Štev. 263.
*2hBis usak da-'k popoldne
»oitniN platana v gotovini
V Ljubljani, ponedeljek, 21. novembra 1921.
Leto I«
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— ra pol let-s K 72*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"-
Breda®« (n tntravnfftm » Ka-pitarjevl ellsi lit.’. E — Telefon uredniška štes. SO ~ Telefon *s» upravnStre št«, 32* es?
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36w ta en mesec K I2w
IW,T,	Z«ZSrl'	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	80	«N'
i»»!annB»!CT
*a» psfga a razaaln kapitalizma.
®c‘-;' med industrifsKIm in irgotnkim kapitaliimom.
(Od našega tržaškega dopisnika.')
Trst, 19,novem bra.
1 J)elaY®i ladjedelnice paro b rodne druž-n “ozulič v Tržiču pri Trstu (Monfalco-ien 80 Ze. en mcsec v stavki, ki je naperiš a Protl znižanju mezd. Znižanje, ki ga
rnžba samovoljno določila, znaša 20 % akorri™ ..f •	,	,
None aeltoe?
Pred razpadom vladine večine
lok	delavce	in	ort tega svojega od-
keA^0 "0SP°darii ničesar popustiti, ti I *?a bi sicer ne mogli konkurira-. z drugimi ladjedelnicami v Italiji, kate-bj	delavce še slabše plačujejo. Da
sur rU^a omogočila svojim delavcem ladiiaS Zanie neugodnih pogojev, je v jestv CI °dPr'a lastno prodajalnico go ln, v.kateri prodaja blago cenejše, ne-jjoj. aiai° trgovci in celo socialistične H.mne zadruge.
, uzuličev konsum je začel delovati ie t ’ h’ 01' Zanimive so cene: Fižol, ki ga siJr .P¥evati Pia trgovcu po 3 lire, pri jip a .sdčni zadrugi po 2.80 lir za kg, stati« • ozubču le 2.30 lir. Bela moka sta-if;vPri trgovcu 2.50 lir za kg, pri sociali-Po ?oZa(!ru8* 2 liri, Kosulič pa jo prodaja L80 lir. Slanina je na prodaj pri trgov-88ftPr 9,60 lir’ pri socialistični zadrugi po d, ur za kg, nova konsumna zadruga pa daja slanino po 7.50 lir. — Podobno je lig1 °8talih potrebščinah. Zato je ta Kozu-, ®v konsum imel za gospoda Kozuliča
-	Y°i svoj uspeh: stavka delavcev se je za-krhati; ta teden je izmed 3300 delav-delalo ze 1500 dc '
.Ladjedelnica kupuje blago na debelo Po istih cenah, kakor ga kupujejo mali tr-in konsumna društva.. Trgovci mo-lo aaravno prodajati z dobičkom, ker bi
smS *r2°v*na zanje ne imela nikakega Prod*-' konsumna društva ne morejo bička k Sv°iim članom brez vsakega do-svoiih’ t M sicer ne imela s čim pokrivati *i.._ s r°Škov; in nekaj morajo staviti na
fond” 2a P°vcčanle svojih rezervnih ]ftj. °V" Vse to odpada pri ladjedelnici. Za stra u 00 te prodajalna za delavce pokal? hf styar, od katere ne pričakuje ni-b «>h dohodkov, ker svoje dohodke dojk,4 ^užba od industrijske produkcije. k»k° P°polnoma razumljivo, da morejo s e. Prodajalne uspešno konkurirati ne ie j. P^vatnimi malimi trgovci, temveč celo elavakimi konsumnimi društvi. u J* Praktičnem pogledu pa je začetni Zn-« Seveda malenkosten, Dočim znaša nj^ar‘!'e mezd 20 odstotkov, znaša zniža-v C-en v prodajalni ladjedelnice podel n-°	odstotkov; ker pa morejo
avci nakupovati v tej prodajalni kvečje-j, , ® Polovico svojih tekočih življenjskih ]j0 reLščin, bodo na teden le za 5 odstotki nianj trošili, nego so trošili do sedaj huf.v^h prodajalnic. Delavci bodo torej ob |-n° trPeli ^ odstotkov zgube, ako vel]a volja gospodarjev. inaČilno pri vsej tej stvari je dejstvo, ^Rojalistični in komunistično delavski Polji v Tržiču ne polagajo iniciativi in-
dustrialcev nikake važnosti, marveč so jej sovražno nasprotni, ker vidijo v njej konkurenco svojim konsmnnim društvom. Bolje bi bilo, ko bi oni to stvar načelno sprejeli ter zahtevali, da bi znižanje cen življenjskih potrebščin, ako že ne prekašalo, vsaj odgovarjalo znižanju mezd in poleg tega bi morali v vodstvo takih prodajalnic biti izvoljeni tudi zastopniki delavcev, ki bi imeli vpogled v celo posslovanje. Na ta način bi bilo mogoče premagali industrijsko krizo in izločiti iz narodnega gospodarstva kapitalistično posredovanje Irgovcevj ki stoje med producentom in konsumen-tom ter si v obliki trgovskega dobička pri-! laščajo ogromen del produktov na škodo ■ celokupnega narodnega gospodarstva, ne j da bi bili istemu neobhodno potrebni.
