprašanju, če se ne temeljito revidira postopanje napram narodnim manjšinam in to v prvi vr-«ti od strani same Italije. In mislimo, da je to najkočljivejše vprašanje, kateremu se £je inóralo dati povoljno rešitev, če se je hotelo fes nekaj trajnega in trdnega ustvariti, da se. Ne bo za dolga leta kalil mir. To se bo kmalu Pokazalo, posebno mi bodemo o tem kmalu obveščeni, ako se je oni nečloveški pritisk, kateremu so bili Priomrci dosedaj podvrženi, odpravil ali saj omilil. Danes se lahko vidi, zakaj je bila Italija re-Vigijonistična, bila je kakor se je pokazalo le •V svojo korist. Sedaj ko ji odstopa Francija nekaj zemlje v Afriki in to v zaledju Libije/ namreč celi pas puščave do jezera Tehad in en trikot ob meji Eritree in francoske Somalije, H(i je odpovedala revizijonizmu. Zraven te pridobitve na zemlji, je Francija privolila, da se tekom 10 let v Tuniziji rojeni Italjani za dobo let ne bodo naturalizirali oziroma prisilili ^Prejeti francosko državljanstvo. Da dobi Italija malo več kontrole na Abesi-Mjo, so ji odstopili Francozi 30% delnic železnice, ki pelje od Rudečega morja v glavno me-*to Abesinije Addis-Abeba Nadalje so privoli Francozi, da od sedaj naprej bodo lahko tr8ovani italjanski državni papirji tudi na ■^ncoskih borzah, kar se lahko smatra za indi- rekt.no posojilo, dejstvo ki je bilo Mussolini-ju gotovo najbolj pri srcu, če se upošteva skoraj katastrofalno stanje italjanskih financ. Vsekakor se no more še predvidevati dale-kosežnost rimskih pogovorov; upajmo, da bodo vendar prinesli kaj dobrega, če ne, saj več zaupanja med narodi, kar bi bilo že velik korak k miroljubnosti istih in boljšanju življenjskih prilik trpinčenega ljudstva. Krščanstvo v praksi Pred kratkim je govoril v Cievelandu socialni raziskovalec Julien Bryan, ki se je že petkrat mudil na daljših obiskih v Rusiji, odkar so prišli boljševiki na krmilo. "Plain Dea-ler", ki gotovo ni naklonjen komunizmu, prinaša o predavanju kratko poročilo, iz katerega posnemamo sledeče: "Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili opisu, ki ga je podal J3ryan iz življenja današnje Rusije, kjer se danes otroke smatra za večjo dragocenost kot kaj drugega, in kjer se vse aktivnosti usmerja za njih blagostanje in napredek. Predavatelj ni skušal ustvariti vtisa, da se to velikansko pažnjo posveča otrokom vsled kakih drugih kot dobrih gospodarskih razlogov, toda ovrgel je splošno razširjeno mnenje, da se otroke v Rusiji jemlje staršem, s tem da je pokazal slike otrok v naročju ponosnih mater, ki jih vsak dan vzamejo iz vzorno vodenih otroških zavodov ko se vračajo z dela. Predavatelj je izjavil, da Rusi žive v stalnem strahu pred vojno, ki bi v par tednih uničila vse, kar so zgradili. Če pa pride vojna, bodo celo otroci pripravljeni nanjo. Bryan je tudi poudaril, da so ideje o "nacionalizaciji" žensk v Rusiji, ki so razširjene v Ameriki, brez vsake podlage, povedal pa je več reči glede socijalizacije medicine, ki je izvršila že čudeže za zdravje vsega naroda". Tako se glasi poročilo v meščanskem listu. Po vsem tem bi mi sodili, da je v Rusiji danes več krščanstva — brez ozira, kako se na-zivlja sama in kako jo imenujejo drugi — kot pa kje drugje na svetu. Namreč praktičnega, živega krščanstva. zasebpogospodijrski razvoj in, tembolj, v našo nesrečo, na javno življenje. Sev. Amerika, nam podaja jasen dokaz, da je mogoče dopeljati državo in državljane, v državi s strogo demokratsko ustavo in varujoč vse dosedanje ustanove demokratizma, h od vseh zaželjenem cilju socialne pravičnosti, brez nikakih pretresljajev. Upajmo trdno, da se načrt Roosevelta in svojih sodelovalcev uresniči, zakar mu bo celokupno človeštvo primorano izreči vse priznanje, tembolj ker se bodo morali povsod lotiti, da uvedejo od Roosevelta začrtane uredbe. ZAČETEK PLEBISCITA V POSAARJU Minulo nedeljo je glasovalo za plebiscit nekaj čez 20.000 oseb in to gotove kategorije javnih uslužbencev, kakor redarji, poštarji železničarji itd. Glasovali so tudi ujetniki in bolniki. Glasovnice se bodo šele prihodnji pon-deljek revizirale, skupno z glasovnicami splošnega glasovanja. Vtis dobro informiranih je, da večina oddanih glasovnic je za priključitev k Nemčiji. Ta teden pred glasovanjem poteka precej mirno, vsled tega ker je bila vsaka agitacija zabranjena. Tu pa tam se vseeno dogajajo, kaki manjši incidenti, ki pa ne uplivajo več kot toliko. Uvejena bo natančna kontrola pri glasovanju in komisije so zelo stroge. V nedeljo so komisije razveljavile 5 glasov, ker so dotični vstopivši v glasilni lokal, pozdravili z "Heil Hitler", ravno tako je razveljavila glas ene starke, ki je izjavila pred komisijo, da je rojena Nemka in Nemka hoče umreti. ARGENTINSKO-JUGOSLOVANSKI DOGOVOR PODPISAN Dr. Mišetič je podpisal v sredo dogovor med Jugoslavijo in Argentino za enakopravno tolmačenje v eni in drugi državi, gledé nesreč povzročenih na delu. ROOSEVELT ZA SOCIJALNO PRAVIČNOST Neustrašeno in kljub velikanskim oviran, od strani velekapitalistov, nadaljuje predsednik Zj. držav Sev. Amerike, svoj program, da doseže večjo socijalno pravičnost med državljani. Sam pravi v svojem letnem poročilu: "Pri več narodih socialna pravičnost- ni več daleč stoječi ideal, marveč gotovi cilj." V drugem odstavku piše: "Smo začeli novo uredbo in stojimo že precej naprej iz okvirja, državne ustave. Dobili smo od naroda nalog, na teni delovati, da prepričamo naše državljane, da se odpovejo onega mišljenja, da morajo nakopičiti velika bogastva, s katerimi lahko vplivajo na LAVAL SE VRNIL V PARIZ V sredo ob 9% zjutraj je dospel Laval v Pariz. Pričakalo ga je kakih 1000 oseb, ki so ga burno pozdravljale. Laval je pri tej priliki izjavil: "Se vrnem iz Italije, popolnoma zadovoljen, da sem zapečatil, trdno in za stalno francosko italjansko prijateljstvo. Mislim, da sem dobro služil interesom moje države, ter zadevi miru. Beograd. Ministerski predsednik Jevtič se pogaja z bivšim jugoslovanskimi strankami, z namenom združiti vse te stranke v podporo in uspešno delovanje v prid države. Toda programski govor, ki ga je držal Jevtič zbornici, ni napravil najboljšega utiša, ker ni omenjal nič o kakem preobratu v notranji politiki. Beograd. Kralj Peter je sprejel o priliki pravoslavnega božiča, od Kraljeve garde prineseno mu božično drevo. Običaj ki je tradicijo-nalen v jugoslovanski vladarski hiši. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 285 OKNO V SVET Praga. Na odru gledališča Velka v Pragi se uprizarja uova opereta katere skladatelj je znani češki komponist Beneš. Opereta žanje velikanske uspehe. Vsebina je, da neki kralj manjše države, močno zadolžene, se želi poro-iti z neko bogato holandezinjo, ta, za ga iz-kušati stopi v njegovo službo kot sekretarka. Strokovnjaki predvidevajo, da bo nova opereta širom sveta žela uspehe. ^ Turin. Znani raziskovalec planin, duhovnik Albert Dagostini namerava napraviti ekspedi-cijo v gorvje And v Tierra del Fuego, kjer ho-e nekemu še nedoseženemu vrhu, dati ime Mus-solini. Meksiko. Hoji med katoličani in takozvani-mi "Rudečimi srajcami", so. nadaljujejo, dnevno beležijo, mrtve in ranjene od obojih strani. Najhujši nasprotnik katoličanov je minister poljedeljstva Garrido Canabal. Na več krajih so katoliški demonstranti kričali, da zahtevajo glavo od Garrida. č Karachi. Angleška Indija. Vojaško letalo je padlo na četo vojakov, ter ubilo 11 in 11 vojakov ranilo. Vojaki so vsi domačini. Letalci so le neznatno poškodovani. Štokholm. Švedska. Med industrijalci in delavci se je potpisala pogodba, katera jamči, da v letu 1935, ne bo smelo priti med delodajalci in delojemalci nobenih prepirov. 