Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vel>a za vse leto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA _ List:s!ovenskih Jelarcevy Ameriki. I L The largest Slovenian Daily In the United States. Inoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLXFON: CHelsea 3—3878 NO. 181. —' ŠTEV. 181. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at ths Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELE70H: CHelsea 3—8878 NEW YORK, FRIDAY, AUQU ST 4, 1933 . — PETEK, 4. AUGUSTA 1933~ VOLUME XLL — LETNIK XLL PREMOGOVNI BARONI NOČEJO NITI ZA LAS POPUSTITI PREMOGOVNI BARONI SE HOČEJO POGAJATI EDINOLE Z ZASTOPNIKI TAKOZV. KOMPANIJSKIH UNIJ Industrijalni diktator general Johnson pravi, da ne more poročati o nikakem bistvenem uspehu. — Posvetovanje med governerjem Pinchotom in predsednikom United Mine Workers ni rodilo nobenega sadu. — Stavkarski nemiri po raznih delih dežele. — Zaslišanje o pravilniku premo-govne industrije. WASHINGTON, D. C., 3. avgusta. — Se popoldne je vse kazalo, da štrajk pennsylvanskih premo-garjev ne bo tako zlepa končan, proti večeru so se pa izgledi nekoliko izboljšali. Popoldne so namreč vršila posvetovanja med industrij alni m diktatorjem Hugh S. Johnsonom, go-vernerjem Pinchotom in John L. Lewisom, predsednikom United Mine Workers. Posvetovanje se je zaključilo brez vsakega uspeha, kajti predsednik H. C. Frick Co., Thomas Moses, je poslal generalu Johnsonu dolgo pismo, v katerem odločno odklanja vse zahteve štrajkarjev. Zvečer so se pa obnovila pogajanja med Johnsonom in Lewisom. Dasi se ne ve o izidu ničesar ofici-jelnega, prevladuje vtis, da se bosta kmalu sporazumela glede najbolj perečih vprašanj. Po prvi konferenci zastopnik Frickove družbe ni bil navzoč, pač pa je prišel opoldne v Johnsonov urad in pustil zanj pismo. Ko ga je Johnson prečital, je rekel, da ni nikjer zaznamovati niti najmanjšega uspeha. —1 ako mi je, — je izjavil Johnson, — kot je tistemu, ki vtika svoj nos v zadeve drugih ljudi. Dostavil je, da ne ve, če se bod pogajanja nadaljevala. Prihodnjo stedo se bo nudila generalu Johnsonu prilika, da bo vrnil premogovnim baronom milo za drago. Prihodnjo sredo se bo namreč začelo zaslišanje glede pravilnika premogovne industrije. Premogovni baroni so v pravilnik vrnili določbo, da se bodo posvetovali v slučaju spora edinole z zastopniki takozvanih "kompanijskih unij". Jeklarska industrija je imela slično točko v svojem pravilniku, pa jo je moral črtati. Predsednk Lewis je izjavil, da pripada pretežna večina premogarjev svobodnim delavskim organizacijam. Strajk je izbruhnil v prvi vrsti zaradi "kompanij-skih" unij, o katerih nočejo napredni premogarji ničesar slišati. ' PATERSON, N. J., 3. avgusta. — Nad tisoč izdelovalcev trakov za klobulds, ki so že tri tedne štrajkali za višje plače, in 1 500 delavcev, ki so bili vsled štrajka prizadeti, se je vrnilo na delo. Družba jim bo plačala $38 na teden. Dvajset štrajkujočih svilarjev je bilo aretiranih, ker so se zbrali pred neko tovarno in se na poziv policije niso hoteli raziti. Nocoj so zborovali lastniki svilarn v namenu, da sestavijo pravilnik. Njihov prvotni pravilnik je bil zavrnjen. ; READING, Pa., 3. avgusta. — Policija je pregnala štrajkarje, ki so se zbrali pred neko tovarno za čevlje. Tovarna je bila pred tremi tedni zaprta, pa skuša zopet obnoviti obratovanje. Prej je imela zaposlenih 300 delavcev. Deset tisoč nogavičarjev še vedno štrajka. Gospodarji se pod nobenim pogojem nočejo pogajati z unijo. MELCHER, Iowa, 3. avgusta. — Tristo premogarjev premogovnika št v. 2, ki je last Rock Island železnice, je danes zaštrajkalo, ker družba ni nabila Strašna po vodenj v Denver, Colo. MLEKARSKI ŠTRAJK SE JE __RAZŠIRIL Državni truperji straži jo ceste. — Štrajkarj); razlivajo mleko. — Dovoz mleka je padel na polovico. Albany, N. Y., 3. avgusta. — V mnogih mestih osrexlnjega do-la države W\v York jo dovoz mleka zelo padel in farmerji nadaljujejo kampanjo, da zadržujejo mleko s trgov ter pregovorijo tudi druge farme rje. da se jim pridružijo v štrajku. "Xad 200 državnih truperjev nI ra xi .ceste ter spremlja trukc skozi vrste štrajkujočih larmer-jev. Navzlic straži so farmerji razlili več sto pasmi mleka-. Prišlo je tudi do več .spopadov in mlekarne se pritožujejo, da je dovoz mleka patini za 50 do 75 odstotkov. Štrajkarjem se je pridružilo več tisoč farmerjev in Empire Da iryraen Association hoče prisi-■ liti državni mlekarski odbor, daj določi za farmerje 4 in pol centa za kvart mleka. Mlekarski praznik se naglo širi na vse strani. UČITELJJJMORIL ŽENO Georgetown, Del., 3. avgusta. Bivši učitelj Asa -T. »Smith je bil danes spoznan krivim, da je u-moril svojo ženo. Porotniki so ga spoznali krivim umora po prvem redu. Smith je tekom celega procesa zatrjeval, da se je žena sama usmrtila, toda državni pravdnik je prepričal porotnike, da v tem slučaju ne gre za samomor. GOV. OLSON BO POSLANIK V RUSIJI St. Paiil, Minn., 3. avgusta. — Tukajšnji "Dispatch" poroča, da' bo imenoval predsednik Roosevelt za poslanika v Rusiji gover-nerja Floyda B. Olsona, kakor-hit.ro bodo med obema državama obnovljeni diplomatski odnošaji. Olson je član farmersko-delav-ske stranke. POTRES V JUGOSLAVIJI Zagreb, Jugoslavija, 3. avgusta. — 'Davi ob štirih je prebudil prebivalce tega mesta močan po-! tres. Vse je v silni paniki pobegnilo na cesto. Potres je bil tako močan, da so padali dimniki s hiš. Za-emkrat se še no ve, je bila kaka oseba poškodovana. PREGANJANJE — NjmJCEV V Letski je bilo aretiranih 200 nazijcev. — Ho-landska je izgnala dva nemška fašista.—Skupni nastop držav. Kovno, Litvinska, 3. avgusta. Poročila iz Rige v Let-ski naznanjajo. da je politična policija vdrla v glavni .stan letvijske na-zijske organizacije 'in je arptira-Ja 300 oseb. katere- dolži vlada, da so kovali vstajo proti vladi predsednika Alberta Kvie.sLs. Amsterdam, Holandska, 3. avgusta. — Iz Ilolandske sta bila izgnana dva nazijca. ker sta bila udeležena pri političnem delovanju v rudarskem okraju lleer-len Policija je naznanila, da tujci. ki žive v Heerlen, v južnem delu dežele, ne bodo smeli prestopiti holandske meje. da bi se udeležili nazi.;ske proslave v Nemčijo. V.sakdo. lci se ne bi ravnal po tej odredbi. bo izgnan iz. dežele. Pariz, Francija, 3. avgusta. — V francoskem zunanjem ministrstvu in v raznih evropskih državah razpravljajo o možnosti, da bi vse države skupno skušale preprečiti stične dogodke, kakor je bil zadnji nazijski napad na avstrijskega kanclerja Dollfussa. ko so aeroplani na celem potu. koder se je vozil, spuščali poziv** na prebivalstvo, da se dvigne proti Dollfussovi vladi. Francoski zunanji minister, ki je v velikih skrbeh zaradi napetosti med Avstrijo in Nemčijo, je opozoril evropske vlade na nevarnost takih dogodkov ter se je ž njimi posvetoval o sredstvih, s katerimi bi bila ponovitev takih dogodkov preprečena. Buenos Aires, Argentina, 3. a N^- gusta. — Le