Ako bi se tržiška iniciativa primerno spopclniia in razširila tudi na druge industrije in gospodarske panoge sploh, bi polagoma izumrlo trgovsko kapitalistično posredovanje. Kupna vrednost denarja bi polagoma rasila, medtem ko bi cirkulacija istega postajala vedno manjša, dokler ne bi konečno denar sam postal nepotreben. Brez denarja pa si sploh ne moremo misliti kapitalizma in vseh krivic, nesreč in katastrof, ki iz njega izvirajo. Iz teh kratkih in površnih opazk sledi, da je slučaj ladjedelnice v Tržiču jako značilen pojav v ogromni svetovni borbi med kapitalizmom in socializmom. Treba se nad njim resno zamisliti in ga vsestransko proučiti, da bo mogoče pravilno voditi borbo za osvoboditev delovnega naroda iz krempljev kapitalizma.
m *	*
K temu dopisu našega tržaškega dopisnika bi dodali sledečo opombo: Tržiš!« poskus, ki ga je zasnoval Kozulič, je tudi za delavstvo silno nevaren in tudi ni več edini svoje vrste. Znani industrijski kralj Stinnes je v Nemčiji že začel s temi poskusi, Res je, da bi se na ta način morda zrušila moč trgovskega kapitala; s tem bi se pa v toliko pomnožila moč industrijskega, ki bi tako dobil, ko bi enkrat izločil konkurenco zasebnega trgovstva in delavskih k on s umov, monopol za aprovizacijo svojega delavstva. Začetne žrtve se mu bodo bogato izplačale, ker bo na ta način na novo uveden stari »truk-sistem«, proti kateremu se je delavstvo svojčas tako obupno berilo. »Truk-sistem«, po katerem bi podjetnik dajal delavcu potrebščine, pomeni popolno gospodarsko sužnost. Štrajki so nemogoči, ker bi se s prvim dnem štraj-ka zaprl tudi konsum za delavce, O tej stvari bi se dalo pisati mnogo. Mi rečemo le: Tržiški poskus bi bil za delavce sprejemljiv in dober le, če bi delavnice prej bile socializirane, t. j. če bi prišlo celo podjetje pod nadzorstvo in seupravo delavstva. Dokler se to ne zgodi, je vsak U k poskus za delavstvo nevarno darilo.
Belgrad, 21. novembra, (Izv.) Politična situacija se tekom včerajšnjega dne ni spremenila. Tako radikalna, kakor tudi demokratska stranka trdovratno vztrajati pri svojih zahtevah. Po razpoloženju, ki vlada v političnih krogih, se ne more soditi, kakšen da bo izid te borbe za ministrska mesta, Z ozirom na gibanje in na priprave radikalcev bi se dalo sklepati, da se oni pripravljajo na to, da se ho zveza z demokrati razbila. V tem slučaju ki prevzeli vodstvo vlade radikalci in bi šli v volilni boj. Kakor se zatrjuje, bo o tem danes sklepa! radikalni klub, katerega predsed-
Imzs
Pariz, 19. nov. Svet zveze narodov ie dovršil razpravo o albanskem vprašanju in soglasno sprejel sklep, kateremu sta pritrdili tudi obe stranki, in sicer zastopniki Jugoslavije s pridržkom protesta proti postopanju pri določitvi mej. V sklep se je sprejela tudi pritrditev Jugoslavije, da bo takoj izpraznila vse albansko ozemlje, kakor tudi obljuba obeh strank, da bosta živeli v dobrih sosednjih odnošajih. Dalje 3e je sklenilo, da se dajo preiskovalni ko-
m*
>
I
čeških listih beremo, da je delniška	’	dobil za vsakih 400 K celih 360 K	profita.
*bon	’^m'ch°vska pivovarna na občnem	j	Sedaj se bo naminalna vrednost	akcije
He&	kazala 3,786.650 čeških kron fi-	!	zvišala. V poročilu e bilo citati tudi,	da pro-
■®po	Akcionarji so si ta dobiček	dukeija piva vedno bolj raste: od	121.000
ička. Akcionarji so si ta dobiček razdelili med seboj. Svojim delnicam 90% dividende, kar znaša 1 W°n 800.000 kron. Revizorjem in uprav-te 'a svetu so naklonili 312.616 kron. V %eryn’ -°nd je šlo 500.000 kron, za urad-,00*809.000 kron, za dobrodelne zavode ter kron, za delavce pa ni ostalo nič, a . so ostali dobiček določili za razpolož-1 kapital.
Jo Pr' *em 80 gospodje tako daleč, da
 	11 'V1	’y-1*	1--32------4----1
gojili
: aša*a 600 kron. Akcija je doslej nosilu
-y .. račun dobička povišali tudi vrednost tiins 1 akcij. Nominalna vrednost bo odslej 600 kron. Akcija je doslej nosilu .to in a] n o vrednost 400 K. Toliko je prvot-a{?cionar dal za njo. Samo za letos je
hektolitrov je zrastia že na ,370.000 hi.