80,000 delavcev je vezanih na to pogodbo. Moskva. Na progi Moskva-Leningrad se je dogodila velika železniška nesreča. Dva osebna vlaka sta trčila, ter bebžijo "'nogo žrtev. Pri trčenju sta se dva vagona užgala, kar je povzročilo še večjo zmedo. Takoj od vseh strani odposlani rešilni vlaki na kraj nesreče so nudili ranjencem prvo pomoč. Promet je bil 10 ur ustavljen. London. V šahovskem turnirju v Ilastingsu, so dosegli prvo mesto Thomas, 13uwe in Flohr s 9 točkami. Bivši svetovni šaliist Capablanca s 51/2 točkami je na 4 mestu. Washington. V senatu je protestiral Huey Long napra"1 nameri države, da pokupi vse akcije bolivijanskih rudolcopov cina in svinca, in je to dejstvo indirektno podpiranje Bolivije, da nadaljuje vojno. Huey Long je ponovno naglašal, da se vodi vojska za Standart 011 Company. Madrid. Predsednik katalonske Generalitete ki je vodil zadnjo revolucijo je bil prepeljan v Madrid, istotako štiri njegovih bivših ministrov. V kratkem se bo otvoril proces proti navedenim. Azaña so izpustili toda, bo moral pojasniti, ako je bil udeležen pri vtihotaplja-nju orožja. Flemington. Proces proti Hauptmanu se nadaljuje, dosedanje priče so vse proti njemu. Branilec Reilly je vse mogoče poizkusil, da bi olajšal položaj Ilauptmanna, toda se mu ni posrečilo. Celo se pričakujejo priče iz Evrope, ki bodo dokazovale, da Haupptmann laže ko hoče mrtvemu Fijschu, podtakniti gotova dejstva v zvezi z dobljenim denarjem. Moskva. Znani bolgarski komunist Dimi-troff, ki so ga hotele nemške oblasti obso- diti zaradi požiga Reichstaga, je dobil važno mesto v tajni sovjetski policiji v Moskvi, Pariz. Edvard Herriot, znani vodja francoskih radikalnih soeijalistov je obiskal sovi-jetskega poslanika v Parizu Potemkina, kateremu je prestavil slabi vtis ki ga je imel francoski narod, pri prestrogem ravnanju sovjetskih oblasti v zadnjih dogodkih v Rusiji. Washington. Se opazuje znatno višanje cen konzerviranega mesa ter se je mišljenja, da se to višanje ne bo ustavilo tako hitro. Vsled tega se obeta južno anierikanskim eksporter-jem dobra letina. Sicer ima država mnogo konzerviranega mesa v rezervi, kar pa ne bo uplivalo na trg, ker se bo to razdeljevalo med ubogim. Rim, Tukajšnje zunanje ministerstvo zanika vest, došlo iz Grčije, da so bile v Albaniji izkrcane italjanske čete. Enak dementi je izdalo albansko poslaništvo v Rimu. Trst. Delavec Zanin, žena in dva otroka so se zastrupili uživajoč zdravilo pripravljeno doma, proti kašlju. Vse so spravili v težkem stanju v bolnišnico. Mnrsilja. Mudil se je v tem pristanišču nekaj dni jugoslovanski rušilec "Spasilac". Baje je prevzel na krov dva jetnika, ki bi bili v zvezi z umorom kralja. ARGENTINSKE VESTI DRŽAVNI PRORAČUN ODOBREN Na torkovi seji višje zbornice se je odobril državni proračun v znesku 821 miljonov pesov. V prejemkih je točka v kateri se predvideva znatno povišanje davkov na alkohol in cigarete. Taksa za alkohol je povišana na 3 pese, cigarete se bo prodajalo z povišano takso in samo 10 komadov v eni škatljici. Senator De la Torre je držal v zbornici močan govor proti ministru financ Pinedo, kateremu je predbacival, da tira s svojimi novotari-janii na polju državnega gospodarstva, državo v propast. Glede novih davkov na alkohol in cigarete, se predvideva, da bodo imeli malo uspeha, ker bo začela procvitati tajna izdelava teh predmetov, ki posebno pri alkoholu ne bode izdelava tega ni od daleč toliko stala kot je višina novega davka. SMERNICE RADIKALNE STRANKE Demokracija udejstvuje moralno in politično skupnost enega naroda, izžari edino življenjsko moč ki poprime celo narodno skupnost, ter brani in širi pridobljene prostosti človeka potom ustanov, ki jih predvideva demokratična usta- f ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 va enega naroda ali države, ustanove, ki so postavljene da uvrstijo celokupen narod v držat* no življenje pod vodstvom večin, ki so sestavljene in izvoljene od popolnoma prostih izrekov večine naroda. Demokracija postavlja svoj najvažnejši princip in neprelomljivo vero v prostost človeka, ki so največja naravna bogastva človečanstva. Demokracija predvideva, da nora človek posedovati saj en minimum ekonomske samostojnosti, da lahko uspešno živi in brani načela demokracije, brez postajati hlapec zakonov, Ča-ravno bi mu ti zakoni zajamčili najnujnejša življenjske potrebe. Gori navedene misli, so, v kratkih vrsticah, razložene smernice tradicijonelne stranke Argentine, to je Unión Cívica Radical, katere hoče ta stranka izvajati, kakor hitro jo bo ljudska volja, izražana potom zajamčeno prostih volitev, dvignila na vodilno mesto državnih ustanov. Vsaka struja in stranka, tembolj če sloni na vseobče priznani politični podlagi, kakor je demokratizem, mora imeti tudi svoj samostojni gospodarski program. U.C.R. glede tega vprašanja je tudi navedla svoje mišljenje, ki se ga lahko označi z par besedami, v kolikor mogoče prostem trgovanju. Brez zaščitnih carin in drugih takih ovir, katere sedaj prepo-gostoma države uporabljajo in je vsled tega že konstatirano, da tvorijo take odredbe enega izmed glavnih vzrokov, vladajoče svetovne krize. Glede vseljevanja se je ta stranka postavila na stališče, da se ga more na vse mogoče načine podpirati, toliko vseljevanje delovnih moči, kakor tudi denarnih vlog. Slednje pa le v toliko, da donesejo deželi in vlagateljem sorazmerne koristi, brez pa, da bi te vloge inozemskega imetja, se pretvorile v iz-mozgavanje države in državlanov. CABO PAZ USTRELJEN Več kot njemu osebno, je bila smrtna kazen izrečena in izvršena, kot najstrožji opomin, celokupnemu vojaštvu, ker so take prekršitve vojaške discipline silno nalezljive in znado ▼ krtakem rušiti autoriteto in ubogljivost napram višjim. To je železna vojaška logika, katere so se oblasti striktno držale. Seveda razum ljudstva sodi drugače, ker konec konca človek v bistvu ni slab in je vedno na strani šibkejšega, četudi leži vsa krivda pri slednjemu. Poročila povedo, da je prebivalstvo Santiaga del Estero, do zadnjega hipa bilo prepričano, da bode uslišano t svoji pršonji za pomiloščenje. Ni bilo usli" šano, vsled tega se je hotelo maščevati, z razbijanjem in uničenjem, da da duška svoji neuslišani volji, ki po znanem pregovoru, je bo" žja volja. Restavrant "0 S O R I 0" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišči! po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC - OSORIO 5085 PATERNAL NTo. 285 STRAN 3 MESTNA KRONIKA V SILOBRANU JE USTRELIL SVOJO ŽENO Zadnje čase beleži tukajšnja mestna kronika skoro dnevno po en ali celo dva slučaja krvavih družinskih dram pri katerih so po-večini glavni krivci žene, katere so se naveličale svojih mož in se vdale drugim, kar seveda povzroči neizogibno katastorfo ko preva-vani mož to zapazi. Višek nesramnega obnašala žene je dosegel slučaj, ki se je dogodil v Pondeljek v bližnjem okraju Temperley, kjer je žena potem ko jo je mož presenetil z drugim, vsa razdražena prijela v vsako roko po en nož in ga napadla. — V omenjenem kraju je živel v ulici Bran-dsen 250. 37 letni Benjamin Costesana1, kurjač južne železnice, s svojo 45 letno ženo Fer-toino. Radi razdražljivega značaja Fermine mu je bil zakonski stan sila neprijeten, prepiri katere je povzročala sinta Fermina: so bili na dnevnem redu. Ves denar, ki je revež zaslužil (250 pesov mesečno) ga je vedno izročil v njene roke nakar mu je ona dajala po par pesov za dnevne potrebščine. Pred nekaj časom je tudi spoznal, da. mu ni zvesta, toda radi mirnega značaja in boječ se, še večjih prepirov se ji ni upal nič reči. V nedeljo pop. je radi opeklin, ki jih je zadobil pri delu bil primoran to opustiti in ko je prišel na svoj dom je našel Ženo v družbi nekega Alfredo Vega. Na nje-Ptovo očitanje seje tako razdrslžila, da se je on v sirahu, da ne postane se kaj hujšega podal na policijo kjer je izpovedal kaj se godi v nje-Kovi hiši. Ker je njegovo stanje zahtevalo radi opeklin, ki Jih je prejšnji dfin zaidlobil, internacijo v bolnišnici se je drugi dan, potem ko je zajtrkoval v bližnji mlekarni, žena mu namreč ni hotela skuhati kave, začel prijavljati na odhod, medetem ko se je preoblači je kot furia pritekla v sobo Fermina držeč v vsaki roki po en nož in skočila na moža, ki je v nevarnosti za življenje skočil k nočni orna-Hei, vzel iz nje samokrse in ustrelil dvakrat Proti pobesneli ženi, ki se je smrtno zadeta trudila1. Videč jo na tleh se je sklonil k nji j° začel poljubovati in jokati kakor otrok, Po nekaj času je vstal in se napotil na polici-j° kjer je izpovedal kaj se