blagorodnemu gospodu dr. Andreju Ferjančiču, ees. kr. državnega pravdnika namestniku in državnemu poslancu, na Dunaji. “'"Ajifudi jaz, moj gospod poslanec, nastopam pot javnosti, da razmotrivam one zadeve, o katerih ste Vi obširno govorili v 305. seji X. sesije visoke zbornice državnih poslancev, zlorabeč v neopravičeni meri svo¬ bodo govora pod varstvom Vam postavno zajamčene imunitete. Ne morem dopuščati, da bi se javnost od Vas na tak način motila in ne bi mogel opustiti se baviti z Vašimi izvodi, ako tudi ne bi bila moja oseba pred¬ met nezasluženih napadov. Jaz nočem, kakor Vi, svojih razprav porabiti k osebnemu napadu, marveč bodem dogodjaje razjasnil tako, kakor jih lahko dokažem iz aktov in po pričah. Predno preidem na podrobnosti onega dela Va¬ šega govora, moram pa vendar javnosti razjasniti povod, iz katerega ste Vi na tak nečuvan način pokazali Vašo mržnjo in sovraštvo do mene. Spominjam se onega dneva pred blizo tremi leti, ko ste prišli, gospod poslanec, iz Ljubljane v Posto- jino k meni priporočati se povodom Vaše kandidature — med tem, ko ste me le nekoliko ur popreje krivo ovadili pri mojih predstojnikih. Vam bode gotovo znano, gospod poslanec, da sem Vas takrat, razžaljen po Vaši dvojezičnosti, prav ob kratkem odpravil. Umevno mi je, da je od tedaj Vaša najgorkeja želja, pojaviti mi Vaše pristne nazore, temveč, ker se je takrat Vam nepo¬ trebno zdelo, poiskati si drugje zadoščenja. Sedaj preidem k stvari: 1.) Istina je, da sem bil kaznovan pred več nego dvemi leti zaradi razžaljenja časti v globo 20 goldi¬ narjev. Uzrok je bil, ker sem v družbi peterih gospodov — eden dotičnih me je pismeno pri Vas ovadil — v razburjenosti govora označil nekatere osebe, znane kot politične hujskače, z naslovom „falotje“ in ker sem dejal, da dotični uganjajo „rusko politiko 1 '. Čudim se pa, da Vi, gospod poslanec, komur kot namestniku državnega pravdnika vsaj morajo znana biti določila kazenskega zakona, me skušate znižavati v, javnem mnenji očitaje mi že davno prestano kazen z dodajo izmišljenih okoliščin, dasiravno taka kazen ne omadežuje dobro ime kaznovanega v nobeni državi celega sveta in se lahko pripeti tak slučaj v enakih razmerah vsakemu druzemu avstrijsko misle¬ čemu možu. 2.) Istina je, da se Postojinska jama upravlja na podlagi pravil (statuta); istina je pa tudi, da je v teh pravilih mnogo protislovij in da se dajo ta pra¬ vila v marsičem različno tolmačiti. Računi so se pod mojim upraviteljstvom — na¬ sprotno temu, kar izvolite Vi gospod poslanec trditi — vsako leto predložili c. kr. deželni vladi na enak način in enakim potom, kakor preje skozi 35 let. C. kr. davkarija, katera hrani jamski zaklad ter spre¬ jema vse dohodke brez sodelovanja okrajnega glavarja, sestavlja račune, kateri se predložč vsako leto potom jamske komisije. Jamski komisiji praviloma ne pripada račune pregledavati, nego ti se pregledujejo po račun¬ skem oddelku c. kr. deželne vlade, med tem ko se jamska blagajnica nadgleduje po onih organih c. kr. finančnih oblasti, kateri nadzorujejo tudi državne bla- gajnice. Ni istina, da uže več let nisem sklical nobene seje; jaz sem sedaj tri leta v Postojini in sem vsako leto večkrat pozval jamsko komisijo k sejam; sicer je pa po pravilih pripuščeno moji razsodnosti, kdaj in kolikokrat je sklicavati seje jamske komisije, kakor I i - ' T / je tudi po pravilih meni pripuščeno, „z ozirom na pra¬ vice jamske komisije vse potrebno ukreniti, kar zahteva skrbna in poštena uprava in kar se mi v prospeh za¬ klada potrebno zdi". Istina je, da je en član komisije, kateri je tudi deželni poslanec, podpisal sejni zapisnik še le eno leto po seji. A njegovega podpisa nisem rabil morda v po¬ trdilo zapisnika, nego samo v dokaz, da je napominan član komisije nekemu sklepu izrečno pritrdil, katerega