Gospodi pa s temi dobički in kšefti očividno niso zadovoljni. Kajti v poročilu je rečeno, da vodstvo zveze pivovarnarjev sklepa o zvišanju cen pivu. Gospodom 90 odstot. profita vsako leto ni dovolj. Cene pivu se morajo zvišati, da bo dobiček še večji. Pri tem pa od vseli ogromnih dobičkov tisti ki dela n producira, delavec, nima nič. Ali je potem čudno, da delavno ljudstvo hoče pravičnejšo ureditev gospodarstva? Ali ni pošteno prizadevanje, da se taki nezaslišani ogromni profiti omeje, da pa se delo plača tako kakor se to spodobi za človekovo dostojanstvo?
'smurmm
pROTl ŽELEZNIČARJEM V ITALIJI.
k i, m» 19' nov. Spričo stavke, ki so jo y nklamirali železničarji v Neapolju, ki pa ‘e deloma uspela, je vlada odredila, da Porabijo zakonita določila, ki prepove-
dujejo vstajo v javnih službah. Zato so bili odpuščeni iz službe trije strojevodje, ki so bili glavni kolovodje stavke. Vlada bo postopala tudi proti drugim železničarjem, ki so se udeležili stavke,
tfaia hrotis x©p&f pad
Zagreb, 21. nov. (Izv.) Ob 11. uri 30 minut so notirali tukaj sledeči kurzi: Dunaj 5.15, Berlin 112—113, Italija 13.25, Praga 335, Budimpešta 35, dolar 320—325, London 1280, Pariz 23—23.25, Švica 58.
Ziiridi, 21. novembra. (Izv.) Na današnji predborsi je padla deviza Zagreb od 1.90 na 1.70, Berlin 192, Ne\vyork 531, London 2125, Pariz 38.40, Italija 22.10, Praga 5.60, Bukarešta ne notira, Varšava 0.17, Dunaj 0.19, avstrijska krona 0.12.
fenlinrnegi
Da je vidovdanska ustava proizvod jugoslovanskega svobodomiselstva in usmerjena v njegovem pravcu, nam kaže najbolj praksa v korporacijah, kjer se to svobodomiselstvo po milosti sedanje vlade in ustave neovirano udejstvuje. Dna taka korporacija je višji šolski svet za Slovenijo. Tu imajo sedaj prvo besedo Ribnikarji, Franchettiji, Dimniki, Jelenci. Ti ljudje vedo, da smejo sedaj blizu vse, kar hočejo in ta svoj položaj tudi brez vseh premislekov in omejitev izkoriščajo. Tako smo doživeli, da je višji šolski svet v svoji zadnji seji sprejel dva predloga, ki v Sloveniji na mah ustvarjata kulturni boj.
V	seji višjega šol. sveta dne 17. t. m. je predlagal Engelbert Franchetti, ki ga je kot zastopnika staršev poslal v to korporacijo bivši liberalni občinski svet ljubljanski, naj se odpravijo obvezne nedeljske šolske maše. Za ta predlog sta govorila okrajni glavar dr. Karlin in ravnatelj Dirnnik. Proti sta se odločno oglasila samo cerkvena zastopnika zastopnika kanonika Vraber in Nadrah.
Gospodu Adolfu Ribnikarju se je zdel pa Francliettijev predlog še premalo :4e-meljik ter je sam stavil ta-le predlog: ;>Če zahtevajo starši za svoje otroke oprostitev od obiskovanja verskega pouka in verskih vaj, naj jim višji šolski svet ugodi.-::
Ribnikar se od življenja ni dal ničesar naučiti kakor recimo kak dr. Tavčar, njega ne mučijo nikaki malenkostni premisleki. Plitek, kakor je sam, nikjer ne išče in ne vidi globočine in hoče preko prepadov z enostavnim skokom kakor to lahko dela kozel v kamniških planinah. Da jo njemu odpraviti verski pouk na šolah toliko, kakor stresti v Ljubljanico neljubi branjevki košaro hrušk, radi verjamemo in se temu prav nič ne čudimo. Čudimo se pa le tudi sedanjemu višjemu šolskemu svetu, da hoče slediti takemu vodniku.
Cerkvena zastopnika v višjem šolskem svetu sta ostala v obrambi dosedanjih preizkušenih temeljev za nravno vzgojo mladine sama. Pravzaprav sta imela v tej obrambi lahko stališče, ker sta se lahko sklicevala: 1. na zakon. O verskih vajah in verskem pouku nima pravice odločati kak višji šolski svet, ampak
j sivo je sklicalo sejo. Kakšno stališče bodo: 1 zavzeli radikalci na današnji seji, je od* j visno od odgovorov, ki jih prineseta dt* Laza Markovič in dr, Spaho. Prvega sa poslali radikalci v Zagreb, da se pogaja R Hrvatskim blokom glede sodelovanja prij delu volivnega zakona, minister dr. Spaho’ pa je odpotoval v Sarajevo, kjer je sklica? nujno sejo načelstva jugoslovanske muslimanske organizacije, da jim poroča o situaciji in da dobi pooblastila za nastop pri eventualni spremembi. Zanimivo je, da s« v parlamentarnih krogih vedno bolj pogosto govori o novih volitvah.