je zgodilo. SMRT POD VOZOM Tragična f-mrt je doletela v torek popoldne Modesta Diaz. Omenjenega dne je vodil po Uiei Avenida Alcorta voz v katerega je bil vPrežen konj. Radi nekega hrupa s® .ie pa žival ¡»plašila in začela bežati. Diaz si je na vso moč prizadeval splašenecra, konia Staviti, pri tem pa so se mu vajeti tako nesrečno zamotale, da je padel z voza, pri čemer ga ie voz tako nesrečno poškodoval, da je že po ftekaj minutah v bolnišncii izdihnil. UKRADEN LISTEK NOVOLETNE LOTERIJE &ne 27. p. m. je Antio Carminatti kupil p0 naročilu svojega brata s kampa listek loteče, ki se je imela igrati zadnji dan leta in ga v Priporočenem pismu poslal njemu v Del ^mpilio. Nemalo je bilo presenečenje brata lt° je pismo prijel a listka ni bilo notri, še je bilo presenečenje ko je loterija igrala lu je bil omenjeni listek s štv. 12.385 osrečen z desetinko pol miljona pesov. Carminatti je zadevo takoj ko mu je brat sporočil, da je listek izginil javil na policiji in se sam osebno postavil na vrata agencije kjer je kupil listek in potrpežljivo čakal kdaj pride kdo z njim, da ga vnovči. Njegovo čakanje se zdi, da ni ostalo brez uspeha, kajti v sredo je opazil štiri osebe, ki so prišle v agencijo z omenjenim listkom, da ga vnovčijo. Tam so listek sprejeli a ga niso izplačali češ, da naj gredo na bližnjo komisarijo kjer je bila vložena tožba. Ko so prišli tja so jih seveda dokler se zadeva ne izčisti zaprli, Aretirane osebe so Elisa in nje sestra Celina Ramirez, Francisco Alburi in Venceslav Valaeh. Pri zasliševanju so prišli v resna nasprotja, Celina, katera je prišla z listkom je izjavila, da ga je sama kupila dne 27. ko so jo pa predstavili lastniku agencije se je ta izrazil, da jo ne pozna in jo še nikoli ni videl. PRIJETA TATINSKA SLUŽKINJA Detektiv, ki je vršil v sredo pop. svojo službo na Banco Mun. de Prestarnos je opazil dva človeka, katera sta ravnokar zastavilai zlato uro, ker se mu je njiju obnašanje zdelo sumljivo ju je ustavil, kakor hitro jima je dal to povelje jo je eden hitro popihal, drugemu se pa ni posrečilo in tako ga je peljal na bližnjo komisarijo. Enkrat tam je izpovedal, da es imenuje Angel Andrada, ura pa, ki jo je zastavil, da je bila ukradena skupno z drugimi dragocenostmi, v ulici Maza 1626. Po nadaljnjem zasliševanju je izpovedal, da je glavna izvršiteljica tatvine njegova tovarišiea 24 letna Rosario Calloso, katera se je udinjala kot služkinja v razne premožne hiše ter je ko si je enkrat pridobila zaupanje gospodinj s svojim dokaj prijaznim obnašanjem, to izrabila tako, da je pokradla kar je mogla dragocenosti in izginila. Ukradene reči je izročala njemu, ki jih je potem zastavljal v omenjeni banki ali prodajal v gotovi zlatarni. Na podlagi tega so prijeli Rosario in njeno 21 letno sestro Patrono in našli pri njih veliko okradenih predmetov in 12 izkaznic zastavljenih polic iz Banke, katerih skupno vrednost cenijo na 1500 pesov. Prisilili s Rosario, da je povedala kje vse je omenjene dragocenosti pokradla, nakar so prizadete lastnike poklicali in ti so ukradene predmete po večini spoznali kot svoje. DOMAČE VESTI Na znanje »Slovenska gostilna bratov Kurinčič naznanja, da bo odslej nova godba igrala vsako nedeljo v njihovih prostorih, ki so zelo obsežni in pripravni za vse vrste zabave, ples, balin-canje itd. Priporočata s^ cenj. rojakom in rojakinjam za obilen obisk. VSAK PO SVOJE Slovenski tednik je nedavno pisal, da je prostitucija socialno zlo, ki človeka miselno, telesno in gospodarsko vpropašča. Novi list pa oglašuje za neko hišo v kateri se prodajajo ženske. * » < > < > < > < > < > * > < I < > i > O < > o Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto D V dar dobite g ° na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. F. Quiroga 1275 Atelje MARKO RADALJ O ^ftl-Trtl DOCK SUD g tOEKOn— _JQC30 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske.bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires am VI LAHKO ŽIVITE BREZ ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ Mil DOM; BIH Pridite osebno ali p*, nam pišite — da se boste perpričali. Uraduiemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. STKAN' 4 SLOVENSKI TEDNIK No. 285 DRUŠTVENE VESTI d»*»*™ Odborova s«ja SPD. L Odboróva seja SPI). I. se bo vršila dne 17 januarja. Pridite vsi in točno. Piknik Jutri priredi Slovensko prosvetno društvo pik-nik v San Isidro, tain kot vsako leto. Odhod iz društva ob 6 uri zjutraj. Rojaki in rojakinje, vdeležite se polnošte-vilno tega piknika, ki vam nudi obilo resnične zabave v prosti naravi. Najboljša prijateljica človeku je narava in »rečen tisti, ki se lahkó v njenem naročju poveseli. Zato člani in članice, ter vsi rojaki in rojakinje, vdeležite se piknika, ki vam ga je pripravila Prosvetna organizacija z namenom, da se duševno in telesno razvedrite. Tajnik. VSi ki ste prijavljeni na Slovenski tednik, Vas bo prihodnje dni obiskal naš kobrador Mirko Pel j han z namenom, da po možnosti poravnate naročnino. Naročniki in naročnice Poravnajte naročnino in pridobivajte Vašemu glasilu ob vsaki priliki novih naročnikov. Iz uredništva Julija M. Kako je uredniku ime je zapisano zadaj na listu. Se ne spominjamo, da bi v torek govorili z Vami telefonično. Omenjeno številko lahko pošljemo. Salomonova filozofija o ženskah ne spada v naš list. Vi morda ne veste, da je imel Salomon tisoč žen, ko je navadnemu zemljanu še ena preveč, no pa recimo zadosti. Iz Vašega pisma sklepamo, da ste resnično bolna. Če ste telesno bolna pojdite nemudoma k zdravniku. Če pa je Vaša duševnost raz-ruvana poiščite si primerno družbo in boste kmalu lažje in pametnejše presojala stvari, ki se dogajajo okoli Vas. Pozdrav. Marija Berneič: Naročnino prejeli v redu. Pozdrav. P. K. Hvala za voščilo ter poravnano naročnino. Pozdrav. J. M. Vašo zadevo bomo javili na policijo. Pošta je denar v redu oddala. Pozdrav. Mala pošta ŽENITNA PONUDBA Čujte fantje mladi, ali bi se poročili radi? Vam dobro znano sem dekle; morda" kdo med vami zanima se zame?! Ne iščem bogastva, le dobro srce, ker tudi jaz drugega nimam kot to-le. sem mlada, poštena, usmiljena nadvse, za njega, ki zvesto bi ljubil me. Srčne pozdrave pošiljam iz daljave, od katere strani, g. urednik uganite Vi! Oha.il!!! Tako vidite dragi fantje vam pošilja neka punca ženitno ponudbo, uredniku pa samo. naj ugane katera je. Torej na delo. Kaj pomeni miklavževa glava pirlepljena na pismo. Poglejmo spodaj. Jo že imamo tico..., ampak ne še, takih začetnih črk imamo več v seznamu naročnikov. Poglejmo v arhiv, kjer imamo od vseh naročnikov lastnoročno pisavo, ko so pošiljali naročnino in dopise, bomo videli če se v,jema pisava. Jo že imamo, zdaj pa jo v resnici imamo ■/■ njenim polnim imenom. Takoj ga povemo.. ., nak za enkrat še ne. Zastonj í.e bomo reševali ugank. Če bi šli po tarifi hi nam morala naročnica plačati za ženitno ponvidbo okrog pet pesov, urednik pa zahteva za rešitev uganke najmanj en peso, ki ga bomo naložili za tiskovni sklad. Torej čujte fantje mladi,, ki bi se poročili radi, če ne pošlje zvita potegavka, mlada, poštena in usmiljena nadvse, prispevek za tiskovni sklad, bomo v eni prihodnjih številk zapisali njeno polno ime. Če pošlje za tiskovni sklad bo urednik vesel, da se ni zastonj mučil z rešitvijo uganke, če pa ne bo s prispevkom nič, pa vi fantje mladi lahko upate, da s¡- bo Jui-terega usmilila, DRUŠTVENA KNJIŽNICA 401. Krst pri savici (spisal Prane Prešeren) 402. Napoieon ob Soči >sp. Jože Rus) 403. Da se, poznamo (spisal Fr. Milavec) 404. Peter Pavel glavar (sp. Ivan Pregelj) 405. Živ pokopan (spis-i I a Amolda Bennet) 406. Strašni ognji .(spisal Fr Bevk) 407. Mali klatež f&n Saver ( p. Mark Twain) 408. Balade in rp^sfinca • spisu! A. Aškerc) 409. Glasba in ljubezen (spis.-! Paul Keller) 410. Miklova lip~ (spisa! M->lograjski) 411. Nageljčki (sp>al N. T. \ Gorici) 412. Junak našega čas.-, '(spisal M. J. T.»í¡no.nt) 413. Savioev pesimizem (3'ibhi Kristan) 414.. Vojaški novinec (spisal Henrik K.) 415. Cvetje is viiov večnih višav (A. Pavlica) 416. Mladim srcem (spisal Ksaver Moško) 417. Naši najhujši sovražniki (sp. R. Murnik) 418. Najboljša dedšcina (spisal Florentin 11.) 