z veliko težavo je policija preprečila velike nemire, ko .se je v pristanišču zbralo okoli 700 Argentincev. da pozdravijo 14 nemških vojnih veteranov, ki so 'V nazijskih uniformah prišli iz Hamburga v Buenos Aires. Pristaniški -delavci in vozniki taksijev so razglasili 24-urni strajk v protest proti nemškim veteranom. češ, da hočejo "hitleri-zirati'' Argentino. V gnječi je padlo tudi nekaj strelov, nakar je prišlo do splošnega pretepa med argentinskimi fašisti in štrajka rji. Slednjič je policija razgnala množico. STROGE KAZNI ZA ZLOČINCE _ V NEMČIJI Goering hoče odpraviti moderne človeške metode. — Kazen mora vsa~ kega ostrašiti pred zločinom. PREBIVALCI V STRAHU BEŽE NA VIŠJE LEŽEČE KRAJE DENVER, Colo., 3. avgusta. — Voda, ki se vali proti Denver ju, je odnesla zadno zapreko, leseni most čez reko Cherry Creek. Poslopja polo kluba in drugih klubov so izpraznili. Prva povoden j, ki je nastala, ker se je utrgal oblak južno-vzhodno od Denverja, je prinesla cele sklade lesa do mostu, ki se je v nekaj minutah vdal težkemu pritisku. ŠPANCI PROSLAVUAJO KOLUMBA Huelva, Španska, 3. avgusta. — Koluirfbova družba, vlada in kon-zulairne oblasti so praznovale dane 441. obletnico dne, ko se je odpravil Krištof Kolumb proti Ameriki. Svečana služba božja se je vršila pred istim oltarjem, pred pred katerim je molil Kolumb, predno »e je podal na pot. MILICA BO NADZOROVALA VOLITVE Harlan, Ky., 3. avgusta. — Stotnija A 14!). polka državne milice je dobila naročilo, naj nadzoruje državne primarne volitve, ki se bodo vršile dne 5. avgusta. Javno mnenje je silno razburjeno ter se je bati velikih izgredov. Berlin, Nemčija, 3. avgiusta.— Po zadnji odredbi nazijskega minis! rs ketga predsednika Hermana (foeringa bodo v kaznilnicah odpravljene vse udobnosti za kaz-nenee, Goering označuje dosedanje metode v kaznilnicah za "človeško neumnost" in pravi, da pride v tem (»žiru do zelo drastičnih iz-prememb. V svojem razglasu pravi Goering : "Jetnikom je treba vtisniti v spomin, da je posledica njihove slabosti, da ne izpoHnjuj^ejo postav. odvzet je svobode. Pomen kazni jim mora biti tako živo pojasnjen. da ne bodo nikdar več skušali prelomiti postavo''. S tem namenom pred očmi na-roča Goering. da mora bit-i kaka ugodnost •za. kaznenee v Pru«iji velika redkost. Vsako "razkošje" mora biti odpravljeno. Premožnim kaznencem ne bo več dovoljeno, da si sami kupujejo hrano. Ravno nasprotno, hrana v kaznilnici mora biti enaka hrani brezposelnih. Le v posebnih slučajih se sme dovoliti, da je kak kaznenee premeščen iz kaznilnice v navadni zapor. Med kaznilnicami in navadnimi 'zaprtri je postavljena velika razlika. Jetniki v kaznilnicah morajo nositi kaznilniško o-bleko in morajo delati tudi izven kaizmilnroe. Jetniki v navadnih zaporih pa nosijo svojo obleko in ne hodijo na delo izven kaznilnic*. Najhujša kazen v Prusiji je ob-glavljenje. da.si je smrtna kazen z obešanjem ali streljanjem v gotovih slučajih dovoljena. Berlin, Nemčija, 3. avgusta. — Nova postava predpisuje mnogo strožje postopanje s kaznenci kot d tudi imenuje metsto. pod katero spada Rooseveltov dom. Krum Elbow je deloma holand-skega izvora in pomeni "vpog-njen komolec", katero ime označuje Hudsonov ovinek, v katerem se strinjajo meje več posestev. Imena Krum Elbow se je pred več leti pola»stil nek posestnik onstran HucLsona. Tudi predsednik sam je svoje posestvo imenoval Hyde Park. Sele pred enim letom je nek časnikar iztaknil ime Krum Elbow. Rooseveltu pa posebno ugaja vse. kar 'ima kaj holamlskega na sebi. kajti tudi njegova rodovina izhaja iz Holandske. V sta rili zapiskih je tudi našel, da se je njegovo posestvo prvotno imenovalo Krum Elbow in Roosevelt je hotel obdržati to -ime. Proti temu je prišel tudi protest z nasprotne strani Hudsona, toda to je brio prijateljsko poravnano. Tudi v ] svoji družini ni našel zaradi imena složnosti. dokler ni slednjič razsodila predsednikova mati, da ostane inve Hyde Park. Pet milj od Hyde Parka pa se titdo nahaja majhno mecsto z imenom Krum Elbow in mnogo pisem. ki so bila namenjena za predsednika Roosevelta. je prišlo na tamošnjo pošto. Zato velja od sedaj naprej naslov: Hvde Park. X. Y. Pri vseh mostovih č oz reko je postavljena straža, da ustavi ves promet čez nje. Policija je bila poslana v avtomobilih v nižje ležeče kraj> na o-beh straneh reke. da posvari prebivalstvo pred bližajočo se nevarnostjo. Še predivo se je •zdanilo, so policisti s piščalkami spravili na noge več tisoč prebivalcev. C a s tie woo d jez. ki je držal 5 0f M) akrov vode. se je razpočil in vsa voda se je razlila za prvo povodni j o. L/ogan most čez Cherry freek. ki je iz betona in železa, je hil tako obložen z lesom, da so ga morali zapreti. V Parkerju je v<%la odnesla več poslopij. Mesto je bilo izpraznjeno. predno je prišla vsa .sila po vod nji, kajti prebiva k* i so bili že prej pos varjen i. V Denverju je reka omejena z visokim zidom iz betona in Še pred jutrom je bilo ob zidu na tisoče ljudi, ki so čakali, kdaj pri-drvi po voden j. Šumenje vode je mogoče slišati na razdaljo več milj. Farmerji. ki imajo svoje farme •v nižje ležečih krajih oh reki. so zbežali v hribe in so naglo vzeli s seboj samo najpotrebnejše. Ceste so polne voz z bežeč i m prebivalstvom. Reka teče skoro pet milj skozi sredino Denverja in je že pogosto prestopila zidove. Predno je povoden j zalila Parker. je lelefonistinja poklicala policijo v Denverju. Ko se .ve o-glasil policijski uradnik, je samo slišal: — Nimam časa, da bil odgovarjala. Slišim samo bobnenje vode in sedaj grem od tukaj. DESET LET COOLIDCEVE PRISEGE Plymouth, Vt., 3. avgusta. — Plymouth je 2. avgusta obhajal desetletnico, ko je Calvin Coolidge ob treh zjutraj pri petrolejski svetilki v roke svojega očeta položil prisego kot predsednik Združenih držav. TR1UMF ALI RAZPAD London, Anglija, 3. avgusta.— Kot napoveduje list "Business Barometer", bo imela politika Roosevelta za posledico popoln razpad ali pa ustanovitev novega industrijskega sistema, ki bo pomenil za Ameriko trimuf. BOLIVIJA PROTESTIRA PRI LIGI Ženeva, Švica, 3. avgusta. — Bolivija je pri Ligi narodov vložila protest proti obdolžitvi paragvajske vlade, da Bolivija ne more krotiti vrhovnega poveljnika: generala Hansa Kiuidt in katerega Paragvaj dolži. da podaljšuje vojno, ker noče priznati poraza. PROMETNA STAVKA V HAVANI Havana, Kuba, 3. avgiusta. — Danes je zaštrajkalo tritisoč u-službenoev tukajšnje cestne železnice. Šeststo voz ceetne želeiznice počiva. Štrajka jo tudi šoferji taksikabov in busov. Vsi zahtevajo višje plače. Dr *EW TOES, FRIDAY, AWJUBT 4,1933 "Glas Naroda" Owart im PobUflb^f by fcPfINIC PUBLISHING OOHPAMX (A Oorpormtloa) zr- ii. BmmUC. Treat of tbe corporation and add •f of abort officers: New Yetfc City, N. I. "OLAI NARODA" A. (Yeke ef the Peeple) ~ THE LA&0SBT ■very Day Except dnndaya and Holldaya lato raija aa ti pol teta 90.00 $8j00 11.60 fta New York aa celo leto......fT.OO Em pol letm ....................fS.SO Za Isowmitro aa celo lato ...... 