*7 ras
misiji za Albanijo nastopna navodila: d* obvesti svet zveze narodov o umaknitvi jugoslovanskih in albanskih čet na sprednji demarkacijski coni, da se prepriča, da se z zunanjo pomočjo ne podpirajo krajevni po~ kreti, ki bi utegnili motiti notranji mir, d« dalje najde sredstva, da so končajo homa-tije, in jih navede svetu zveze narodov ter | končno predlaga ukrepe, da se zabran'* ponovitev homatij.
parlament in ministrstvo za prosveto ir* vere. 2. Ako sc staršev ne sme siliti, da pošiljajo otroke na verske vaje in k verskemu pouku, kakor je naglasa! ravnatelj Jelenc, se tudi ne smejo siliti, da pošiljajo otroke sploh v šojo in da plačujejo šolske davke. 3. Šola brez vsake nravne vzgoje je nesmisel. Kjer so odpravili iz šol verski pouk, so skušali versko nravno vzgojo nadomestiti vsaj z brezkonfesionalnim nravnim poukom. Pri nas doslej za tak nadomestek sploh .še ni preskrbljeno. 4. Ako smeta vsak oče in vsaka mati vzgajati otroke v svoji lastni morali, kakor je na-glašal Adolf Ribnikar, potem smejo to tudi komunisti m anarhisti in kdorkoli drugi. Vlada naj se potem no obrača na škofe in duhovščino s prošnjo, da poučujejo ljudstvo, da ne bo toliko umorov, ropov itd., kakor je to storila beisrajska vlad® še-le nedavno.
Vsi ti ugovori so jasni in stvarni in bi morali držati neglede na svetovno prepričanje. Toda višjega šolskega sveta se je lotila čudna lahkomiselnost in naglica, kakor bi sedeli v njem sami ravnokar izvoljeni boljševiki. Z vsemi glasovi je proti glasovoma cerkvenih zastopnikov spreje’ oba predloga .
Svet se zaradi tega vsekakor ni podrt in še manj volja katoliških staršev, da zagotove svojim otrokom tudi v šoli, ki jo morajo vzdrževati s svojimi žulji v obliki direktnih in indirektnih davkov, tisto vzgojo ,ki jo uporabljajo sami, ker so prepričani, da le ona vodi otroke do sreče, časne in večne. To naj si gospodje v višjem šolskem svetu z Ribnikarji in Franchettiji dobro zapomnijo. — Katoliško- slovensko ljudstvo je vrglo in premagalo že druge veličine nego so oni in šlo preko njih za. svojimi cilji. Tako se bo zgodilo tudi topot.
Prvi korak v to svrho je v imenu katoliškega slovenskega ljudstva storil te dni poslanec dr. Korošec, ki jc predložil ministru za prosveto Svetozarju Pribičevi-Ču krepko utemeljeno vprašanje, ki zahteva, naj se oba gornja sklepa višjega "šolskega sveta za Slovenijo kot protiustavna in za državljanski mir in slogo škodljiva takoj razveljavita. Ta zahteva je zahteva celokupnega katoliško-mislečega slovenskega ljudstva, ki v svojih temeljnih zahtevah doslej ni še nikdar nasproti niko raur odstopilo in tudi v tem slučaju ne bo
Raur^iiiMH Sssafe-rnsa.
Pariz, 20, nov, Filip Milici poroča listu »Petit Parisien« iz Washingtona: Amerika. se bo protivila Angliji v vprašanju podmorskih čolnov, Japonski pa v vprašanju številčnega razmerja za jakost njene mornarice. Potrjuje se, da ie Harding nap-ram senatorju Johnsonu prevzel obveznosti v tem pogledu. Sicer pa bosta v tem vprašanju podpirali Ameriko tudi Francija in Avstralija.
.»NOVI ČAS s, dne 21. novembra 1921.
Štev. 263.
London, 20. nov. »Sunday Times« poročajo iz Was'ningtcna: Ko bo konferenca opravila vprašanje glede razmerja brodo-vij, bo njeno prvo delo, da pripravi kitajsko vlado do lega, da sprejme skupno inozemsko pomoč za vpostavitev reda na Kitajskem.
KARL NA MADEIRI.
London, 19 nov. Kakor poroča »Daily Mail« iz Funchala, sta razkralj Karl in raz-kraljica Žita prispela tjakaj in se nastanila v vili »Victoria«.
MEDNARODNA KONFERENCA DELA.
Ženeva, 20, nov. Mednarodna delovna konferenca je imela v soboto popoldne za-kliučno sejo Sprejelo se je priporočilo, da se v trgovskih podjetjih uvede tedenski počitek.
MEZDNO GIBANJE RUDARJEV V ŽLEZI JI.
Praga, 20. nov, Po današnjih poročilih listov o mezdnem gibanju v ostrevsko-kar-vinskem premogovnem okrožju se bo na konferenci, ki je sklicana za jutri, mezdni boj odločil končno veljavno.
politični dogodki.