419. Iz starih časov (spisal N. Vrbnjakov) 420. Tomek Bsran- (spisa!• Frane Bevk) Sladka vinska kapljica Današnja kriza ne prizanaša nikomur, tako tudi ne onim. ki računajo v radovoljnost. srečo in menda celo v lepo bodočnost — vino. Tudi prijatelje vina je stisnilo tako. da si morejo le še zclsj pa zdaj privoščiti "žlahtno kapljico". Mnogi so mnenja, da je vino edino razvedrilo v teh težkih časih. Kaj je vino pravzaprav?.V domovini smo jo imenovali žlahtno vinsko kapljico. Bila je res žlahtna, ker je bila pristna. Marsikaterega je spravila vinska kapljica tudi na krivo pot, vendar kapljica kot taka ni bila temu nič kriva. Danes smo v tujini. Marsikaj vidimo lepega na zunaj, vsebina pa je varljiva. Tako je tudi vinska kapljica varljiv strup. Utehe ni mogoče najti drugje kot v samem sebi in v svojem razumu. Če pa se s temi ali z onimi zapeljivimi željami zastrupljamo, moramo slednjič propasti. Ako premotrimo natančno življenje vinskih bratcev, imamo predseboj natančen pogled, da vino povzroča vse slabo: Ubijalce, pretepače, tatvine, rope, zakonolomce itd. Vsak bi se moral z gnusom obrniti od strupa, ki se imenuje vino. Vino je tisto zdravilo, kar ogreva mrzle in zalotene duše, mi je rekel nelcdo. Vendar, kaj .je. dobrega v vinu, posebno v argentinskem-ali ni pravi otrov za dušo in telo, strup, ki ubija človeka moralno in materjalno. Rojaki, nikar ne iščimo utehe v vinu, ko Pa imamo drugih boljših pripomočkov na razpolago. ki nas vodijo k reči in blagostanju. Ti pripomočki so knjige, časopisi, kulturna i'1 športna društva. V tem najdemo boljše in cenejše zabave in, ki nas bodo poviševale in ne poniževale. Današnja kriza ima za nas to dobro lastnost, da se manj pije tega strupa in da je vsled iega tudi drugih zablod manj. Žalostno je. da nas mora k temu prisiliti zunanja sila in d» nismo bolj trezni v vseh ozirih, po naši lastni volji. Anton Podlogar No. 28o SLOViiNStíI TEDNIK STRAN 5 Razmišljanje oh Novem letu Novo leto, novo življenje. Talco nekako pravi' Argentine«. Resnica pa je: da, novo liti» pride sánio, dočim si novo življenje mora-•luo m: variti ini sami. Fstvariti . i novo življe-: čutno pogreša in kar rodi noprecenl,'* iz gube za društvo. Pri sestankih pridejo • ;ii. razni predlogi in načrti, kateri lahk koristijo - skupnosti. Tam -se ¡udi lah! . !«;•! bratski razgoyarjajo, da na tu načjn iz, h -\io zakotna opravljanja in neutemeljeno k. i¡ ranje. Bratstvo med člani p,••stane resn- • i< in popoiiiejše, katerega sedaj sploh pogre , >.r. Veselice v centru mesta, v drago plačani •!volani, zahtevali temu primerno pripravo od "strafii članstva. dočim grejo'koristi ■ r-v ;-o .:«■: ¿1 T,n+ mv Zavod sv. Cirila in Metoda j sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeni) 'alio^Hnio na: ASILO LIPA, VILLA MADEJO C.G.IVA (Bs. Airnr) v tuj žep, pri sestankih in predavanjih, pa je potrebno le malo priprav, koristi pa, in to v prvi vrsti moralne, odnese, članstvo, če je kaj materialnih pa društvo, torej vedno le naša skupnost. \ Zato je i «rje velike važnosti načrt za bodoče delovanje, katerega' naj se dobro premisli in pretehta in v katerega naj se stavi postavke za predavanja in domače sestanke, h katerim bodo brezdvomno prišli tudi iz ostalega občinstva prijatelji ter bodo na ta način množili naše vrste. Vem, da bodo rekli nekateri, da ni časa za nasvetovane sestanke, kar pa ni opravičeno. Ako se ne bo tr-ha večno pripravljati za veselico v centru, z velikimi igrami in najboljšimi pesmimi, mislim, da se dobi časa dovolj. Pri domačih zabavah, male igre in le nekaj petja in bi se tudi na ta način pripravilo skupaj za plačati najemnino, dokler so ne spravi skupaj za nakup lastne zemlje, kar bi bilo lahko prav kmalu, ako se dobi le nekoliko dobre volje in kar potrjuje dejstvo, da je veliko posameznikov tudi naše narodnosti, ki imajo lastno zemljo, zakaj bi jo torej ne mogli ime-:i mi kot društvo. Skupaj torej tovariši, skupaj glave, da si ustvarimo novo življenje v društvu, da damo glasilu novih predlogov in novih moči, da si postavimo lasten društveni dom, kateri bo nam in naši mladini v veselje in vzpodbudo. Član Prosvete Andrej Škrbec Naročnica piše Potekla mi je naročnina Slovenskega tednika. poteklo je tudi že nekaj dni Novega leta. Kljub temu pa želim vsem našim rojakom iii rojakinjam vse najboljše v Novem letu. Mnogo. napredka želim tudi »Slovenskemu tedniku, ki meni vsak dan bolj dopade. Žalostna sem. da- mu ne morem nič pomagati ne s prispevki in ne z novimi naročniki. Mizerja vsak dan bolj narašča povsod in tako tudi pri meni in zato upam da mi oprostite da ne morem tako narediti kot bi želela. Rada bi napisala še kaj drugega od tukaj, pa mi pero ne teče kot bi jaz hotela. Lansko leto sem poslala poleg naročnine tudi par vrstic, ki so bile objavljene v S. T., pa so se mi nekateri posmehoval i, češ. kaj boš ti pisala v časnike, ko nisi sposobna. Prav nič bi ne škodilo, če bi bili tisti, ki so se mi posmehovati malo bolj izobraženi kot sem jaz, pa se mi zdi da smo vsi približno tam, da nam je vsem potrebno izobrazbe. Jaz jim nič ne zamerim naj se le smejejo, samo se spomnim včasih na pregovor, ki pravi: Kdor se smeje zadnji, se najlepše smeje» Vsem naročnikom in naročnicam S. T. najlepše. pozdrave! Marija Bernetič ZA DARILA © NAJBOLJŠA ÍZBERA ^-.-¿zoiraocaOEs :0G30t o 0 o o £3 o o n o J «vasarat vm Mnamamn __ ■mbmbhi ■■mm*»v FEDER o D o ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 D o Dragocenosti Ure Eriljanti Fantazije črebrnine Direkten uvoz Lastna hiš'1. Fabrikacija Najboljša Pcrfektno Popravljanje Zraven Banco Popular Argentino NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE OBIŠČITE MAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO I0°4 POPUSTA ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH o D o o 0 o o D o o o o ti IOES ST&AN 6 SLOV K H SKI TEDNIK No. 285 I a d i n s k i oddelek Palčki Mi majhni .-ano palčki res čudni ljudje; pritlikavi malčki, a stari možje. Smo v lice kosmat' in sivih že las pa silno bradati kar doli čez pas. Po gozdu smo skriti v duplinah dreves: ne more k nam priti ne človek ne bes. In v skalnih votlinah prebivamo mi; v globokih kotlinah nas vse mrgoli. Ko lun'ea zašije, ko mir je povosd, iz zemlje priklije pritlikav naš rod. Kraljiček nam reče: "Tgrajte, — hop, hop! in palček vsak steče po gozdu v galop. Brbljamo kot babe, da' tak je nemir, kot v mlaki bi žabe imele prepir. Še lun'ea se smeje z nebeških višav, ko gleda skoz veje ta šumni živžav. To rajanje v noči prične se zvečer. Ko jutro napoči, ni palčkov nikjer. Evgen Molnar: Kdo je razbil vazo? (Kratkočasna in zelo poučna zgodba) V petem stoletju je francoski kralj Ludovik razbil v Soissonsu veledragoeeno vazo. Besede, ki jih je pri tem izrekel, so zaslovele po vsem svetu. Tudi v francoskih šolah uče, kdo je razbil znamenito soissonsko vazo. * * Pred nekaj leti je prišel v neko pariško osnovno šolo nadzornik. Hotel je videti, kako poznajo- dečki preteklost svoje domovine, in je vprašal učitelja: "Kdo je najboljši učenec v vašem razredu?" "Henri Ilargue," je odgovoril šolnik. Nadzornik se je obrnil k dečku: "Povej mi, prijatelj: kdo je razbil soissonsko vazo?" Deček se je zdrznil, zardel do ušes in v zadregi odgovoril: "Oprostite, gospod nadzornik, jaz že ne!" šolski nadzornik je osupnil nad tem odgovorom in poklical učitelja na stran. Učitelj se je prestrašil in zajecljal: "Lahko vam potrdim, gospod nadzornik, da on res ni tega storil." "Čakajte, vam bom že pokazal!" je zavpil, planil iz učilnice, stekel po stopnicah in se odpeljal — naravnost v prosvetno ministrstvo. ¡9" V tistih časih je bil na Francoskem prosvetni minister Edouard Ilerriot. Nadzornika je takoj sprejel. No, kaj vam pa je, da ste tako razburjeni? je s smehom vprašal bledega pedagoga. "O, ekseelenca..." je začel razburjeno nadzornik. "Pomislite: pravkar sem bil na inšpekciji v šoli in vprašam najboljšega učenca v razredu, kdo je razbil soissonsko vazo. Odgovori mi, da on tega ni storil. Obrnem se na učitelja, pa mi pove: "Res je, deček ni razbil vaze..." Kaj rečete na to, ekseelenca?... Ali ni strašno: Takšen pouk imamo v naših šolah !" Ilerriot je malomarno segel v žep, potegnil denarnico, vzel iz nje bankovec za sto frankov in ljudomilo dejal: "Oh, ali je vredno delati takšen halo zaradi razbite vaze? Evo vam sto frankov, pa jo plačajte!" -•- in je stisnil olcamenelemu nadzorniku bankovec v roko. Nadzornik je ves poparjen odšel iz ministrovega kabineta. Na stopnicah je srečal sekcijskega svetnika, ki je bil še pred nekaj meseci Herriotov zasebni tajnik. Nadzornik mu je začel ogorčeno pripovedovati o pripetljaju v šoli in kako je učeni Ilerriot uredil ta škandal. Sekcije svetnik je dobrodušno potrepljal nadzornika po ramenu in ga potolažil: "Dragi prijatelj, če vam je Ilerriot dal sto frankov, potem je prav gotovo sam razbil soissonsko vazo. To mi lahko mirne vesti verjamete. .." Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija > slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne poiabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2379 Bs. Airea Telefon: 59 - 0522 Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 No. 285 slovenski tednik STRAÍÑ 7 Dekliška Greda J. K.: ZVESTOBA DO GROBA Rezika je bila hči imovitega posestnika. -Mati ji je umrla že v rani mladosti. Oče se je poročil v drugič z bogato žensko pa zelo malo razumno. Sicer pa je že prislovica, da prvikrat se človek ženi za ljubezen. Irugikrat pa za denar. Ker je bila Itezika edinka, je imela ob svojem času prevzeti ogromno posestvo. Oče je preskrbel svoji ljubljenki primerno vzgojo gospodinjskega ter gospodarskega znanja. Rezika pa ni bila samo bogata dedinja, bila je tudi najlepša deklica daleč na okoli in kar jo je še najbolj odlikovale, bila je zelo razumna. Oče je bil ponosen na svojo hčer in jo je čuval kot punčico svojega očesa. Mladeniči so imeli veliko spoštovanje do Re-zike in se ji niso upali približati kar tako. Vsak si je štel v posebno čast, če jo je mogel tu pa tam pozdraviti in mu je ona uljudno odzdravila. Ni še imela sedemnajst let ko ji nenadoma umrje oče. Odslej so pričeli za Reziko drugačni časi. Poleg gospodinjstva ;.e morala prevzeti na svoje rame še gospodarstvo. Ker pa je bila mladoletna je dobila varuha v osebi ma-čehinega brata, ki je bil tudi imovit posestnik v oddaljeni vasi. Snubci so se pričeli oglaševati od vseh strani. Mlade kmetske sinove je mikala lepa Rezika, njih očete pa lepo premoženje. Tako je imela' Rezika ženinov na vsak prst pet če bi hotela in samih bogatih. Kdor ni imel kaj prida pod palcem sploh ni sanjal, da bi jo mogel doseči, zato tudi se ni prizadeval za njeno naklonjenost. Rezika pa je vse ženine odkraja odklanjala. Varuh je bil tega zelo vesel kajti imel je pripravljenega zanjo posebnega ženina, nekega svojega oddaljenega sorodnika, Tomaža, ki sicer ni bil mlad pa tudi ne star. Imel jih je okoli štirideset in tudi približno toliko tisočakov. Čudno, so zmajavali ljudje z glavami, da Rezika tako lepe priilke odbija. Punca je res še mlada za možitev, pa tudi ne premlada in po sestvo potrebuje gospodarja. Rezika se za ugibanja ljudi ni menila. Ej, so se muzale dekle, naša mlada gospodinja ni slepa in ve kaj je lepo. Če ni za objeti f^Ummammmmammmammmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmarnaamatmiKKjmmmiKK Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 69 ■ 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI ni za vzeti, so se hihitale. Jelenkarjev Rihard zasenči s svojo krepko postavo in lepim obrazom vse fante daleč na okoli Če bi maral mene, je rekla ena izmed njih, bi si obliznila vseh pet prstov. Navsezadnje bog če bi ga hotela, je pristavila druga, toliko ima kot me ali pa še manj. Kdor visoko leta nizko pade, če misli da ga bo naša gospodinja vzela, se iant zelo moti. Tako je modrovala, na obrazu pa se ji je cítalo, da je Rezilti škodoželjna. Kaj bi opravljale, je pristavila tretja, saj navsezadnje .se niti nimata. Kot se ona ne zmeni za številne snubate tako se tudi on ne briga za dekleta, dasi ga vse rade vidimo in iz tega sklepamo da se imava rada z Reziko. Ej nisem slepa, je zopet pristavila prva: Kadarkoli gre Rihard mimo hiše, sem že večkrat opazila. Rezika skrivoma zre za njim ali pa nalašč komu kaj ukaže ali ga pokliče, da sliši on nje gl.-.s. lii vedno se tudi on skrivoma ozira v smer odkoder s<> mu zdi. da prihaja nje glas. Rezika in Rihard sta se v resnici rada videla že izza mladih let. Postala sta velika prijatelja že takrat, ko je Rihard pasel krave in vole Rezikinemu očetu. Rezika je bila najbolj vesela, kadar ji je oče dovolil, da sme za neka^ časa na gmajno k Rihardu. In tudi Rihard r,i bil nikoli bolj vesel ko kadar je prihajala k njemu kodrolasa Rezika, lepa kot gozdna vila. Vedno mu je prinesla v košarici kos štruklja ili sladke potice, kar je vedela da ima Rihard rad in da ni deležen teh dobrot tolikokrat kot ona. Rihard pa ji je v zamentf nabral sPdkega gozdnega sadeža, borovnic in rudečih jagod. Rezika se je teh dobrot do sita najela in še domov je prinesla polno košarico borovnic, ki jih je oče ukazal posušiti, da bodo za Čaj pozimi. Tako je bil pastir dvakrat koristen in praktičen oče je to vpošteval. Rihardovi materi, ki so ji ubili moža v vojni in je bila zato siromašna vdova, je večkrat kaj vrgel za priboljšek. Rezika pa je imela vzrok prositi očeta, da je lahko hodila na gmajno. Rihard tudi potem ni pozabil Rezike, ko ni bil več za pastirja in se je tja in sem udinjal za zidarskega pomočnika. Ka larkoli je bil sam se je vdajal lepim nedolžnim spominom na gmajni. O kaki ženitvi z Rez'ko ni nikoli mislil niti v sanjali. Zdelo pa se mu je tudi nemogoče, da bi se Rezika kedaj poročila in njega pustila kar takole. Ua ni i'"el Rihard drugega kot siromaštvo in lelesno lepoto, ni bilo res. Rihard je mnogo Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs, Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. čital in se samoizobraževal. TTčitelj in župnik, oba sta bila mnenja, da je škoda za fanta, ker ni imel prilike in sredstev, da bi se izšolal. Rihard je tu pa tam napisni kak članek za časopis ali društveno revijo. Vsi so se čudili njegovi spretnosti in razumu le župan in drugi vaški in okoliški imovitejši kmetje so bili mnenja, da tak fantina in še nimanič po vrhu, ne bo učil kaj je potrebno in koristno in kaj ni. Rezika pa ni mogla drugnče kot da ga je bolj in bolj spoštovala. Četudi nima nič, si je mislila sama pri sebi in bi mu mogla hlače kupiti za poroko, ga imam rajši kot vse moške ua svetu. Če se kedaj poroči"1 se bom z njim ali pa bom ostala sama. Bojim se samo, in to bo prej ali .slej prišlo na dan, da bosta varuh in mačeha zvedela, da je škoda za vsako prizadevanje, da bi me prisilili, da bi se s kom drugim poročila kakor z Rihardom. Bojim se kaj bo, ko bodo to izvedeli. Tako je premišljevala Rezika večkrat ob dišečem nageljnu in rožmarinu, ki jima je lastnoročno prilivala in ju gojila za Rihardu, ki bo nekoč gotovo prišel po oboje. Tako je poteklo dve leti. Rezika je slej ko prej po vrsti odbijala vse snubce. Ljudje so pričeli poltiho klepetati, da bo vendar le res, da je zatelebana v lepega Riharda. O tem je izvedel tudi varuh. Temu mora biti konec je odločil. Punca je godna za ženitev in moj daljni sorodnik Tomaž ima dovolj let da jo bo ustrahoval, če bi se ji zljubilo skakati čez ojnice. Rad bi poznal tistega fantalina, ki se upa mešati glavo moji varovanki. Pah se je udaril po kolenih. ga bomo že odstranili, če si ne izbere druge poti sam, ki ne vodi v hišo moje žlahte. Seveda, fantu diši lepo premoženje, punca je pa kot so vsa mlada dekleta, ki mislijo da bodo od lepote in ljubezni svojega moža živela. Tako je modroval varuh ter se odpravi neke nedelje popoldne, da obišče svojo varovanko. Najprvo se je dogovoril s svojo sestro, Re-zikino mačeho, ki je bila popolnoma bratovega mnenja, da je najbolj pametno, da se punca poroči s Tomažem in da nebodo ljudje brusili jezike, da se naša Rezika ženi z navadnim eunjarjem s tistim lepim Rihardom, ki