97.00 Sa pol leta.................... 98-50 Subecrlptioa Yearly 96.00 "(Um Naroda" lank raakl d«n Ltwea« MdriJ In prtnlko?. >rw podpitt In oMbnoc*l n m prt občujejo. Denar noj ae blagovoli po Money Order. Pri epremembl kraja narotelkor, proalmo, da ae tUdI prejtnje blrallBte naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Smrt jrfonirja slovenskega hme- fregate Hary Kovačič. /službujoč ljarstva. |na kr. bojnem brodu "Osvetni- Sredi najlepšega .poletnega dne. ku" osktfbil nekatere denarnike ko je d*>lina vsa v zelenju in cvet- in dame. V rssnici pa je pečarski so zaplapolale v Žalcu črne pomočnik, odsluženi mornar An-zaxtave. Od ust do ust je slo: "Jo-j ton Kovačič. rojen 1908. iz Ljub-sip Sirca je zatisnil blage oči". ljane. Rožna dolina 3. Njegovih "CUi NARODA", 919 W. 19tk Street. New Veafc. N. I CHeteea *—387S STROGE HITLERJEVE POSTAVE Po »vsej dolini se je naglo razši rila vest o prebridki izgubi. saj je bil blagopokojni Josip Širca eden prvih pionirjev našega hmeljarstva. Xe mala njegova zasluga je preobrazitev naše doline iz nekdaj tako revnih razmer v današnje blagostanje. »Ni nas zade-la žalostna vest nepričakovano, saj g-a je bolezen sredi dela položila pred dobrim mesecem v posteljo. iz katera se kljub svoji ži-lavosti ni več dvignil. neplačanih računov je dosti več, kakor za njim žalujočih lepotic. Osemdesetletnica Ferdinanda Marmška. Iz Konjic pijejo: V prijazni in gostoljubni hiši pri Lovre-ku na Prelogah so nedavno slavili 80. letnico rojstva očeta Ferdinanda Marinška. Rodil se je 1. iulija 1853 v Stranicah pri Konjicah. Jubilant je tele-sno in duševno izredno dobro ohranjen, prava krep- Rodil se je 8. aprila 1854 v Žal-,ka kr"<^ka korenina, kakršnih je Nemški državni kancler Adolf Hitler skuša Nemčijo popolnoma predbraziti. Če mu bo poskus uspel ali ne, je seveda drugo vprašanje. Ko je vprozoril gonjo proti Židom in razpustil razen svoje vse politične stranke, je začel izdajati postave, ki so naravnost brutalne. Vzemimo postavo, ki .se 'tiče nemškega državljanstva. Vlada si pridržuje pravico, da vse podelitve nemškega državljanstva o«i leta 1918 d^> 1933 ovrže, ako bi smatrala, da so novi državljani Nemčiji škodljivi. Razveljavi jen je se razteza tudi na ženo in otroka. Nemški državljani, ki žive v inozemstvu, in o katerih se ve, so svoji domovini škodovali moralno in ma-terijalno^ lahko brez nadaljnega izgube nemško državljan* fctvo. Isto se zgodi državljanom, ki se pozivu, naj se vrnejo dofmov, niso hoteli odzvati. Vlada ima pravico v tem Biučaju zapleniti vse njihovo premoženje. Druga postava obravnava vprašanje premoženja državi sovražnih elementov. Postava o razlastitvi komunističnega premoženja se razteza na premoženje socijalno demokratske stranke v Nemčiji/ - - I Semkaj spadajo tudi vse organizacije, ki podpirajo marksizem. Notranji minister ima vso pravice, da v tem pogledu txilocuje po svojem preudarku, f Po tej postavi notranji minister lahko razlasti vsakega in vse, ki jih smatra za državi škodljive. 1» Tretja postava ac nanaša na nove stranke. ' Vse dosedanje politične stranke so razpuščene. Ob-htaja samo ena, to je narodno socijalistična stranka. Vsak povratek k strankarskem življenju je cHslej nemogoč, i Poskusi, da bi se ustanavljale nove stranke, se bodo fctrogo kaznovali in sicer z kaznimi, ki so predvidene za fcločine veleizdaje. Parlament in politične stranke so za vselej izginile iz nemške države. < 'etrta postava uvaja Hitlerjev pozdrav — pozdrav z Sztegnjeno roko — kot uraden pozdrav, ki se ga morajo posluževati vsi državni uraMniki. Hitlerjev pozdrav je odslej pozdrav nemškega naroda. To je le nekaj najnovejših postav, ki jih je uvedel v fcadnjem času Hitler. /% Stroge so in brutalne in se prej a|i slej utegnejo stro-feo maščevati nad onimi, ki so jih uveljavili. eu kot potomec ene najstarejših žalskih rodbin, ki je tja v zgodnji srednji vek igrala 'vedno prav vidno vlogo v zgodovini žalskega trga. Po ljudski šoli. ki je štela takrat le tri razvedo, so. ga dali starši v Celje, kjer je dovršil takratno dvora-zredn-o realko ni se nato posvetil trgovskim vedam. Praktično se je kasneje udejstvo-val kot sot rudnik pri raznih u-glednih trgovinah delno v Sloveniji, delo v Gradcu. 1885 je prevzel očetovo trgovino z mešanim blagom v Žalcu. Po stalni naselitvi v svojem rodnem kraju se je udeležil pokojni ftirca vsake akcije, ki je bila zasnovana v povzdigo trga in okolice. Že pri prvih volitvah je bil izvoljen v obkčinski odbor in za načelnika krajevnega šolskega sveta. kjer je začel že tedaj borbo za meščansko šolo. ki pa jo je dosegel šele v Jugoslaviji. V občinskem svetu je Sirca v zvezi s županom Hausenhichlerjem po-metel s takratno dvojezičnostjo in uvedel samo slovensko urado- samezuim ženskam, ki jih izvab- danes le rmtlo .med nami. Vsakdo kdor je jubilantu s čestitko .stisnil roko. je prepričan, da bo mož dočakal še 90 in 100-letni jubilej. Mrtvec na železniški progi. Žlezniški čuvaj je med postajo Girkovci in Sv. Lovrenc na Dravskem polju našel na tračnicah razmesarjeno moško truplo. Železniška uprava, ki je bila o najdbi obveščena, je našla pri mrtvecu sokolsko legitimacijo, glascčo se na ime Gumzej .Martin od Sv. Jurija. pri Celju. Ne ve se ša. ali *rre za samomor, ali pa je postal Gumzej žrtev neseče ali zločina. Tudi še ni gotovo, ali je mrtvec identičen z Gumzejein. kakor se glasi legitimacija. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu. Lovci na dekleta v Tivoliju. V Tivolskem parku se gode časih čudne reči, ki pa ostanejo večini spreha jačev prikrite. Policija je prišla na sled nevarnim zvodnikom. ki se približujejo po- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO iN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO Din 200 ............................9 4.35 tJttn 300...........................* 6.40 Din 400............................* 9.40 Din 500...........................* 10.40 Dfci 1000 .......................-...9 20.75 Din 9000 ............................9101.80 J- V ITALUO IAt 100 ........................................................9 8.10 Lir 200 ........................................................915.90 Ur 300 ........................................................923.45 Ifa 400 .....................................991.15 tir 500 ............................ $38.80 Ur 1000 ........................................................$77.25 KER SE CtiNE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za isplattlo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali linah dovoljujemo Se bolje pogoje. 