;+Kje bi se dalo slediti? »Slobodna Tribuna« piše: »Gotovo vsak dan srečujete v Zagrebu večje število voz, ki jih vodijo vojaki n v kaiterih se voz ijo častniki počenši od podporočnika navzgor, a večkrat tudi njihovi sorodniki in sorodnice, otroci, prijatelji. Po videzu morajo ti vozovi potekati ali iz rekvizicije ali pa iz vojnega plena. Večkrat morete videti vojaka, ki tudi do polnoči čaka z vozom pred kavarno. V to stvar je treba spraviti red. Vojni proračun je ogromen ter je treba iz njega izločiti vsaj nepotrebre stroške, Službena potreba teh voz ne zahteva, ker so v Zagrebu vsi vojni objekti ob tramvajskih črtah in nikamor ni daleč. Razen tega so vojaki zato tukaj, da služijo državi in ne pa zasebno častnikom. Ako jih vojska in država ne potrebujeta, naj se odpuste domov. A Zagreb gotovo ni edina garnizija, v kateri se dogajajo take stvari. (Gotovo ne!) Koliko ljudskih šol bi se moglo osnovati, ako bi se odpravili ti vozovi in tisti neštevilni avtomobili ministrski, poveljniški, namestniški itd,! Ako bi se objavili točni uradni podatki o izdatkih v te svrhe, bi videli, za kako ogromne vsote gre tu!« Sem, sem naj bi padel pogled državnih varčevalcev, ne pa na kulturne in socialne ustanove!
.4- Delokrog oblastne samouprave. Glasom zakonitega načrta o bodoči oblastni in okrožni samoupravi, ki ga je vlada predložila narodni skupščini, bo obsegala oblastna samouprava ta-le delokrog: 1. Oblastne finance; 2. stavbeni predpisi in oblastna javna dela (grajenje lokalnih železnic, kanalov, pristanišč, mostov, cesta, avtomobilnih in areoplanskih zvez, reguliranje potokov in hudournikov, izkoriščanje naravnih zakladov itd.); 3. skrb za pospeševanje oblastnih gospodarskih interesov; 4. uprava oblastnega premoženja in izkoriščanja oblastnih gospodarskih podjetij; 5. skrb za narodno zdravje in zdravstvene ustanove; 6. skrb za socialne naloge v oblasti; 7. oblastne človekoljubne ustanove; 8. oblastne promfetne ustanove; 9. sodelovanje za napredek prosvete v oblasti; 10. sodelovanje za napredek strokovne izobrazbe v oblasti; 10. ustanavljanje
Sifopuii.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
(Dalje.)
Nekaj trenotkov je ostal trepetajoč in oledenel. Toda čuti ni bilo ni najmanjšega glasu in zato se je spet pomiril. Pobral je na tleh ležečo vrečico in dejal:
»Ah, saj ni nič; dozdevalo se mi je. Zdaj pa poglejmo, kaj je v zavoju k
Ko je privlekel iz vreče kup drobiža, se je zaničljivo namrdnil.
: Bakro! : je zagodrnjal, bakro!« In pri tem je spustil zavoj na tla in segel po drugem.
..Bakro , spet bakro!« je zaklical z naraščajočim strahom.
In vsakikrat, kadar je odprl novo vrečico, je vzkliknil žalostno besedo: »Baker k;
Čim dalje je raziskoval, tem bolj so mu bledela iica; na čelu so se mu zbiralo znojne kaplje in prsi so se mu nemirno dvigale.
Končno je zagrabil za zadnjo mošnjo; in ko je s tresočimi rokami odvezal vrvico, ie še enkrat obupa« zaklical:	Bakro!
Bakrok
Medtem ko je nesrečonosno vrečico, ki je tako kruto uničila njegovo poslednjo nado, v levi roki krčevito stisnil, je vtaknil desno roko v skrivni predal in po njem mrzlično hlastno grebel, ko da bi prišel rad do popolne gotovosti, da ne vsebuje ničesar drutro kot že preiskane zavojčke.
in vzdrževanje zavodov za štedenje, vzajemno pomoč in zavarovanje, skrb za ljudsko prehrano v času potrebe. To je približno delokrog prejšnjih občinskih svetov, razširjen na večje ozemlje. Drugega nič.
3)nevni dogodki
— Delavske konference v Mariboru,
ki se vrše od 27. novembra do 4. decembra 1921 v baziliki M. M. vlada veliko zanima-delovalo za uresničenje kršč. delavskega redno in polnoštevilno udeleževalo, da se še bolj utrdi v krščanskih načelih in da bo potem še z večjo vnemo in požrtvovalnostjo delovalo za uresničenje krš. delavskega programa. K udeležbi konferenc pa so vabljeni tudi vsi prijatelji kršč. delavstva. Začetek konferenc je prihodnjo nedeljo 27. novembra. Prva pridiga ob 7. uri zvečer. Predmet pridige: »Množica se mi smili«.
— Nova upravna okrožja v Sloveniji se glasom reformnega upravnega načrta, ki je predložen parlamentu, urede v mejah sedanjih sodnih okrajev.