se vsa dekleta ozirajo za njim, nima pa nič drugega kot siromaštvo in raztrgano bajto. Pravijo sicer da je fant zelo izobražen in da piše tudi v časnike, ampak kaj ti rabi izobrazba, če pn ničesar nima, je končala mačeha. Poznam tako ljubezen, ki jo pišejo po knjigah, je zamahnil z roko brat, ampak iz te moke ne bo kruha pri tej hiši. Zato tudi seln varuh. Ko je prišla Rezika od večernic ji je varuh takoj razložil radi česa je prišel. Rezika se je s prva izgovarjala, da se ne bo še možila, češ, da je premlada in da bi rada še O D o IQE 30EX0E aoao M O Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383 D o 0 01 Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN td ravnik boln. Alveur Pregled od 3—8. Otroške in notranje bolezni. ZOBOZDRAVNICA Pregled od 3—6. AVDA. SAN MARTIN 2261 U. T. 59, Paternal 1632 ir>i—»/■>! --------- D o 31 No, 285 nekaj mladosti vžila predno bi se vklenila v zakonski jarem. To je prazeu izgovor, je skoro zarentačil varuh. Z nekim drugim, če bi ti dovolili, pa bi ne bila premlada se poročiti. Nič ne skušaj tajiti, ze vse vem. Kar lepo si izbi onega poli-zanca iz glave. Nisi več tako mlada, da bi ne vedela, da od same ljubezni in praznih rok se ne živi. Sklenil sem da se moraš še to leto poročiti s Tomažem. Jaz sem star in ne bom imel na glavi še tvojega varuštva. Tomaž pa ima dovolj let in kar je glavno ima denar, tako da je s to ženitvijo moje varuštvo bogato oškodovano tebi v prid. Tako je končal varuh in jezno pljunil v stran. Nikoli, se je odločno uprla Rezika. Če nočete več mojega varuštva, mi bo že sodnija določila pa drguge. aln to samo še nekaj let, da bom dovolj stara, potem bo vzela tistega katerega bom sama hotela, pa četudi ne bo imel nič, to vas ne bo prav nič brigalo. Zvita si dovolj, je jezno vdaril varuh ob mizo, da misliš nas vseh skupaj ukaniti. Tvoj stari bi bolje napravil, da bi te poslal krave pasti, kot da te je poslal v šole. Ampak ne boš delala po tvoji glavi kot misliš, zato bomo že poskrbeli. Vstal je ter odšel trdo iz hiše, brez da bi se ozrl. (Dalje prihodnjič) Katk'i Zupančič: Pravljica za šipami Si pravljica lepa, vem, vem. namenjena mladim ljudem,: a meni ni treba te v knjigi iskati — ni treba iz knjige te brati. Kdajkoii po ulici grem in v okna izložbena zrem — ne vidim, res ne, kraljičev, princes, ne takih, onakih, velikih čudes. — A vidim za šipo vse polno stvari, ki lahko bi krile vse naše skrbi, ki vse so resnične, vse otipljive — ali za reveža — nedosegljive. Ah, niso to pravljice stare, ne prave — jih niso rodile pisateljske glave; so pravljice vendar za revne otroke, zgrajene od trudne delavski roke! PRIMORSKE VESTI IZPRED TRŽAŠKEGA SODIŠČA Eksplozija v Košani. Tisti večer pred praznikom sv. Jožefa letošnjega leta je Košance naenkrat preplašila močna eksplozija. Kmetje, ki so še delali na polju, so se brž vrgli na zemljo ali pa se skrili, ker je po zraku frčalo kamenje. Sprva nihče ni vedel, kaj pomeni ta eksplozija. Šele karabilijerji so ugotovili, da je bila na zemljišču Antona Kranjca narejena mina, katero je zažgal Anton Bobek. Ta je pri tej priliki obležal, hudo ranjen po obrazu in drugod po telesu. Ranjenega Bobka so kmetje odnesli. Bil je nezavesten. V tržaški bolnišnici je sicer ozdravel, ostal pa je slep. Preiskava je ugotovila, da je Boblcu pomagal sam Kranjc pri kopanju mine in pri basanju. Krajncu je dal razstrelivo Anton Samsa. Kmalu so bili zapleteni v nesrečo še Miha Bobek, Janez Bobek in Uršula Čelešnik. Sedaj so bili obtoženi Kranjc in drugi zaradi hude telesne poškodbe, Anton Bobek pa zato, ker ni naznanil razstreliva. Obsojeni so bili: Anton Kranjc na štiri mesece zapora in 400 lir globe, Anton Samsa in Uršula Čelešnik na 400 lir globe, Anton, Miha in Jože Bobek pa so bili oproščeni. Avtomobilski karambol na Opčinah. 1!). marea letos sta se na ovinku pred hotelom "Obelisk" na Opčinah zadela dva avtomobila. Iz Trsta je vozil šofer Brandolin gospo Silvi-jo Tripkovič proti Postojni, od Postojne pa je prišofiral Boško Milenkovič, ki je vozil gospo Milo Milenkovič. Pri nesreči je bila precej ranjena gospa Mila Milenkovič. Dne 27. novembra je tržaški kazenski sodnik razsojal o nesreči. Oba šoferja sta se zagovarjala", da sta vozila po desni. Brandolin je bil oproščen, Milenkovič pa obsojen na 3000 lir globe. IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Številne obsodbe. Kazensko sodišče v Gorici je 27. novembra obsodilo: Henrik Oblak iz Idrije je ogoljufal Štefanijo vdovo Rejc, roj. Klemenčič, .ložefa Klemenčiča in Stanislava Rejca ter bil obsojen na 15 mesecev zapora ter 1200 lir globe. — Marij Grmele iz Štanjela j'1 hudo poškodoval svojega brata Jožeta. Bil ,ie obsojen na tri mesece 15 dni. Ivana vdova Petemel, roj. Filipič iz Spodnje Idrije je tihotapila jajca. Obsojena je bila na sto lir globe. Anton Bratuž iz Št. Vida pir Vipavi je skrivaj kuhal žganje. Obsojen je bil na :ri mesece zapora in 1000 lir kazni. Viklor Se-dej iz Spodnje Kanomlje pri Idriji je pretepel Vinka Velikajna. Zato je sedel pet mese-eev in plačal pravdne stroške. • Jože Nemec iz Mirna je pretepel nekega Italijana Mihaela Maniacco. Obsojen je bil na mesec dni zapora, tepenemu Italijanu pa mora plačati še 1000 lir odškodnine. — Karabinjerje je žalil Blaž Vi-žintin. Sedel bo 7 mesecev in 100 lir globe bo plačal. — Leopold Gregorič, Anton Gregorič in Marija Pire iz Gorice so oklofutali Justino Ve-likonja, da je deset dni ležala. Sedeli bodo zato tri mesece in 15 dni. * Resno je obolel duhovni svetnik g. Luka Smolnikar, župnik v Sla vini. Obrača se mu počasi na boljše. Premeščeni so bili nedavno s Krasa v notranjost države še zadnji slovenski cestarji. Sa novega župana v Kanalu ob Soči je bil imenovan neki Angelo Troiani. Zaprte tržaške mesnice. Da bi bil dobiček večji, so v Trstu nekateri mesarji sekali kravje meso za volovsko ali celo telečje. Oblast je zato za tri dni dala zapreti te-le mesnice: Lueia-lin Benedetiču. via Udine 59; Avgustu Lovi-šiču, via Udine 22; Alojzu Simonetu, via Pozzo Biamo 1; (lasti Andreju, via Giulia 31; Ste-narju Juriju, via Molingrande 11 ; Gasti Rektorju, via S. Cilino 20. Oproščen je bil Nace Manfreda iz Sužida pri Kobaridu. Obtožen je bil, da je pretepel svojo sestro Ivano. Nace je priznal, da jo je na-klest.il. Storil pa je to zato, da bi jo odvadil grdo govoriti, kakor se dekletom ne spodobi. In sodniki so mu dali prav. Montevideo, kjer se nahaja precej naših rojakov in rojakinj. Društveno se menda mnlo udejstvujejo, vsaj nič se ne sliši. Desno: Jugoslovanski doni v Magallnnesu, Chile. No. 285 SLOV rtKSI\ I TEDNIK STRAN 0 Sakrrrment: Izprehod po Litiji Ko se ustavi vlak tam. kjer je na zidu železniške postaje napisano LITIJA, se pokažejo očem lepe stanovanjske hiše, tovarniške sta-""vanjske hiše za dealvce-delavke-predilniča-rje. "Tukaj se jim ne godi preslabo", je rekel 'j prijatelj, ko sva stopila iz vagona. "Komu?" sem vprašal. "Tovarnarjem?"