1 • s IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za lspla&llo 95.00 morate poslati— 9 5.75 » 910-00 " *---410.95 I •• >» $19.00 " " _— M <920.00 " •»___991,— •» 940 00 >* ____.94159 V " 990.00 " " -----451.50 PMjanudk MN t staram kraju lapiaOio t dolarjih. Httjofc aalUla lantujemo po Gable Letter sa pflatojbtoo 91— . SLOVENjC PUBLISHING COMPANY ? • . Narod." .. _„_wmjfiBM, jr.x vanje. Kot naslednik nepozabnega Hausenbichlerja je postal J^irca 18J>4 žalski župan in je ostal na tom častiHMn in mlgovornem m»*-stu celili 22 let. Kaj je storil župan Sirca za svojo občino, ne vemo le njegovi ožji rojaki, teni-meč pričajo njegova dela zgovorno o njegovem trudu *a povzdigo naše lepe savinjske metropole. Pod njegovim županovanjem je bila izvedena kanalizacija tryra. ljajo nato v razne lokale ali na ravnost na stanovanja, kjer jih predajo "svojim" ljudem. Te dni so zaprli starega upokojenca, ki je zvabil s seboj dve dekleti nekam v &iško. kjer jih je potem seznanil z nekimi podjetnimi ka-valirji. Pozneje je prišlo do »veli kejra škandala in sedaj obravnava zadevo policija, konec pa bo pred sokltščemi. Tudi je policija izsledila v zadnjih dneh dve mla- ti ako van je ulice, bili sta zgraje- doletni deklici, ki sta prišli v meni novo šolsko poslopje in hme- sto in se tu kar hitro izgubili. Oku- ljarna ter dobil trg elekrično razsvetljavo. Za vse te lepe zaslu-ga je občinski odbor imenoval leta 1013 za častnega občana. Pečarski pomočnik v vlogi poročnika fregate. V dobrem novomeškem hotelu. *e je nastanil mlad elegan, o katerem je hitro šel glas po mestu, da je (mornariški častnik, ženski svet pa je — zlasti v kopališču na Loki — ugotavljal, da je hudo podoben ILansu Albersu. Dozdevni "poročnik fregate" si je hitro pridobil mnoga do"bra poznanja in je začel lepe deklice tz'najetrm avtom sprovajati na izlete. Ko je opazil, da pričenja nanj ljubosumno škiliti tudi oko postave, je mladi mož povabil k seboj v avto na pot v Zagreb dve devojke in dve mladi goej^e. V Zagrebu sta gospe odšli k neki svoji sorodni-ci. lepi -'Harry pa se je -z gospodičnama potegnil v Stubiške toplice. Idila bi bila ostala neokrknje-na, da niso naslednje jutro potr- ženi so ji oddati sedaj v bolnieo. MANJ DELA Z LIKANJEM, ČE IMATE BES MODEREN LIKALNIK. Prvi električni likalnik je povzročil veliko veselje. Bil je v vseh ozirih dosti boljši kot. so bili stari likalniki, ki so povzročali toMko neprijetnosti. •Nekateri še vedno upora'bljajo prvotne električne likalnike in pravijo, da jim dobro služijo. V zadnjih par letih se je pa pojavilo nekaj značilnih izboljšanj, kajti na svetu ni nič tko dovršene-ga, da *bi se ne dalo izboljšati. Porod tem izboljšanjem so dale izjave žensk. Govorile so namreč: Da. električni likalnik je velika pomoč, likanje je pa navzlic temu težko. Tedaj so se pa inžinirji podali na delo. vprašujoč t*e: — Kako bi napravili lažji likalnik. da bi na-vlic temu vršil dobro delo / — Kako bi bilo mogoče, da bi ženska hitreje zlikala perilo in z manjkali na vrata stubiški orožniki in|5im trudom? Ali zamoremo napra- New York City. : Kakor je bilo že omenjeno, bo imelo društvo "Bled" svoj prvi letošnji piknik, zato tem potom vabimo vse drage prijatelje in znan.ee na to zabavo. Piknik se vrši v nedeljo, dne H. avgusta 1933 y Emerald Park, Olemlale. L. I;, blizu Woodhaven BJvd. Sicer pa že skoraj vsak Slovenec v Xew Torku ve. kje imajo naša slovenska društva svoje piknike. Društvo se že dalj čas o pripravlja za ta piknik in bo skrbelo, da bo vsem posestnikom v največje zadovoljstvo. Naša mlada dekleta bodo poskrbela za izborno jedačo. Pijače pa tudi ne 'bode manjkalo: mehka, trda in pivo nam •bo hladilo suha grla. Za poskok bo pa poskrbel naš vojak Mr. Lovšin. Vsak. kdor je slišal Mr. Lovšina igrati na harmoniko, ve, kako spretno mu gredo prsti po tipkah. Društvo "Bled" bo tudi zapelo nekaj narodnih pesmi. Torej, dragi rojaki v Greater New Yorku, vsi v nedeljo 6. avgusta v Emerald Park. kjer bo dovolj zabave za stare in mlade. Vstopnina je samo 25 centov za odrasle, otroci so prosti. •Na veselo svidenje Vara kliče: Odbor. S pota. Dne 29. in 30. juHja so obhajali v EIv, Minn., petintrideseto obletnico ustanovitve J. S. K. J. 29. julija se nas je odpeljalo s Chisholma na Ely kakih petinsedemdeset rojakov in rojakinj. Tam se je vršil svečan banket. Rojakinje so pokazale vse svoje kuharske umetnosti in so res dobro pripravile nadvse okusna jedila. Vstopnina je bila malenkostna — samo petdeset centov. Ely-ške kuharice so vsi navdušeno hvalili, ko smo se vozili proti Chis-holmu. Na banketu je zavzemal častno mesto prvi glavni predsednik J. S. K. J., 78Jetni Jožef Agnič. Možak, ki je bil ob tej priliki nenavadno mladeniško čil, je imel pomemben govor, v katerem se je spominjal časov pred |>etintrid«'-setimi leti. Juričeva hčerka mu podarila košarico cvetlic, med katerimi se je blestel napis: "V p<»-klon od društva št v. 1 J. Agniču. prvemu glavnemu predsedniku J. S. K. J.". Poleg njega je bilo navzočih se več drugih Ustanovnikov in par drugih še živečih glavnih uradnikov. ki so pojasnjevali, s kakšnimi težkočami se je morala boriti mlada organizacija. Omenjali so tudi (Has Naroda, ki je dosti pripomogel k razvoju J. S. K. J., ker je bil dolgo vrsto let njeno gla-Hilo. V svoji sredi smo zelo pogrešali Mr. Prank Sakserja, kateri se je bil pred desetimi leti udeležil sličnega slavlja. sedaj je pa v stari domovini težko bolan. 30. julija je bila parada, ki se jo je udeležilo več društev. Zbrali smo se na polotoku El.vškega jezera, kjer je nastopil kot govornik minnesotski senator Ships- *ead, ki je v zbranih besedah pojasnil položaj, v katerem se nahaja naša nova domovina. Da je sJavnost tako dobro u-spela. je predvsem zasluga lokalnih društev ter rojakov Kovača. Mrharja in Johna Otrioa. Po gozdovih v elvški okolici je zaposlenih več sto mladeničev. ki pa večkrat prihajajo na Ely. kajti po mestu kar mrgoli pivnic, v katerih točijo dobro pivo. Kdaj se bodo rudniki kaj odprli. se pa zaenkrat še ne ve. Na Chisholmu že obratuje nekaj neodvisnih železnih rudnikov, kdaj se bodo pa jeklarski maguatje zganili, ni znano. Pozdrav! Matija Pogorele. Barberton, Ohio. Že par mesecev čakamo poštenega dežja, pa ga ni od uobene strani. Zdi se mi. da je naša bar-bertonska naselbina od vseh pozabljena. Bogovi so jo zapustili, vremenski preroki jo pa vlečejo za nos. Ni dovolj tega. kar sem slišal Kraševca. pristnega Košanca. modrovati. Pravil je. -da v Barber-tom zato ni dežja, ker je preveč Koša n cev tukaj, češ, da če je bil v suhem poletju po 'vsej Pivki dež. se je njihove vase in polja gotovo ognil. V začetku nisem dajal dosti za to izjavo, danes me pa že ima in bi skoraj verjel, da je nekaj resnice pri tem. Zadnja dva meseca je kolikor toliko namočilo na vseh straneh po par milj iz 'Barbertona. V naselbini somi in 'bližnji okolici ga je bilo pa komaj za stavo. Da malo pozabimo na to -vročili o in sušo. je pevski kvintet "Javomik" sklenil, da priredi piknik dne 20. avgusta na prostorih dobro znanega rojaka Louis Novaka v Sherjnan. Ohio. Xa to našo zabavo se prijafzno vabi rojak«« in rojakinje iz Barbertona. Kenniore. Akrona. Girarda. fle-velanda in drugih bližnjih .slovenskih naselbin. Za postrežbo bo vsestransko preskrbljeno. "Jayor-n i k" bo pa od časa do časa zapel kako pesniico, tako da bomo lažje jm>zabili depresijo. Fpam. da nas na ta dan p ose t i tudi pevsko društvo "Naš Dom" ib Kenmore. Ohio ter naan zapoje par priljubljenih pesmic, za kar bomo prav iz srca hvaležni i in'bomo skušali ob priložnosti po*-vrniti. Prostor je 'večini že znan. kdor pa še ne ve zanj. naj mu služi to navodilo: Ko prideš skozi Barberton po cesti Ohio No. ."