— Reševanje spisov. Ker delajo od 332 pošt ljubljanskega poštnega ravnateljstva 298 pošte poročila v drugačni kakor predpisani obliki in se ne brigajo za red in tudi ne za odredbe ravnateljstva, je ljubljansko poštno ravnateljstvo razglasilo, da bo odslej kaznovalo predstojništvo vsakega poštnega urada za vsako najmanjšo nepravilnost v obliki uradnih poročil z denarno globo do 20 dinarjev brez poprejšnjega opomina.
— Otvoritev telefonske centrale in javne govoriluice v Trebnjem. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Trebnjem se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico.
Gotica ni dovoljena za brzojavke, pisane v nemškem jeziku. — Ministrstvo pošte in brzojava v Belgradu je odredilo, da morajo biti brzojavke v nemškem jeziku pisane z latinic.o Gotica ni dovoljena, ker je naraščaj v brzojavni službi ne pozna in mu delajo brzojavke, pisane v golici, težkoče.
— Iz Trbovelj. Več delavcev nam piše: Dne 24. .t m, praznuje svojo 60 letnico naš organizator in vrli somišljenik Ivan Zupan, starejši. Oče in sin praznujeta ta dan tudi svoj god. Žal, da njegov sin, Zupan mlajši, leži v Raihenburgu težko bolan, Želimo obema, da bi jubilar dosegel še mnogo let v naši sredi. Gospodu Zupanu ml. pa želimo, da kmalu okreva!
— Maksimalne cene za kruh v Mariboru. Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru je z ozirom na prošnjo pekovske zadruge zvišalo maksimalne cene za kruh, in sicer: črni kruh 1 kg od 13 na J 5 K in beli kruh 1 kg od 16 nu 18 K. Gena in teža žemelj ostane dosedanja. Nove cene stopijo v veljavo v ponedeljek, dne 21. novembra (danes).
— Na večjo denarno kazen in zapor je bil obsojen čevljarski mojster Sulič na Aleksandrovi cesti v Mariboru, ker je za izgotovitev enega para čevljev zahteval oziroma računal pretirano ceno.
Kaša društva.
d Maribor. Na praznik dne 8. decembra 1921 priredijo tukajšnji orlovski odseki oziroma krožki, popldne ob pol 5. uri v Narodnem domu telovadno akademijo.
d V Rokodelskem domu bo priredila v ponedeljek zvečer »Prosveta« za stolno
Predal je bil prazen; njegova roka ni odkrila ničesar; toda to ga še ni pomirilo, posvetil je s svetilko in vtaknil svojo glavo globoko v izvotleno steno, ki jo je skrbno pregledal. Toda videl ni ničesar kot prazno kamenje.
Iz prsi se mu je izvil obupan glas; omahovaje je stopil k skali pri vhodu in je nanjo sedel ves potrt, svetilko pa je postavil na tla.
Nekaj časa je sedel tu in z roko na čelu stekleno zrl v temačno klet. Nato je rekel z glasom obnemoglosti in jeze: ; Par vreč bakra! To je torej plačilo za desetletno suženjstvo in pomanjkanje! Plačilo za umor, plačilo za mojo dušo! O, stari Jan, ti goljuf, ti svetohlinski tat, okradel si me in ogoljufal! To je bila torej ona davno zaželjena sreča? Bogastvo, razkošje, veličina — vse to, o čemer sem sanjal: kup bedastega bakra! Prokleto — in zato sem ga umoril! — Ali ni zaslužil? Zdrobiti sem ga moral; v počasnih mukah je moral izdahniti, izdajicak
Obmolknil je in ves razljučen strmel pred se v tla. Kmalu pa so se mu zasolzile oči in podlež je jokal in plakal kot dete. Toda dolgo ni ostal v občutju bolestne odpovedi; na ustnice mu je zopet kanila kletev. Vzdignil se je, prijel za mošnjo, ki mu je ležala pri nogah, divje kriknil nerazločne besede in treščil z bakrenimi novci napolnjeno vrečo razljučeno v najtemačnejši kot kleti.
Votlo je odmevalo ob padcu težke kovino,
župnijo in šolski okraj drugo letošnje predavanje. Predaval bo g. kanonik Sušnik o zvezdoslovju.
£jubljanski dogodki.
ADVOKAT — TIHOTAPEC ZLATA.
Včeraj popoldne je na ljubljanskem glavnem kolodvoru zaplenil službujoči carinik nekemu zagrebškemu advokatu pet kilogramov zlata, ki ga je hotel iztihotapiti v Italijo. Zlato je imel spravljeno v kov-čegu, ki je bil plombiran s ponarejenimi plombami. Ko je carinski uradnik pregledoval kovčeg, mu je dični zagrebški advokat — mimogrede povedano je to eden najbolj gorečih pristašev demokratske stranke — ponujal 10.000 dinarjev, da ga ne bi prijavil in mu pustil zlato. Vestni carinski uradnik je to ponudbo odbil in gospoda advokata prijavil. S tem seveda še ni rečeno, da bo advokat kaznovan, carinik pa da bo dobil zasluženo nagrado. —
V	zadnjem času so ljubljanski cariniki zaplenili že precej tega žlahtnega blaga, kar je pač jasen dokaz, da vestno izpolnjujejo svojo službo. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi organi na carinarnicah svojo službo tako vestno vršili.