je hotel pozneje označiti kot izvor moje svojevoljnosti. Ker se dotični gospod ni mogel nad menoj drugače znositi, pristavil je zapisniku opazko, da se mu je tisti še le čez leto dni predložil v podpis. Dotični za¬ pisnik pa je bil sestavljen uže na dan seje, samo, da ni bil omenjeni dan podpisan od vseh članov komisije — kar je sicer običajno — nego samo od treh. Istina je, da so blizo pred dvemi leti obiskali odlični gostje inostranski Postojinsko jamo. Res pa ni, da sem jaz šel v Trst — kakor Vi trdite, gospod po¬ slanec — osebno jih povabit ali pa, da se je zgodilo povabilo na moj nasvet. Istina pa je, da sem bil od visoke strani pismeno povprašan, bi li bil obisk napominanib odličnih gostov upraviteljstvu Postojinske jame ljub, na kar sem pis¬ meno odgovoril, da se bode upraviteljstvo jame jako čislano čutilo, sprejeti odlične goste. "Nobeden uljuden gospodar ne bi drugače ravnal, niti ravnati mogel. — Odlični gostje so došli, ter so bili sprejeti častno, tako, kakor je bilo njihovem visokem dostojanstvu spodobno. Upravitelj stvo jame čuti se posebno od¬ likovano, da more ta obisk vpisati v častno kro¬ niko jame. Istina je, da sem naročil pri lastniku hotela „Adelsbergerhof“ zajutrk (lunch) za visoke goste, a ne v svojem imenu ali — kakor Vi pripovedujete — v imenu jamskega zavoda, nego na telegrafično naročilo iz Trsta. Ni istina, da me je ona odlična dražba smatrala po- gostiteljem in da se je čudila moji gostoljubnosti. Istina pa je, da je visoka gospoda povabila mene kot gosta k zajutrku. Istina je, da se je zahteval račun po naročniku — ne po meni — in da se je poravnava tega računa odklonila le zaradi tega, ker je bil nezaslišano visok. Tako je na priliko lastnik hotela zahteval za štiri navadne dvouprežne vozove, katere je rabila visoka gospoda 40 minut — sto in šestnajst goldinarjev; med tem, ko je dal gospodarju ene dvouprege le tri goldinarje. Za porabo ene sobe v hotelu —- kjer so si dve visokih dam po obisku jame v malih minutah svojo obleko zravnale — postavil je lastnik hotela v račun šestnajstgoldinarjev; dodati pa še moram, da skoro ni bilo treba povodom tega obiska v celem hotelu stola iz mesta premakniti. Na podoben način bil je sestavljen ves račun in nap nošen sem bil vplivati na znižanje taistega. Samo tako sem pri¬ šel v položaj baviti se z računom hotela „Adels- bergerhof". Več o zgodovini tega računa ne objavim, prepoveduje mi to diskrecija in pravila mednarodne uljudnosti, katere Vi, gospod poslanec, v visoki zbor¬ nici puščate brez pomisleka v nemar. Le to naj še pristavim, gospod poslanec, da upra- viteljstvo Postojinske jame ni moja službena dolžnost in da je služba pri jami glasom izrečnih določil v pra¬ vilih le častna služba. Za ves trud in odgo¬ vornost, za različne stroške, v primeri k mojem premoženji ne male, ki so v zvezi s to častno službo, pa ne dobim niti stalne plače, niti najmanjše nagrade in gotovo ni v celi Avstriji niti enega c. kr. uradnika, kateri bi moral pri enacih razmerah enako težko in trudapolno postransko službo opr a vi j ati. Istina je, gospod poslanec, da sem pisal od Vas prečitan list lastniku hotela „Adelsbergerhof“ — a jaz ne umaknem niti besedice. Pa še drugo pismo sem pisal temu gospodu, o katerem kakor je videti, nimate vednosti. Izvolite vendar, gospod poslanec, preskrbeti si še ta drugi list in morda bodete imeli priliko se še drugokrat šopiriti z mojimi listi v visoki zbornici. Prosim pa Vas, gospod poslanec, vzeti na znanje, da Postojinska jama ni javno dobrd^ nego kronino dobro (domena), katera je v varstvu, ter se razkazuje in sme razkazovati, komur in kadar se hoče. Ako misli kak hotelier — bodi-si tudi, kakor ga imenujete Vi gospod poslanec, prebrisan Prancoz ali Švicar — da je ta biser samo za to, da on kuje iz njegovega obstanka svoj