PREDLOG AKCIJE
Knjiga naj bo dostopna slehernemu delovnemu človeku
Novembra meseca je svet za kulturo pri predsedstvu RK SZDL izdelal besedilo za predlog akcije o izboljša-nju družbenega in ekonomskega položaja knjige. O predlogu naj bi tudi potekala širša javna razprava, ki bi pripomogla k dokončnemu izoblikovanju predloga.
Trenutni družbenoekonomski položaj knjige ne ustreza naši so-cialistični družbi, saj kljub dobro razvitemu založništvu, knjigotrš-tvu in knjižničarstvu, knjiga le po-redko pride v roko delovnemu človeku. Razmere, ki vladajo na področju šolske knjige, političnih in strokovnih publikacij, prav ta-ko potrjujejo to neustrezno stanje.
S svojo akcijo želi SZDL, v kate-ri se srečujejo vse organizirane družbene sile, premostiti prepad, ki vlada med proizvajalci knjig in delovnim človekom.
V bodoče naj bi se bistveno spremenila vloga pisatelja v zdru-ženem delu. Pisatelj naj bi bil ak-tivni del le-tega. S statusom delav-ca v združenem delu bi pisatelji, z drugimi delavci v založbi, imeli pravico odločanja, obenem pa bi bili delegirani v skupščine druž-
benopolitičnih in samoupravnih. interesnih skupnosti. Pomembna je še vloga umetniških in drugih strokovnih društev, katerih delo-vanje pa naj bi v bodoče bilo bolj živahno kot doslej.
Založniško politiko seveda dik-tirajo že ustaljene tržne zakonito-sti, vendar bi morali pri oblikova-nju založniških programov zago-toviti širši družbeni vpliv. Knjiga mora biti poceni in dostopna vsa-komur, ne smemo pa pri tem zane-mariti kakovosti. V tem oziru bi z združevanjem dveh ali več založ-niških organizacij v OUD ali SOZD lahko dosegli marsikaj.
Založbe naj bi poskrbele tudi za to, da se slovenska knjiga uveljavi, bolj kot doslej, tudi v Jugoslaviji, oz. Evropi. Na policah slovenskih knjigarn bralec redno najde bolj ali manj uspešna dela tujih avtor-
jev, le malo, oziroma premalo pa je bilo storjeno za domačo knjigo. Slovenske uspešnice, v prevodih, le redko prekoračijo meje naše ož-je domovine.
Posebno pozornost je treba po-svetiti tudi marksistični literaturi. To naj bi še bolj kot doslej pribli-žali tudi mladim in tovrstna litera-tura naj bi si utrla pot na knjižne police slehernega delovnega člo-veka. Ob tem pa ne smemo poza-biti na šolsko knjigo, saj so šole žarišča vzgojno-izobraževalnega dela z mladino. Pocenitev na tem področju je pereča. Šola pa je tudi kraj, kjer lahko že pri mladem člo-veku oblikuiemo bralrie riavade.
Zelo pogosto najdemo v pisem-skih predalih bleščeče kataloge, prospekte, ki nas želijo obvestiti 6 novostih knjižnega trga, vendar nas že samo pogled na cene odvr-ne, da bi te prospekte temeljiteie proučili.
Nujno je torej treba rešiti vpra-šanje: kako dobro in lepo, a tudi poceni knjigo približati našemu delovnemu človeku.
V.  V..