> na za-padno stran mesta, greš preko križišča 1". S. 21. Za tem je prva tlakovana cesta na desno. Od tu vozi počasi eno miljo, in poskrbeli bomo. da boš na pravem prostoru. (V prideš po centi U. S. 21. obrni proto zahodu, ko prideš do Ohio No. 5, prva ee-sta na ile.sno. kot je že omenjeno. Torej na svidenje dne 20. avgusta. Pridite 'vsi. nobenemu ne bo žal. S pevskim pozdravom! Joseph Hiti. Peter Zgaga lepotcu napovedali aretacijo. Lepi H ar 17' se ni utegnil niti pošteno posloviti od svojega lepega Kpremstva. Obe gospodični Rta se potrti vrnili domov v Novo mesto. pustolovca pa bodo semkaj šele privedli. Podjetni fant je kot poročnik "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina ža stari kralj stane $7. V Italijo lista ne po-siljamo. viti likalnik, ki bi "bolje likal in bi imel baš pravo vročino za volno. svilo, platno in bombaievino? In odgovorili so. da je to mogoče storiti. Poskušali so to in ono, dokler niso »praviti na trg likalni-ka. ki je neizmerno 'boljši od prvotnih. Novi likalniki so povsem drugačni. Skoro rsi so naprodaj v kromski izdelavi. Blesk njihove zunanjosti je trajen. Likati ž njimi je la jo obtožili, da ne zna paziti na svojega .otroka. Neka petnajstletna deklica je nja. Prejšnja leta. ki so na srečo že zdavnai minila, so spravili vse take mlade kršilce .zakona pred sodnika. ki jrm je naložil pogosto občutljive kazni. Sedaj pa se je vse izpremenilo. Ustanovljena se bila takozvana otroška sodišča. ki se predvsem pečajo z dušo otroka in ki ne sku-■ajo takoj udariti po otroku z loparjem. pač pa ga skušajo poboljšati s prigovarjanjem ter vzbuditi v njeni pravo pojmovanje od-vezno.-*i, ki jih ima. Mlade kršitelje zakona stavijo j pod nadzorstvo posebnih uradni- vzbudila precej pozornosti, ker je kov. Tako prihranijo otrokom čut.1 pobegnila s petdesetletnim moda so bili že sodniško predkazno- [ škim. Mati je prišla v sodišče t«>r vani- j potožila .sodniku svoje gorje. Sod- Par ur v takem otroškem sodi- 1 Mik je takoj dal aretirati dotičnega šču nam nudi najbolj ra^nolične moškega ter nato predlagal dekli-prizore. ei. naj se ali vrne domov, ali naj V sodnijski >obi otroškega sodi- gre v poboljševalnico. Sodniku se tea. kjer earuje sodnik Hovt. >ta posrečilo pregovoriti deklico, da dva oddelka. Prvi je za male ne- 'je šla z materjo domov, pridiprave. ki so bili prvič pred j Osemletni fant se j,- oseni dni sodnijo. Tam na-topi sodnik v ta- potepal po mestu, in medtem par-larju. da napravi čimvečji itfis na- krat tudi delal ter zaslužil petdeset nJe- 'centov, za katere je kupil klobas. Drugi oddelek pa je namenjen j Spal je v vežah ter precej dobro otrokom, ki so bili že prej kazno- prestal svoje nevarno pustolov-vani. Žnjimi se peča sodnik velik.) stVo. Sodnik je spoznal, da je fant bolj podrobno. ! jako brihten in da se je v šoli Mlad fant je prišel pred sodni- 'dobro učil. Le rboljšal. Sedaj te boni izročil flružbi za varstvo otrok, kjer boš pod strogim nadzorstvom. Kljub joku so ga vendar odvedli. Njegovi tovariši so bili stavljeni pod varstvo sodnijskili uradui-kov. CILINDRI ZOPET V MODI jveeja. življenje je vedno težavno, toliko bolj tukaj pri nas. Zdaj sem uradnik in delam ponoči. Delani pet noči v tednu in šesto .spini doma. Včasih sem tako utrujen, da' mi gre na jok. Za svoje delo prejme m 333 gramov kruha na dan; zanj plačam 15 kope j k in Če bi ga hotel prodati na trgu. bi prejel zanj -I—"> rubljev. Povsod je mnogo lačnih hi beračev, ženske zapuščajo svoje otroke na cesti. Prava niuka je kupiti kruh, kajti za ta majhen košček kruha moram skozi dve vrsti lačnih mater, ki drže v svojih rokah onemogle otroke, in tudi čakajo na kruh. Včasih moram tudi skozi vrsto reveže v, ki pro«ijo v imenu Kristusovem za košček kruha. Komu naj dam kruh ? Vsi so lačni. Kako naj živi uradnik, ki prejme 80, ?H) ali 100 rubljev plače f Plače so znižali, uradnike odpuščajo, prav tako delavee. Kjer so prej delale dve ali tri osebe, dela sedaj samo ena. Tatvine so na dnevnem re- Na .svetovni gospodarski kon fereiiet v Londonu se je nepričakovano pojavilo mnogo cilindrov na glavafli zbranih delegatov. Posebno navdušeni so za cilindre de-. du. kra(lpj0 živež< kokoši, krave legati orijentalskih držav in ple-|in prešiče. . Nobena ključavnica men, ki menijo, da brez cilindra | np vadrži pre, fin* -------.1— B«o.« Mir IJodeM. fina »M 1J# najfinejša m ---------------...lM ImiM oskeald. ▼ platno............. fina —......—..........-.........— najfinejša ▼«» ----------tM Angleški molitveniki: («a aMlaa) hprwte platotce —tli Key of Heaven: . fino rezatio .................................35 v ara je rezano —......-...............7| * hajfinejfe usnje vezano ........1.21 (ZA ODRASLE» Key of Heaven: v reloiil vezano ......................1.81 v celold najfinejši ve« ............1.51 v fino nanje vezano ................ Catholic rocket Maun at v fino usnje vezano ................I.SI Ave Maria: v fino usnje vezano -------. ---1.41 POUČNE KNJIGE Anfleško slovenska berijo Amerika In Amerikami (Trunk) 5.— Angeljska služba ali muk kako se naj atreie k sv. uši ___________lil Boj nalezljivim boleznim___________75 Cerkniško Jezera ...........................„.1.2» Domall šlvtnozdravnlk broširano lJ6f 1M 1JBI 1.5S 1M Domači vrt ............. Govedoreja ........-______ Gospodinjstvo ___U_______________ Jugoslavija (šfellkt 1. zveaek 2. zvezek. 1—2 soodI«____ Kleimratvo tifus. Fijudje nimajo mila, da bi prali in .so umivali in kopališča no poslujejo; zanje ni dovolj le. sa ali premoga. V državi vlada kaori; vlaki prihajajo z zamudami, 6. 7 ti« 15 ur. Železniške ne-.sreče .so zelo pogoste, toda listine smejo poročati o njih. Nepriporočena piisma ne pri spejo na mesto, zato je bolje, da mi pišeš priporočeno. Se hujša, kakor v mestu ,j«» stiska na deželi. Ljudje, ki prihajajo 7. dežele, pripovedujejo, da včasih ne vidijo te ali druge osebe priti več i7. hiše. ^Forda je umrla v njej za lakoto. Živeti moraš tu. a.ko hočeš -v rdet i, kakšna je stiska. Sovjetcski denar ni<" ne velja in še tak« «;a zaslužiš silno težko, v potu svojega obraza. Posebno visoke eene s« v Torgsinih, to je prodajalnah, kjer lahko kupiš brez izkaznice in >z zlato valuto. Liter bučnega olja stane 1 zlat ru-belj in na prostem trgu 45 papirnatih rubljev. Maslo stane 2 zlata rublja kflojrraru in 65 rubljev na svobodnem trgu. fikatl.jica vžigalic stane 1 zlato kopeko, 11a trku 30 navadnih kopejk. Lahko bi ti pripovedoval še o drugih rečeh. Mislim pa. da je dovolj. da si lahko tistvariš jasno sliko o resničnih razmerah pri nas". Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi zl*. bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« Zbirk Zdrsi 4i da jih počakamo, sato Mladeničem. 1. zv. .J...:....................M II. se. .............................M 'Oka sknpdj >9 eentav) Mlekarstvo Nasveti ta hišo ln dom MjUUŠa slav. ««8 str. lepo m o*esee dfanti hiši. a sv^zka --------------------.1.20 Zfodovlda lAov. HrvaUvIn Sa-• vencev (Meilk) II. sveaek _____________ Prarskavalpe karte . ■ ^ ■■■ 1.1. naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. , Oprava "O. K. »» — Obožuje otroke... Da, gospod, tako je, kakor sem vam že povedal; strastno se je zaljubila v svoj trik-trak samo zato, ker se dolgočasi. Ah, ee bi bila mogla postati mati, bi se bil prav lahko rešil teh partij, ki mi gredo vedno bolj na živee. — No torej, pojdiva hitro, da odigrava nekaj partij piqueta, ki ga tako igrate; to vam prežene neprijetne misli. Proehartika je bila obnovila naskok na mimoidoče, približala se je. moledujoč z zategnjenim, jokajoeim glasom, ki ga je znala prav dobro zavijati, da bi omehčala srca mimoidočih. Dobri ljudje, usmilite se nesrečne starke... Lafleur je zamahnil z roko, da bi se od-križal nadležne beračice, in zadri se je nad njo: — Ah, tako!... to ste zopet vi, čarovnica t — Hm, saj mi niste še ničesar dali, dobri gospod. Froeliardki je kar sapo zaprlo, ko jo je Lafleur nahrulil s čarovnico. Poslala je za njim zaničljiv, sovraštva poln pogled. Potem je pa zopet zlezla skupaj ifl se obrnila k Martinu s tistim hinavskim obrazom in hlinjenim smehljajem, ki tako zelo vpliva na rahločutne, dobrosrčne ljudi. Martin je dal starki vbogajme, kolikot je pač mogel. Lafleur jc pa samo skomignil z rameni. — No, 110, — je dejal in prijel Martina znova za ramo, — kaj še ni konec vaše dobrodelnosti ? Če vas mika partija pIM;ieta, niinava več dosti časa. Vstopiva! — Pa vstopiva, — se je udal Martin. Za vsak slučaj je pustil Laflenr svojega novega znanca naprej, sam se je pa obrnil še k Fročhaiirki. rekoč: — No, glej da se izgubiš, babniea! — Babniea, — je godrnjala beračiea, — ko se človek postara, zbogom poklic. .. zfl>t>-gom življenje!. .. — Da, če bi imela pri rokah lepo mlado dekle, ki bi mi pomagalo prosjačiti, bi bi|i moji dohodki zelo lepi, kajti v krčmo "Pri krilatem srcu" hodi petična gospoda... Toda hčere nimam. — je vzdihuila stara furi-ja. — Ah, godilo bi se mi mnogo bolje, če bi imela hčerko namestu tega tepca Petra... Glej no, kako poštenega se klela!. .. Poštenjak!... ali vidite tega gospoda?! Skomignila je z rameni, se ozrla izpod čela po trgu in krenila proti domu. — Niti psa ni več tu!... Vrnem se. ko prispe normalni poštni voz. Trg je bil res prazen. V bližini je fbilo videti edino žensko, oblečeno kot delavko. Toda Froehardka ni npala, da bi ji dala tako skromno oblečena ženska kaj vbogajme. Ženska je bila videti zelo razburjena. Bližala se je Novemu mostu in njeno vedenje je bilo tako čudno, da bi človek mislil, da se boji nekoga, ki ji sledi; neprestano se je ozirala in njeni koraki so bili nekam plahi. Približala se je ograji in pogledala v vodo, ki se je izgubljala med zamolklim šumenjem v vrtincih pod oboki mostu. Znova je oklevala. Čez nekaj minut je pa naglo skočila od ograje. Po valovih Seine se je zifbal čoln, čolnarji so pa nakladali nanj blago iz trgovske ladje. Neznanka se je začela znova izprehajaii po mostu, potem je pa krenila nazaj na nabrežje. Bila je č^efno dekle visoke postave." Na prvi pogled se ji je poznalo, da ji je legla na dušo silna bolest. Oči so se ji divje svetile, v njih se je mešala groza s srdom, na obrazu ji je pa ležala senca obup*, in očitkov vesti. Kaj je iskala ta ženska na Novem mostu ob uri, ko je že legal na mesto mrak1? Če hočemo prav odgovoriti na to vprašanje, moramo poznati življenje te ženske čudnega vedenja. Zvemo, da je prišla ta nesrečnica pod težo sramote in pekoče vesti na most z namenom skočili v vodo in najti smrt v valo-viji. Seine ^ svojo strašno namero je pa opustila zato, ker^je bilo še svetlo in bi jo mogli Ijutije videti, ko bi se pognala z mostu v reko; ta ali oni *bi skočil za njo in jo rešil. Ne, tega pa ni hotela, da bi jo rešili. I11 vsa obupana je ubožica omahnila na klop, kjer je hotela ]>očakati noči. Nesrečna mlada žena se je pisala Marjana Vauthier. Vzgojena pri svoji teti se je učila na njeno željo od svojega dvajsetega leta pri znani šivilji šivati. Postala je hila dobro šivilja, ki je temelito obvladala svoje delo. Zato tudi nikoli ni bila brez dela, nasprotno, često je šivala še pozno v noč, da bi čim več zaslužila. Cenili so jo povsod, ker so vedeli, da je poštena, zelo vestna in zanesljiva. Marjana je Ibila pa tudi zelo dobrega srca. To je dokazala, ko je nenadoma umrla delavka iz iste delavnice in zapustila siroto otročička. Oprav ni bila z umrlo posebno dobro znana, se je Marjana takoj pridružila tovariši-cam, ki so predlagale, naj bi z združenimi močmi poskrbelo za ubogega otročička. In delavke so navdušeno sprejele misel, da bi se zavzele za ubogo siroto in jo vzgojile kot otroka delavnice. Posvetovale so se 0 tem. In ko je bilo vse dogovorjeno, vse sklenjeno, so šle skupaj olbvestiti o svojem sklepu lastnico delavnice gospo Poideviuo-vo. Tudi ona je hotela prispevati svoje k dobremu delu. In tako je prevzela skrb za : vzgojo sirote z združenimi močmi. Bilo je določeno, da bodo pobirale delav-|ke vsak teden v naprej prostovoljne prispevke od svoje mezde, denar pa spravljale v hranilniček. 1 Najstarejša izmed delavk — nečakinja lastnica modnega salona —je bila soglasno izvoljena"za blagajničarko in vodila je ra- Ičune. Od vsega, kar so plemenite delavke j nabrale, je bil potreben samo del za vzdrževanje uflmgega otročička. Drugo naj bi se pa nabiralo kot skromna rezerva za kritje stroškov, ki bi nastali z otrokovo vzgojo. Marjana je bila navdušena, ko so njene družice sklenile sprejeti Madeleininega dečka za svojega. Ni bilo tedna, da bi pozabila spustiti svoj prispevek v nabiralnik. To je bil ganljiv dokaz, da bije v njenih prsih ddbro srce. Drugače je bilo z njeno prevdarnostjo. Že kot dvajsetletno dekle je zavrnila mnogo vzdihujočih zaljubljencev. Čeprav je bila velika šaljivka med družicami, je postala takoj zelo resna in nedostopna, če se ji je hotel približati fant. j° je moški preveč poželjivo pogledal, je znala vsakega zavrniti s pogledom, ki je vzel še tako podjetnim ves pogum. Če si je pa kljub temu ta ali oni preveč dovolil, je imela Marjana dovolj spretno in krepko roko, da mu je pregnala veselje do vsiljivosti in nesramnosti. Nekega dne, ko je bila dokaj odločno zavrnila novega kavalirja, ji je le-ta dejal:— Le počasi, lepotica!... Saj ne boste vedno tako nedostopni. Pride čas, ko podleže pravemu tudi vaše srce. In to se je žal kmalu zgodilo. (Dalje prihodnjič) - 2 - -ii, leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le. pik romanov slovetisldk In tujih pisateljev. Preglejtp cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so velo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" ODA" NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 4, 1933 . r- ■ THE LARGEST SLOVENE DAILY h U. I. £ DEDSCINA ROMAV 12 ŽIVLJENJA ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. 