dobiček, ako on z nečuvanimi računi ovira obisk Postojinske jame in skuša ves trud upravitelj st va jame za povzdigo prometa tujcev uničiti, tedaj mora tudi upraviteljstvo jame misliti na sred¬ stva, kako bi se tak hotelier, ki toliko škoduje koristu jame in Postojinskega trga, spravil v red in — če je potrebno tudi s tacimi sredstvi, kakor so označena'Y~ mojem pismu. Nikako pravo in nikak zakbn jih ne prepoveduje. Iz ljubilo se je Vam trditi, gospod poslanec — po računu Vašega ljubljenca iz Švice — da bi Posto¬ jinsko jamo pohodilo na leto 30.000 do 40.000 oseb, ako bi ta gospod imel čez njo oblast, med tem ko je sedaj število obiskovalcev samo 3000—4000. Poizvedite torej, da je v jami tudi sedaj samo na binkoštni ponedeljek nad 4000 obiskovalcev, tekom leta pa jo pohodi gotovo enako število tujcev. Kako namerava lastnik hotela „Adelsbergerhof“ 40.000 obiskovalcev zvabiti, je pač njegova tajnost, a prebrisan Švicar — kakor ga Vi nazivate — o njenem uspehu gotovo nij prepričan, kajti ponudil je upravitelj stvu jame samo 2500 golcL najemščine. Dokažem pa lehko, da kljubu ovir od strani lastnika „Adelsbergerhof“ nij imela Postojinska jama, od kar obstoji, nikoli toliko obiskovalcev, nego v zad¬ njih dveh letih, odkar sem jaz njen upravitelj. Leto 1886 ob času kolere odračunam. Iz tega naj se sklepa, je-li istinito upraviteljstvo v tako nepravih rokah, kakor trdite Vi, gospod poslanec! Nij res tudi, kakor trdite gospod poslanec, da delam neopravičene izjeme pri obstoječih jamskih tarifah in da dovoljujem samo¬ voljno znižane ustopnine in priboljške. Načelniku jamske komisije je glasom nekega sej¬ nega sklepa enkrat za vselej dana oblast, v posameznih slučajih dovoljevati proste ali znižane ustopnice; pri obiskih v veliki množini pa se določuje znižana pri¬ stojbina — ako se za to prosi — vselej v sporazumu s članovi jamske komisije. Da ta pristojbina nij vsako¬ krat enaka, je samo ob sebi umevno, kajti znižanje se vedno le dovoli z ozirom na število obiskovalcev in zaželjeno razsvitljavo, katera je vdeljena v 6 raz¬ redih. 3. ) Istina je, da je bil nekdo iz mojega okraja v preiskavi in sicer zaradi hudodelstva oskrumbe; istina, da je bila ravno ta oseba tudi tožitelj proti meni zaradi razžaljenja časti in dalje je tudi istina, da je ta mož, gospod poslanec, Vaš intimni prijatelj in ravno oni, kateri je moj pogovor v družbi peterih gospodov Vam ovadil; a istin^, je pa tudi, da je ta mož javni činovnik, okrajni ranocelnik, ter v tej last¬ nosti podredjen disciplinarni oblasti c. kr. deželne vlade. Ker je bil ta mož od redarstva — brez mojega sodelovanja — naznanjen pristojni sodniji zaradi hu¬ dodelstva in ker se mora vsacega javnega činovnika, kateri je zaradi tako težkega hudodelstva pravomočno v preiskavi, od njegove službe začasno odstraniti, bila je moja uradna dolžnost poprašati pri sodniji po stanji preiskave, na kar sem dobil tak odgovor, kakoršen je bil po takratnem položaji sploh mogoč. Zanimivo pa bi bilo poizvedeti, na kak način ste si Vi, gospod poslanec , pridobili tako natančno vednost o teh aktih in morda bode prilika preiskavati, v kaki razmeri ste bili Vi kot državnega pravdnika namestnik k tej zadevi. Kratek poduk, gospod poslanec, hočem Vam pa uže sedaj podati. Cesarski uradniki ne smejo namreč tudi pod varstvom imunitete državnega poslanca prelomiti pri- sežene dolžnosti vedno in strogo varovati uradno tajnost — in nikdar nimajo in nemorejo imeti pravice, prinašati zadeve v javnost, katere so jim iz uradnih aktov ali iz njihove službe znane; gotovo pa tudi ne na tak način, s katerim se oškoduje veljava urada ali urad¬ nega organa. 