* *
.Potrjena zaplemba »Novega Časa«. Deželno sodišče v Ljubljani nam je poslalo sledečo razsodbo:	Deželno so-
dišče v Ljubljani, oddelek VIL, kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdništva v Ljubljani po zmislu čl. 13 ustave razsodilo: 1. Vsebina članka »Naša velika naloga« v št. 260 dne 17, novembra 1927 v Ljubljani izišlega dnevnika »Novi Čas« ustanavlja v delnem obsegu in sicer od besed »Vso oblast ima pri nas« do besed »samo za svoje žepe«, od besed »da se ta vzvišeni cilj doseže« in do besed »red na starih razvalinah« objektivni čin kaznivega dejanja po čl. 13 in 138 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter § 65 a k. z. II. Potrjuje se torej po zmislu člena 13 ustave in po § 489 k. p, r. zaplemba imenovanega članka. III. Po zmislu člena 13 in 138 ustave članka, se prepoveduje razširjanje zaplenjene tiskovine. IV. Po §§ 36 in 38 tisk. zakona se odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine, ki so se že zasegli, kakor tudi one, ki se še zasežejo. V. To razsodilo je objaviti. Razlogi. Besedilo gorenjega članka ustanavlja v gori oznamenje-nem delnem obsegu objektivni učin kaznivega dejanja po čl. 13 in 138 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in § 65 a k. z. ker se v njem izziva k mrž-nji proti državi kakor tudi s tem, da se trdi, da je vsa oblast le v rokah belgraj-ske žlahte in. buržujev, ki državo izsesavajo; parlament, da je igrača v njenih rokah. S tem pa da se poziva čitatelje, da se organizirajo in da strmoglavijo tako »tiranijo« kapitalistov in ustvarijo popolnoma nov družabni red na razvalinah starega, poziva se jih, da nasilno spremene ustavo.
Ij Za predsednika Slov. Kršč. socialne zveze je bil na današnjem občnem zboru izvoljen prof. dr. Valentin Rožič. Ni dvoma, da bo ta važna kulturna organizacija slovenskega krščanskega ljudstva pod novim predsednikom zanesla v naše vrste novega ognja in vneme.
J j Zaplenjena jajca. Prejeli smo: Potrjujemo, da gospod Gajser Anton, zavirač južne železnice, ni soprog gospe Gajser, ki
(Ha!« je kriknil, veselo iznonaden, »ha, kaj je to?«
Hlastno je pograbil za svetilko, stekel v kot, od koder je začul odmev, se vrgel na kolena in tolkel, od veselja skoro ves iz sebe. s pestmi po votlo odmevajočih tleh, z glavo zadovoljno prikimajo.
Par minut za tem je odkril mala vzdig-ljiva vratiča, ki jih je odprl in z žarečimi očmi je zastrmel v neke vrste zaboj, ki so se v njem nahajale platnene vreče z denarjem.
»Neumni goljuf! je Tis zamrmral in potegnil iz zaboja eno izmed mnogih vreč, »najbrže je zaprl bakrene novce le zato tako varno, da bi zapeljal tatove in jih odvedel od prave sledi. Ti norec, pri meni ti tvoja previdnost ni nič pomagala; tvoje pasti sem odkril.«
»Zlato! Ha, zlato je!« je vzkliknil mahoma s tako svojevrstnim glasom, da bi človek menil, da ima otroka pred seboj. »Zlato! In druga vreča? Spet zlato, zlato!
—	In tretja ravno tako! Ha, zlato, samo pravo, čisto, suho zlato!«
Ko je na ta način privlekel precej veliko množino denarnih vrečic, ki jih je vse pregledal in ko je ves zaboj do konca izpraznil, je stopil malo nazaj, se vsedel in je začel, ves zamaknjen in samopozabljen, vso vsebino sipati pred se.
Pri tem je strmel v precejšen kup zlata, ki je ležal pred njim v vsej svoji obsežnosti. Na obrazu se mu je izražala nepopisna zemeljska blaženost, ki je bila
so ji bila na glavnem kolodvoru jajca za plenjena- Omenjena Gajser Marija je se proga avizerja državne železnice. — v Ljubljani, 18. novembra 1921. — Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani Fr. Rupnik, predsednik.
L;H2sfj»ste perota.
Sedauje zasedanje ljubljanske porote bo 6* jalo po vseh prilikah le ta teden, dasi m P<4 noma izključeno, da bo porota še tudi danes den zborovala Med porotniki, kateri so se J140, prvič zbrali, je vzbudila veliko zanimanja. splošno sočustvovanje novica, da je nevarno o lel podpredsednik ljubljanskega deželnega so šča, gospod dvorni svetnik Regally, ki je bil ® poro niki zelo priljubljen.