89 1 i •:/■:. m ; i h !!Mlin Eva Marija lahno vzdihne. — Danrčen sem, da bi se za t"o kaj menil; te minute so mi predragocene, da bi jih zapravil. In zopet jo poljubi, da obema poide sapa Nato pa jo izpusti In odide. Njegove prsi se dvigajo pod težko sapo, ko gre po še temnem jutranjem gozdu. Tudi njegovo srce je 'bilo lahko in mehko. Henrik je bil sedaj varen, njegova Eva Marija brez skrbi, sain pa je našel novega prijatelja — in — ni mu bilo več treba igrati gnjusne komedije, ki mu je postala že tako neznosna. Mala antanta in Italija. Beograjska "Politika" je objavila daljše poročilo pariškega dnevnika "Tempsa" o možnosti, da pride do zbližanje med Malo antanto in Italijo. Med drugim pravi: Javnost se v poslednjih dneh zopet mnogo bavi z vprašanjem f.bli-žanja Male antante in Italije. To česar vedel o tragični smrti svojega vrstnika, edinega sina omenjenega strica. Ko se je odvetnik poslovil, je pričel Jones ugibati in naredil tri sklepe: 1. da bo takoj povrnil ves denar, ki ga je bil prejel kot podporo v času brezposelnosti; 2. da bo sprostva med Italijo in Jugoslavijo. Pred kratkim je Mussolini prepovedal italijansko iredentistično organizacijo "Pro Dalmazia". Ta obi*kal Srob svojih sorodnikov ukrep naj bi olajšal sporazum med IWalesu' kJer «>e biI r°jen in 3- da obema jadranskima sosedoma. Pa. j bo takoj obračunal z nekim drugim riški politični krogi se sprašujejo, zanimanje je treba spraviti v zvezo j ^akŽf.n namen -ip ______„::_ _ j_______j..t doseči s to svojo kretnjo. Pri tem delavcem, svojim sovražnikom. — hotel Mussolini bom za',,1'stiI ta kra^ «e več Z nepopisljivimi občutki se je Mertenes vrnil v svoje stanova uje. Ker je že več let spal sam v svoji sobi. mu je bilo mogoče ne-*ipažer jditi ie hiše in se ravno tako zopet vrniti. Zlomljen na duši in telesu pade na posteljo; spati ni mogel. N'jegovi častihlepni nameni i*) 'bili uničeni; ponižan je bil v prah in je podpisal listino, ki ga je za vedno izročila v roke teh treh ijudi. Venomer si ponavlja besedilo in od jeze in togote škriplje z zohmi. In zopet je moral s strahom misliti na to, kako bi mu bilo pri srcu, ko bi se mu bil njegov naklep posrečil in bi 'bil Henrik mrtev in bi se šele potem pojavil Ludvik. Postal bi morilec, ne tla bi dosegel svoj cilj. Pri tej misli se strese. Henrik zamj ni bil več velike važnosti — toda Ludvika in Bernda je sedaj tem bolj sovražil. Ta jeza ga je davila, ker ji ni (mogel dati duška. Listina, ki jo je podpisal, mu >je zavijala vrat. In česa naj bi sc tudi lotil proti Ludviku? Tega ni bilo mogoče tako .lahko odstraniti kot nezrelega mladeniča. Toda Raltfa bi najrajše smlel s svojimi rokami; njemu se ima zahvaliti za izjalovljenje vseh svojih načrtov in za vse ponižanje. Kako ga je varal, kako ga je izigral. In kako neumno se mu je pustil voditi iz» nos. Jeza ga je skoro dušila. Tudi Ralfu ni mogel ničesar. Trpeti je moral, da je zaničljivo gledal nanj. Kako je vendar prišel skupaj z Ludvikom? Najbrže ga je nezaželjiv oglas pripeljal domov, drugače ne bi bil nikdar prišel. Visoko je mogel sedaj nositi glavo, ker je bila njegova nedolžnost dokazana, drugače bi ga prijeli. O, da je bil tako neumen. In kaj se bo jutri ž njim zgodilo? K sreči se bodo morali ozirati na njegovo ženo in njegove otroke; da, samo zaradi njih so mu prizanesli in ga niso izročili policiji. Niti ženi, niti otrokom ne bodo o njegovem zločinu ničesar omenili,, tega je bil gotov. Pri vsem je bila to edina njegova tolažba, da bo saj v domači hiši imel kaj veljave, drugače bi bilo njegovo življenje skrajno žalostno. Vseeno pa bo brezupno. In za vse to vzroka ni iskal v sebi. Samoočitanja ni poznal; samo dr. Bern d in Ludvjk sta 'bila kriva. Nesmirno se valja po svoji postelji in ne more zaspati. In zjutraj se mu ni bilo treba lagati, ko je povedal svoji ženi, da se ne počuti dobro in da hoče še nekaj ur ostati v postelji. Gospa Melanija mu ljulbeznjivo postreže, potiplje njegovo žilo, ga muči z tisoč vprašanji, je prinesla vsa. mogoča zdravila in hotela je poklicati zdravnika. To si je odločno prepovedal in ljubeznjha, ponižna skrb njegove žene mu je vendar dela dobro. Milo mu je bi- ko je tako skrbela zanj in v svOji duševni potrtosti jo je klical z vse-mj sladkimi imeni, katerih že dolgo ni več slišala, ki pa so jo osrečevala. Niti najmanj ni slutila, da je biegom zaposleni v tovarni, takoj spoznali. Mertensa ni pustil dolgo v negotovosti zaradi njegove u»K)de. — K *weči mi moj oče v svoji oporoki ni naročil nikakih predpisov o tem, ako liočem koga odpustiti ali ne. četudi mi polaga na eroe. da obdržim »tare. zaslužne uradnike in delavce. K zaslužnim nradnikmn se po tem, kar se je zgodilo, ne morete prištevati. Četudi ate brli dober trgovski uradnik pod vodsvom mojega očeta, ste pozneje, 'kot .*#ern izvedel, napravili marsikatero napako, zlasti pa s po«topanje^p z ljudani, ki so vwled tega .zelo užaljeni, ker ste po-sefcno naklonjeni, katero vam je moj oče naročil. za'vrg-Ii. Za vas bomo dobrli na vsak način namestnika. Ludvik ga ostro pogleda. — Vflwdar mi nočete vzeti moje službeno meato? — vpraša hripavo. Mentenwov mesnati olitike ne more biti drugačnega značaja nego miroljubnega. Raz-n sle so se tudi že govorice o sklenitvi tako zvanega jadranskega pakta med Italijo in Jugoslavijo. Možnost taki'ga sporazuma potrju-I je današnji "Temps" tudi v svo-. jem poročilu i< Rima. v katerem pravi, da se rimski politični krogi že resno bavijo s tem sporazumom med Rimom in Beogradom. Po informacijah pariškega lista naj bi se sklenil ta sporazum na osnovi ne-kdan'ih načrtov bivšega jugrslo-vnskega zunanjega ministra dr Ninčiča. Kakor se je s konvencijo o nenapadanju eliminiral l»e-sarahski n-nporazum. ki je v povojnih letih oteževal zbližanje med pričakujejo, da bo motive razpusta tega društva v kratkem objavil. Kakor trdi nadalje rimski dopisnik pariškega lista, bo v kratkem odpotoval v Rim češkoslovaški zunanji minister dokator Beneš. ki bo vodil direktna pogajanja Musso-linijem kot zastopnik celokupne Male antante. Ta vest za sedaj še ni potrjena, v zvezi z najnovejšo italijansko diplomatsko akcijo pa je treba opozoriti tudi na t urinsko "Stampo", ki pravi, da je dana možnost, da italijanski sosedi ure-de svoje odnosa je napram Rimu s sporazumi, ki naj jih sklene vsak izmed njih posebej. Italija ne more prezreti kori.