4. ) Nij istina, da je nastalo različno mnenje med menoj in nekim deželnim poslancem gledč razdelitve ali vporabe nekaterih ustanov. V tej zadevi različno mnenje niti nastati nij moglo, ker ustanovno pismo predpisuje natančno, kako je razdeliti obresti med opravičene. Slučaj je sledeč: Povodom štiridesetletnice vla¬ danja Njihovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva napravila se je na podlagi sklepa velikega dela du- hovenstva in županov tega okraja ustanova za uboge sirote vojakov; ta ustanova bi se imela pokriti s prostovoljnimi doneski. Računalo se je, ako da vsak posestnik v okraji 20 kr., vštevši večje svote, katere bi podarili znani dobrotniki v blagi namen, da bode nastala ustanova, ki bode okraju v čast, revnim sirotam v vojni padlih vojakov pa v blagoslov. V ta odsek voljen sem bil tudi jaz, vsled česar sem se te zadeve tem topleje poprijel. Deželni poslanec notranjskih trgov in deželni po¬ slanec kmečkih občin Postojinskih in Logaških pričela sta proti tej ustanovi agitovati in zlobno trditi, okrajni glavar pobira samovoljno nove davke, ter naj se ničesar ne daruje za to ustanovo, ki je okraju preje škodljiva, nego koristna. Povodom razdelitve ustanovnih obresti v znesku nad 7000 gld. med blizo 600 gospodarjev Hrenoviške fare, razložil sem v družbi druzega člana dotičnega od¬ seka namene ustanove, opozoril sem na srečen dogodek, kateri je zastopnike okraja napotil napraviti ustanovo, ( iz katere se dokaže domoljubno mišljenje in velika dobrota za cel okraj. Opozoril sem navzoče na korist, katero ravno vživajo iz dobrodelne ustanove, ter sem jih povabil, naj priskočijo z malim doneskom k name¬ ravanemu podjetji. Deželni poslanec Hinko Kavčič pa je neposredno potem poprijel besedo in zbranim prigo¬ varjal, naj za ustanovo ničesar ne dado; poskušal je staviti me na laž in hotel meni nasproti kazati svojo veljavo kot deželni poslanec, dasiravno je prišel samo v to svrho, da sprejme kot gospodar v Hrenoviški fari svoj delež 10 gold. 42 1 / 2 kr. Postopanje imeno¬ vanega poslanca bilo je tako nelepo, nedomoljubno in nelojalno, da sem mu moral dati odgovor. Ker je bilo zbirališče na prostem in ker sem govoril do več nego 600 oseb, je umevno, da nisem govoril tihoma. S tem pa je bil tudi razgovor tisti dan končan. Ako Vi, gospod poslanec, trdite, da sem se na¬ meraval z deželnim poslancem Kavčičem spoprijeti, je to prav Vaša in gotova ne dobrohotna znajdba. Nekoliko dni po onem dogodku z deželnim po¬ slancem Kavčičem bilo je v „Slovenskem Narodu", po njegovih nazorih zadostno znanemu, odprto pismo, s katerim me je imenovani poslanec razžalil v moji službeni lastnosti. Primoran sem bil omenjenega tožiti in nastopil sem primerno pot, da bi se tožba iz uradnih razlogov naperla. C. kr. državno pravdništvo je to tudi storilo, a po preteku petih mesecev je od zatožbe odstopilo. Ni torej istina, kakor trdite, gospod poslanec, da je bila tožba odklonjena; a za ta slučaj, da je državno pravdništvo od zatožbe odstopilo, vendar ne morem biti jaz odgovoren. Pri tej priliki ne morem zamolčati, da se je usta- ' nova, kljubu hudim protiagitacijam obeh napominanih poslancev, Vaših prijateljev, gospod poslanec, vendar utemeljila in da znaša glavnica 5000 gld., za naše ! razmere velika svota. Mislim, da sem podrobno dokazal, kakih velikan¬ skih zavijač ste se v Vašem govoru posluževali in V POSTOJINI, dne 15. marca 1889 kako malo ste imeli povoda mene sumničiti. Bodite tudi še nadalje pod varstvom poslančeve imunitete v par¬ lamentu kot uradnik tožitelj uradnikov in nabirajte si dvomljivih lavorik. Ne oziraje se na Vaše ovadbe in Vaša žuganja spolnjeval bodem vedno, kakor do sedaj svoje uradniške dolžnosti ter bodem skušal vedno za- vzimati popolnoma mesto, katero so mi moji predstojniki nakazali ali mi bodo v bodočnosti podelili. In s tem Vas, gospod poslanec, lepo pozdravljam. Friderik vitez Schwarz, c. kr. okrajni glavar. Založil pisatelj. — Tiskal Šeber v Postojini.