... Tržanom litijskim?" "Ne. Tistim, ki delajo v tej predilnici". "I'o čem sodiš?" "Po lepih, ličnih stanovanjskih hišah," je odgovoril. "Da. Da se tovarnarjem ne godi slabo, je res. mi zunaj govore to s temi hišami, in še več: Svetu hočejo povedati, da je njihovemu tekstilnemu delavstvu dobro, češ, saj to pričajo lepe stanovljanske hiše. Ali to je v resnici tako, kr.kor pravi kmečki pregovor: Zunaj ju-lmj, znotraj pa fuj. Mezde delavstva so mizer-)K\ delovni teden je skrajšan in s tem, kajpada tudi mezde. Solidarnotsi med delavstvom je malo, strokovna organizacija, namreč razred-no-zavedna, ki je zrcalo samozavesti in člove-čanskega ponosa delavstva, je slaba'. Večina iz trpinov, ki žuli suh kruh, samo čaka, da ji nekdo drugi, angel Gospodov ali pa sreča junaška nekaj pribori in prinese. Sami si nečejo, radi pa jamrajo, stiskajo zobe in pesti, ko nikdo ne sliši Prijatelj je majal z glavo in rekel: "Ne bi verjel, ko gledam te lepe hiše." Delavec iz predilnice, ki naju je posulšal, se nama je pridružil in rekel: "Danes imamo pri nas koncert. Naša litijska "Svoboda" ga prireja, dobrunjski "Svobo-daši" s svojo godbo in pevskim zborom pa bodo koncertirali." "To si pa ogledava," sem se obrnil k prijate-lju. "Na vsak način. Videla bova,, koliko je litij-čanskih "Svobodašev", in če je res, kaj praviš." Obrnil se je k delavcu: "Kje pa je ta koncert?" "V kino dvorani, tam." Pokazal je z roko. "Kaj so Vam odstopili prostor?" "Za denar se vse dobi," je rekel. "Pravzaprav," je dodal, "tudi ne vse. Koncert je ob 4. Uri popoldne, dasi bi bil zvečer bolje obiskan. Ali," zmajal je z rameni, "zvečer je kinopred-stava in ne dajo dvorane." "Drugih prostorov nimate?" "Oh, če bi imeli?! Drugače bi delali! Nimamo. V delavskih stanovanjskih hišah je sicer lepa dvorana, kakor nalaš prinieina za naše prireditve in — ker je tam delavstvo. Ali..." "Kaj?.. " "Ne dajo nam je." "Zakaj ne?" "Zakaj pa dvorane vi niste vzeli v najem ? Kaj je bila najemnima predraga ? Saj bi se s tovarno, ker ste njeni delavci, pač moralo dati pogovoriti in bi to ona morala upoštevati?" "E, ne. Najemnina je nizka, komaj toliko, da se govori, da je najemnina. Prehiteli so nas in tovarna je bila zadovoljna. Delavec, ti si pač samo delavec, mezdno blago." "Da." "In vi delavci ste tako brez prostorov, brez dvorane?" "Tako je. :— S tem je v Litiji podan nekak mbnopol za kulturo. Ali greš tja, ali pa bodi divjak in hodi po gostilnah. Ali se izobrabuješ, kakor je predpisano, ali pa nič. Svoje dušev-nosti ne smeš imeti." "Kaj bi ne?... Agitacijo znajo delati, nasvet gospoda je tem ljudem svet in najde ko-bi pri nas naši bili tako požrtvovalni, pa bi vaca, ali več da da. V tem pogledu ni krize. Če mi tudi lahko mnogo pokazali." "Je tukaj mnogo delavcev?" "V tovarni jili je okrog 500. Teh 500 in še povrh drugi v okolici, če bi vsak teden žrtvovali samo 25 par, to je eno nekdajno krono, bi tekom dveh, treh let imeli toliko, da bi postavili svojo bajto, to je svojo dvorano in lokal za organizacije, četudi morda le iz lesa ali ilovice. Pa je že tako. Če je zbirka za kakšne odpustke, pa seže v žep in vseeno da. Za same-ga sebe, za skupno delavsko reč pa ga ne pridobiš. Žal mu je vsak belič. Če se ga v tovarni šikanira, se mu kaj odtrga, se mu zniža mezda, se ga da na brezplačni dopust, če je brezposeln, stiska zobe. stiska v žepu pesti, se pri-duši, se priduša. dolži vse okrog, samo samega sebe ne. Če ga pozoveš da se naj organizira, da naj bo borben, da se zboljša delavski položaj in s tem seve njegov lastni, pa potuhne glavo in se izmuzne, ali pa odgovori: "Da. če bo organizacija kaj naredila in pokazala, pa bom pristopil." — No. in s takimi ljudmi lahko kaj delate?" ^ (Op. ur. Ali je kaj prida bolje z nami tukaj v Argentiniji ?) Delavec je pljunil v cestno blato in tiho smo šli preko širokega in dolgega, vsega zglodane-ga lesenega savskega mostu. * * i- Dvorana se je počasi polnila. Do polovice se je polnila, a nato pa kakor bi se nekaj zavrlo. Prednji prostori so ostali prazni. Ogledal sem si navzoče. Sama. mladina, dekleta in fantje. so-drugi in sodružiee. "Častitam". sem rekel sodružici Vukovi, ki je. kakor sem opazil, vodila vso pirreditev z ostalima odbornikoma. "Mladino imate, mnogo je to." "Slab obisk je," je rekla. "Popoldne ni ravno primerno, ali kaj." Dvignila je ramena. "Vem", sem rekel. "Pripovedovali so mi že. Dvorana v delavskih hišah vam je nedostopna." Pokimala je /. glavo. * Pevci so se razvrstili. Pevovadja je intoniral. Dvignil je roko. Zadonela je pesem, harmonično, dinamično, lepo: .... "Nas veže ljubezen, nas veže prostost..." "Res je", sem dejal sam pri sebi. "Ljubezen nas veže, sodružna1, prijateljska ljubezen in ona je tista vez. da se najdemo tako Pri prijetni prireditvi, kjer je petje in glasba. Ploskanje, navdušenje... Sani se človek občuti med vsemi nekako prerojen, razigran. Kajti zbor dobrunjske "Svobode" je zbor delavskih grl, zavednih mož in fantov, ki poleg težkega vsakdanjega in napornega dela najdejo ure, da se izobražujejo, da pojo, da so sebi in drugim v ponos in razvedrilo. Ko je zaigrala godba na pihala dobrunjske "Svobode" "Delavski pozdrav" in druge skladbe, ko so akordi odmevali po dvorani, silili na plan, harmonični, dinamični, forte, piano, razigrano, igrajoče, zopet svečano valujoče, sem ploskal ne zato. da jim izkažem svoje odobravanje, temveč ker sem bil ves vesel, navdušen in ponosen, da sem tudi jaz "Svobodaš". * Ob 4. popoldne torej smo bili v dvorani kina. Lepa dvorana, kakor na'aSS za koncerte ali nekako tuja, prisiljena. V.saj zdelo se mi je, kakor da smo prišli v nekakšno tujino, mi, "Svo-bodaši", ko smo vajeni svojega ozračja, domačnosti in prisrčnosti. Med odmorom sem vprašal: "Kje pa so starejši sodrugi ?" Malo v zadregi mi je rekla sodružica : "Saj veste?! Mislim, da je povsod enako. Ne zljubi se jim. Preživeli so se." "Kaj se tako malo udeležujejo v gibanju.'" "Skoraj nič. Samo kritizirajo, sanio govore kedaj boste kaj pirredili. kdaj bo kaj pri vas. a ko je, ko kaj naredimo, kakor vidite danes, jih ni. Nobenega." Drug, zraven mene sedeči, pa je rekel: "Knjige Cankarjeve družbe" smo dobili, Lepe knjige. Kaj mislite, da so jih kupili? Na prste bi jih naštel. Da nam niso ostale nerazpe-čane, smo jih ponujali meščanom. In ti se knjig Cankarjeve družbe niso branili. Kupili so jih." ¡i¡ £ * Za godbo so se vrstili pevci, za pevci godba. Delavske pesmi so se vrstile z narodnimi. Ozračje v dvorani je bilo mladostno, božajoče, lica raciona l. /7; xo UN ST1TU LEN OR PAG ¡PILIS Y DEMAÍ Y INSTITUTO MAS AN JiJilli antiguo atendido por médicos PLAZA COMSTSTUCIOfí O E i O « 12, os -»5 A 21 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE OENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 " í» ! ■ WiCq/kfát r STRAN 10 a&eYfcNBKl TEDNIK No. 285 poslušalcev so gorela, oči blestele- zadovoljstva, stene odmevale ploskanja . . . Po eni uri in pol so se vrata dvorane odprla. Somrak je šinil v dvorano, pomešan s hladnim vzduhom. Odhajali smo s smehljajočimi obrazi, pozdravljajoči se. "Prožnosti" ZA KUHINJO Do odhoda vlaka smo napolnili prostore gostilne, kjer imajo litijski "Svobodaši" svoje društvene prostore. Pri kozarcu vina" je vstalo prijetno dr užabno življenje, glasila se je pesem pevcev, igrala je harmonika in violina, litijski "Svobodaši"-1amburaši so zaigrali več poskočnih, kati življenje v nas; nekaj pozdravnih govorov je povečalo razigranost in sodružno stiskanje rok je govorilo, da bo litijska "Svoboda" zapisala v svoj članski register lepo število novih članov, da bo tudi strokovna organizacija Splošna delavska strokovna zveza zabeležila nove sile in sodruge. Družnost litijčani! Naj ne bo pesem brez pomena, ko nam govori: "Nas veže ljubezen, nas veže prostost, družno skupaj se strnimo. . ." bodimo odločni s samim seboj, da bo delavsko gibanje v vseh panogah gibanje množic, ki se bore za vsakdanji kruh, za svoje človečansko dostojanstvo. Družnost ! PRAKTIČNI NASVETI I Kako odpravimo uši pri ptičih. Ptičjo kletko popa rim o ali celo prekuhamo; palčice je najbolje sežgati in dati nove v kletko, ter jih namazati z janeževim oljem (dobiš ga v droge-riji). Vsak dan je treba menjati pesek, posodo za kopanje in za hrano pa vsaj vsaka dva dni pomiti. Ptička samega je treba enkrat na dan .z drobno brizgalnico poškropiti med perjem, in sicer z mešanico iz enega dela alkohola in petih delov vode. Kadar ptička poškropiš, tedaj pazi, da ne bo na prepihu in v prehladni sobi. Če uhaja perje iz bl*¿¡ine, ker je blago že precej izrabljeno, stresi perje začasno v kako drugo blazino. Izpraznjeno blazino pa zdaj obrni in jo po notranji strani enakomerno na-maži z bolj suhim milom, nato naj se blazina malo posuši, potem pa stresi perje spet vanjo, Tako perje ne bo več uhajalo. Čokoladna torta. Mešaj v skledi, da narase in postane rahlo: sedem dele sirovega masla, 14-dek sladkorja, šest rumenjakov in malo limo-nove lupinice. Potem primešaj 14 dek zriba-ne čokolade, sedem dek zmletih orehov ali mandeljnov ali lešnikov, tri deke z rumom poškropljenih drobtin in nazadnje še sneg šestih beljakov. Tort ni model dobro namaži. Potresi z drobtinami. stresi testo noter, razravnaj in peci približno eno uro. Pečeno in