Br.jUior	u
Bra‘a France in Miha Friškovec iz M1 sla se sovražila. Starejši brat France je “ imeti posestvo, katero je pa mati Marija 1® meseca majnika izročila mlajšemu, dne 3. tembra 1890 v Mengšu rojenemu Mihu. Franc je to tako užalilo, da je odšel iz Mengša v ha nik. Dne 10 julija 1921 v nedeljo 9. uri zv® je pa Miha Friškovec doma za s-.	■	hišo	z	v	cj
škim samokresom ustrelil svojega a.a Franc; v prsa, tako da se je France zadet v prša mrtev na tla. Miha opisuje dogodek tako, da t je brat France tisti večei za hišo napadel in na R je on nato v silobranu ustrelil. Priče so Pa sale ves dogodek drugače. France Danik J®. veda!, da je prišel France Friškovec v Danik gostilno, v kateri je pil četrt litra vina. Za W je prišel Miha Friškovec, ki je prisedel k sV0‘.. mu bratu Francetu, plačal dva litra vina in pojil bra>a, sam je pa le malo pil. France Fr1'”;, vec ni hotel iti domov spat, toda Miha ga ie,zL, bil proti domu in ga tiral pet korakov predJ* boj, kar je videla Marija Zupan, ki je tudi siisa i da je Miha med potjo rekel bratu Francetu: > . moji ohceti ne bo nobeden svetil, sedaj se ni J gospodar..- S temi besedami je razodel mišek . brata ob njegovi ohce.i ne bo več med živi da bi lahko svetil, to je zažgal. S požigom, :e,. a France baje Mihu grozil. Nobene priče ni, B f videla, da bi bil France tisti večer proti bratu besedo au z dejanjem nasiten. Z lokalnim og dom in z obdukcijo se je ugotovilo, da je M* Friškovec streljal z vojaškim samokresom na bra Franceta tu ga zadel enkrat na zatimik potem PJ v srce, kar jo povzročilo takojšnjo Francete smrt. Na kraju zločina niso našli nobenega orozi« noža ali kaj podobnega, s čimer naj bi bil Fran Friškovec napadel Miho in ni nobenih znakov, , bi kazali na silobran. Miha Friškovec se je ko* odkrižati svojega brata Franceta, katerega z®', ijo njegove delomržnosli in nasilnosti ni rad vij* pri hiši, zato ga je 10. julija 1921 opijanil in P tem umoril.	.,.
Porotnemu senatu je predsedoval predsednic deželnega sodišča g. dr. Papež, volan a sta bi gg. nad svetnik Žužek in okrajni sodnik Kralj, tožbo je zastopal prvi državni pravnik g- D° nico, obtoženca je zagovarjal g. dr. Frlan. ^
Ob zaključku : Novega Časa: razprava
traja.
o Stavka tekstilnih delavcev v I>ra*‘ danih. Nemški listi poročajo, da je tekstilno delavstvo stopilo v stavko zaradj B1? majhne mezde. Tvorni carji so zapretili) da bodo odslovili 40.000 delavcev iz svojih podjetij.
o Mezdno gibanje tekstilnega delavstva ua Češkem. Praško in vzhodnočesk
tekstilno delavstvo — približno 300 varn — zaidet a 15 odstotno zvišanje PiaC' 25 odstotno zvišanje draginjske doklade 500 K remuneracije. Kakor kaže potek V°" gajanj z delodajalci, se bo sporazum kratkem dosegel. Liberško in severno^ ško tekstilno delavstvo je že doseglo zvišanje plač.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.^
SoiJarski pomočnik
pošten iu trezen, za stalno delo, ne :tsr- sprejme pri KLETARSKI ZADRU**? r. z. z o. z., Maribor, Cankarjeva ulic® '*
obenem tako samogolhia in sladostrastij, pijanost, da je skoroda nalihovala blaznost1' lla,« je zaklical, »kako lepo! Kak” to sije! Kaka prelest in bleskovitost! t® koliko, koliko! 0, moja duša ni slabo P°” plačana! Živeti, uživati, gospodovati, kraljevati, voziti se v kočijah, biti tnogočeri prejemati dobrikanja in vsako oviro odstraniti ... vse to je obseženo v tem mrtvop* zlatu, v tej plameneči kovini! — Otipati ia j poljubiti te moram, ti solnčni kralj sveta K ln ves iz sebe je začel grabiti z roka' ma po zlatem pergišču in dajal duš*® j svoji radosti skoro v blaznem govor jen ju> in spet in spet jc začel šteti, brez cilJa> brez smotra.	.
Ko se je že dovolj časa naslajal °D tej igri, je začela luč ugaševati. Obraz s® mu je nenadoma zresnil in boječe se_ j® j oziral po kleti. Nato pa je vstal, si prije' čelo z roko in zamrmral sam sebi:	.
Kaj sem sploh hotel tu? Sem znorel-Ha, hitro, hitro; nu kakem drugem mest moram skriti denar, da ga ne bo niogf nikdo drugi najti kot jaz! — O Bog, lu pojema; olja je zmanjkalo!«
Medtem pa je dve največji vreči napolnil z zlatom, vzel vsako pod roko n* j odšel po stopnicah. Pred vrati je spet oboje položil na tla in vtaknil kijuč v ključavnico. Toda kakor se je tudi trudil, kakor je tudi napel vse svoje sile — vrata se niso premaknila! Zdelo se je, da so za" zidana, tako nepremična so bila, Čeprav s« je ključavnica pod ključem zaokrenila.
< Dalje.)