-ti, ki bi jih vsekakor prinesel sporazum »z Jngcsla-vijo njenim «ri>spodarNkiin ckspaM- ne bova srečala," si je mislil in takoj šel na delo. Eno uro pozneje so ž.' odpeljali stražniki bogategn dediča v zapor. Na to je prejel večtedensko kazen od sodnika. Radi tega je moral odložiti na poznej ši čas oba prva hvalevredna sklepa. PRI ŽIVEM TELESU JE ZOGLENEL V Meidlingu pri Dunaju se je primerila grozovita nesreča, kakršne še ne beleži dunajska požarna kronika. Na Arndtovi cesti 53 je stanoval 63-letni Franc ■■—■■liiil—■■■■■■■■■■■■mi SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE rillHilllHllHllllliniltlllllllHIIIIIIIIIIIIIimilllllUIIHHHHmi Ranch, ki j"* bil zaradi živčne b<>-/.ij-kim načrtom na Balkanu. Pri- Jezni že štiri leta- dobesedno pri-hodnje dni. pravi "Temps", se bo- klenjen na posteljo. Bil je hrom do vs« kakofr že pokazali prvi učinki sedanje italijanske akcije za zbližanje z Malo antanto. TRI ŽELJE Brezposelni delavec Geo. J mes v Pittsburghu je zapravil vse prihranke. ždel je doma in naposled Nenadno se in popolnoma negiben. Samo desno roko je mogel nekoliko gibati brez tuje pomoči, glas oa mu je tudi skoro popolnoma opešal. Nedavno so mu morali -zdravniki odrezati eno nogo. Rečenega dne je bila Raucho-va žena med 11. in 14. uro z doma. Ko se je vrnila pred stanovanje. ji je udaril takoj pri vra- obupal. Nenadno se je pri njem ti}l v n(,s ost(M. dim obvestila je zglasil nevvvorški odvetnik. Sporo- 0 tem Ml.s0(ie. ki so tekli po ga-čil mu je. da je umrl v stari do- y četrti uri se je gasilcem movini njegov stric ter mu zapustil j »osrečilo udušiti ogenj in razpisov j etsko Rusijo in Rumunij-*. tako po| milijona dolarjev. Janes je bil .stiti zrak v stanovanju. Raucho-naj "jadranski pakt" ukine na- j nepopisno peresenečen. ker ni ni v a jim je povedala, da leži v.spal- nici njen mož ter jih prosila, naj pogledajo, kaj je z njim. Kjer je prej stalo Rauehovo ležišče, pa se je nudil očem gasilcev strašen pogled. Na tleh je ležalo zoglenelo truplo moškega. Rauch je bil o-pečen po vsem životu in zdravnik je ugotovil, da se je zadušil z dimom. Bil je namreč strasten kadilec in je gotovo nerodno ravnal s cigareto, ki je vnela pernico na ležišču. Rauch. ki se ni mogel geniti. je zgoreval pri živem telesu in v strašnih mukali izdihnil, ne da bi si mogel sam pomagati, niti da bi utegnil priklicati sosede na pomoč. V rdel je svojo smrt in se ji ni mogel izogniti. Sosedje so pozneje povedali ženi. da so .slišali neko ječanje, a to si mislili, da zavija kakšen pes. zato se niso zmenili za slabotne glasove, s katerimi se je umirajoči poslavljal od sveta. "'^fiSŽ&M • -JM SHIPPING NEWS VAJE ZA MOŽGANE ... SKUPNA ... POTOVANJA t in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga "BERENGARIA" pr. Clierbourga 19. AVGUSTA . . . 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 11. AVGUSTA .. 9. SEPTEMBRA 24. .AVGUSTA 20. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA . .. 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA .. . IG. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA . . 6. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA N. F. LJUBLJANA . . . $101 23 $ 99.23 $ 91.73 ZA TJA /.V NAZAJ $182.00 $178.50 $171.50 $ 97.50 . $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga "ALBERT BALLIN" pr. Haniburga NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Clierbourga "BREMEN" preko Clierbourga 30. AVGUSTA .. 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 8. AVGUSTA . .. 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 15. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE BE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL 216 West 18th Street BUREAU New York, N. Y. fc ''Times-ov' pomorski |x>ročeva-lec na-vaja zanimive podrobnosti "možganske telovadbe" (brain.> priinnacstic). katero redno izvaja britska mornarica. Poveljniki bojnih ladij, ki odrinejo na vaje. dobivajo navadno po 17 zapečatenih p'sem. Na odprtem morju j razvija admiralska ladja zasta-i vlve številko onega pisma, ki jra .morajo kapitani »Klpreti. Xotri j<» navadno vprašanje, na katero je treba takoj odgovoriti, ali pa po-j vel,je. ki ga morajo ladje črni prej izvršiti. Zmagovalec pri tekmi dobi j>osebno pismeno priznanj-.*, ki se visoko ceni pri britski mornarici. Animira 1 i zastavljajo častnikom najbolj nepričakovana vprašaja. Ovitke, ki so ga istočasno odprli vsi kapitani po signalu po-veljnikove oklopnice letos pomladi. je skrival vprašanje: "Javite, kateri konj je zmagal pri derbv-ju leta 1932.'" Preden je minila ena aiiiinuta. so že dvignile vse la-dje pestre za-stavice. ki so pomenile: "IVti april*'. To je bilo lahko vprašanje, ker so itak v.si Angleži vdani športu. Zvijača je bila edino v tem. da se godila o-menjena "možganska telovadba" prav dne .">. aprila. A to ni nikojrar rzmed častnikov Zbegalo. Admiralski zapečateni ovitki večkrat vsebujejo poveje: "Spustite in čini hitreje dvignite sidro*'. To je priljubljena stara, tekma. Neki kapitan se je vnaprej pripravil na ta slučaj. Naročil je črno prrplcv.ka-no leseno sidro in «ra obtežil s kosom svinca. Hotel je s to zvi jačo premagati vse nasprotnike. Moral je biti rojen pod srečno zvezdo, kf r prihodnje vaje so inn tu-di res prinrtsle za žel j eno povelje, šiilro ie kakor blisk zletelo v vodo. A utež se je pri spuš-eanju po nesreči odvezala. Ko so mornarji pričel dvigati sidro, je splavalo |x> vodi. Ta nepričakovani prizor i-" nepopisno začinil vse o-stale ladje. a ko so mornarji razumeli čudež, so izbruhnili v nebrzdan smeli in klicali: "Hip! Hip! Hurra !" Podjetni kapitan je prišel pri razvrstitvi teknnovailcev na zadnje mesto. 5. avgusta: Ch.-impfain v Havre Conte di Kavoia v Uenoa Here riga rla. v Cherbourg 8. avgusta: Le via t lian v Cherbourg Kuropa v Bremen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: Paris v Havre Majestic v Cherbourg U'-:tertlum v iioulogn« 12. avgusta: Satu: nia v Trut A'lullai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Rr.-fiien v Kremen Staleiid.m v i-toul>>gn» 16. avgusta: .Manhattan v Ilavre Alb-rt HaJlin v llambuic 19. avgusta: II« dt* Kran<-e v Havre Itex v (ienoa 21. .tvgusta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta: Chaiiipiain v Ilavre Kur..i a v Brei.ten 25. avgusta: Veendain v Koulogne 26. avqusta: Kotna v Gmids Beren&tria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avqusta: !>*» Crasse v Havre Ala j.st i> v Cherbourg Manhattan v Havre Delit*, hland v Hamburg ti. avqusta: Hreiiien v lirctnoD 2. sept-mfcra. Conte «11 Savoia v Genu« 5. septembra: lie ulogne 26. septembra: Ki i ropa v P.ri-m^n Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mauret.mia v Cherbourg Deutnchlan«* v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: Conte di Savola v Genoa i MLi**r >< „ V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU PARIS II. AVGUSTA I nt nai $2.-. Naročite g« pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA* BI« Weal llth ItrwC Rtv I«rk Ctti