hladno torto prereži. o pomaži z ribezovo mezgo (je tudi druga mezga dobra) in zloži skupaj. Po vrhu jo pa oblij s čokoladnim ledom, čokoladni led: tri rebra čokolade zribaj, primešaj devet dek sladkorja in štiri žlice vode; niešuje naj vse skupaj zavre. Ko prevre, mešaj dalje da se sliladi in prične gostiti, nato pa oblij torto. Led potem na zraku osuši. Čokoladna krema. Tri rebra čokolade zribaj in dobro zmešaj s štirimi žlicami mleka. Četrtino litra sladke smetane stolci, jo z vanilije-vim sladkorjem! osladkaj, potem primešaj k smetani zmešano čokolado in tolci vse skupaj še nekaj minut, da se čokolada dobfo zmeša s smetano. Nato stresi v skledo in lepo z nožem oblikuj ter postavi do uporabe na led ali v hladno shrambo. Preden daš na mizo, naloži v I obliki piramide po smetani piškotov. | Sirovi cmoki. Mešaj, da narase, pet dek sirovega masla in tri jajca. Potem primešaj štiri žlice mrzlega mleka, četrt kile sira (skute), 10 dek na kocke zrezanih in na sirovem m'aslu prepraženih žemelj, osminko kile pše-ničnega zdroba, vse skupaj osoli in dobro zmešaj, nato pa naj testo počiva pol ure. Tz testa potem oblikuj cmoke, ki jih v slanem krojili kuhaj 10 do 15 minut. Kuhane poberi v skledo, jih potresi z drobtinami in zabeli z razbeljenim sirovim maslom. Zraven daš segreto mezgo od češpelj ali pa kuhano sadje, lahko pa tudi navadno kuhane češplje. Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načel nina tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rodeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkij e-jnja. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO ISKRE Najnovejša moda zahteva, na i bodo ženski Čevlji in ženske ročne torbice iz kačje kože. Ženske hodijo skoro v rajskem stanju naokrog. Marsikateri moški se mora zadovoljiti z jabolkom za lunč. Paradiž se nam bliža. . . * * Nekateri ljudje so zelo negalantni. Tako je naprimer neki gost rekel postarni natakarici: — Kaj sem naročil in kaj ste mi prinesli? — Pečeno pišče, gospod. — To nI nobeno pišče, to je kup kosti, katere je kurja polt oblila, ko so vas zagledale. * * * Po prekrokani noči sta se srečala pirjatelja. — Kaj ti je, da si tako opraskan? — Ko sem prišel davi domov, mi je skočila mačka v glavo. — To je nerodno. Moja je pa že spala. ** * Mnogi so med nami, ki se znajo vsem upreti — razen skušnjavi. * Napake velikih duhov se kažejo najjasneje pri njihovih posnemovalcih. * * * Italija, je sklenila z Avstrijo tajno pogodbo, da bi za slučaj vojne z Jugoslavijo lahko poslala s štajerske strani svoje vojaštvo proti Ljubljani. To bo zelo velik ovinek: od Trsta do Gorice ob Soči preko Predila, preko Koroške na severno Štajersko in šele odtam proti Ljubljani. Za slučaj vojne jo bodo Jugoslovani kar po bližnjici udarili preko Krasa v Gorico in Trst. * Pravi prijatelj je tisti, ki bi lahko povedal neprijetne resnice o tebi, a tega ne stori. No. 285 3LOTTIN3KI TEDNIK STRAN 11 ZANIMIVOSTI Vonj nas privlačuje in odbija Kako nastopajo simpatije in antipatije. Uloga ektohormonov. Da si mnogi ljudje medsebojno "ne dišijo", ni samo pesniška podoba. Znano je, da ima vsak človek svoj zelo osebni telesni duh, ki ima glede simpatij in antipatij včasih prav veliko ulogo. Znameniti prof. Gustav Jaeger, izumitelj "Jaegerjeve srajce", je na tej podlagi u-stvaril celo obsežen sistem "duševnega duha-nja", ki še danes ni izgubil svoje veljave, samo da ne govorimo več tako grobo kakor on o "izhlapevanjih", temveč nekaj fineje in učeneje o ■ektohormonih. Kaj so ektohormoni ? O hormonih ve danes že vsak otrok, da so iz-ločine nekih notranjih žlez, ki jih kri prenaša po telesu, da oPravijo na drugem koncu neko delo. Najbolje so nam znani učinki hormonov na delovanje notranjih organov, toda tem tako zvaniin endohormonom (notranjim hormonom) zoperstavlja v zadnjem času prof. Bethe iz Frankfurta še neke druge hormone, ki učinkujejo na zunaj in jih zato imenuje tudi ekto-hormone. Ti imajo tudi koristne učinke za svojega producenta, a na — druga bitja. K temu spada n. pr. Pred vsem snov, ki jo živalska samica oddaja v času pojanja, da privabi samca. Duh te snovi je lahko tudi tako močan, da ga pri metuljih samci utegnejo začutiti tudi na daljavo mnogih kilometrov. Da gre v resnici za vonje, je pokazal poskus z nekimi raki. V času, ko je samica v trdnem oklepu, je trda tudi za ljubezen, ne izloča ektohormonov in samci se ne zmenijo zanjo, ker vedo, da bi ničesar ne dosegli. Če pa postavimo samico s svežo kožo v bazen, se samci razburijo in jo lovijo. Ali učinkuje morda tako nova zunanjost lepotice? Ne, kajti isti efekt dosežemo med samci, če jim postavimo v vodo namesto samice cunjo, s katero smo odrgnili samico, ki se levi. Znano je tudi, kako močno diši kobila, krava, košuta itd. ob času pojanja, »e I I0E30I aoi IO ó 8 o S DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. OOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. Plaza Retiro z "Angleškim stolpom". V ozadju se vidi državni izseljeniški hotel skozi katerega je šlo večinoma naših rojakov ob prihodu v Argentinijo. in po drugi strani, kako malo se žrebec, bik, jelen zmenijo za svoje boljše polovice v času, ko te ne diše. Bilo bi čudno, ce bi narava tudi človeka ne obdarila s specifičnimi vonji, s kakršnimi je obdarila skoraj vse živalstvo. Seveda pa ti vonji danes pri človeku nimajo več* takšne vloge in naloge, kakršno so imeli v Pradavnih časih, in se jih večina naših nosov niti ne zaveda, da pa eksistirajo, nam dokazuje pes, ki spozna svojega gospodarja po vonju izmed vseh drugih ljudi, ki živijo v istem okolju, dokazujejo nam to tudi mnogi drugi ljudje, ki imajo prednost (ali smolo) tako tenkega voha, da jih drugi ljudje samo po svojem specifičnem vonju privlačujeo ali odbijajo. Še več je pa med nami takšnih, ki ločijo druge ljudi v simpatične in antipatične po njihovem vonju, ne da bi se tega zavedali. Na teh osnovah počiva končno vsa parfern-ska industrija. Mantegazza je vedel povedati, da so izdelovalci parfemov v prejšnjih časih primešavali svojim izdelkom naravnost hormone raznih sesalcev (seveda niso vedeli, d,a so hormoni) in posebno žlezna izločina Pižmarja je igrala tu veliko vlogo. Toda sedaj, ko je znanost ugotovila, kako je s stvarjo, bo povsem naravno, če bodo fabrikanti parfumov namesto živalskih surogatov začeli iskati človeške ektohormone same. Simpatije in antipatije se bodo urejale na umeten način, s stekleničicami, tako kakor se n. pr. sladkorno gospodarstvo čolveškega telesa po potrebi ureja z injekcijami mzulina. Nekega dne se zakonca, ki si nc dišita, ne bosta več z glasila pri advokatu, da ju loči, temveč pri zdravniku ali prodajalcu parfumov, da jim post režeta s preparatom, ki daje človeku dober vonj in ga s tem napravi prikupnega vsem ljudem. ALI MORE BITI ČLOVEK STRUPEN Na naši zemljepisni širini ni mnogo aktivno strupenih bitij, to se .pravi takih, ki lahko izločajo svoj struP. Ranijo ga često za usmrtitev ujetega plena, vendar je pa napačno misliti, da služi strup tem živalim za olajšanje a: peda. ííasprotno, večkrat nastane strup v organizmu iz strahu in pa od utrujenosti. Ali .j ■ pa mogoče, da bi bilo nastajanje strupenih snovi v strahu odvisno od človeške zavesti? V starih časih so pripisovali nekaterim ljudem strupenost. V indiji so bili celo prepričani, da je mogoče človeka s strupom impregnirati tako, da zadostuje za usmrtitev drugih ljudi, če se jih le dotakne. Pripovedujejo, da so na ta način morili ljudi znana je pravica, tla je podarila indijska kra- o D o 0 1 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za smurno iti hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVI. JEN JE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI FREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni matcrnice, jajčnik?,, prostate in neredno perilo. — Specija-l.i:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI O VENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. 1 CALLE CANGALLO 1542 OCHOE raoEsoi soaso ES; 0 s 1 OXOANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 «V».*. •»*•»■•». .r