LETO XIV. ST. 38 (666) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. OKTOBRA 2009
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA 1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY		
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	■ni
Uvodnik
Andrej Bratuž
Jubilej manjšinske
zveze
Y'manjšinskem svetu, katerega del smo tudi Slovenci v Italiji, so zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja nastale razne organizaacije in ustanove nevladnega značaja. To predvsem v želji, da bi pripadniki številnih evropskih manjšin dobili neko skupno telo, ki bi težilo za skupno obrambo in ohranitev največkrat od večinskega naroda ogroženih pravic. Vsekakor pa se je mednarodna organizirana povezanost evropskih manjšin pokazala zlasti v drugi polovici 20. stoletja in seveda po drugi svetovni vojni. To je čas, ko se postopno razvijeta in uresničujeta evropska ideja in združevanje. Vse to še zlasti v zahodnem svetu z demokratično ureditvijo, saj na to v komunističnem bloku sploh ni bilo možno misliti. Zamisel o manjšinski povezavi v Evropi ima sicer dve smeri. Ena od teh, o kateri bo tu zlasti govor, je Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEN). Uradno je nastala leta 1949 v Versaillessu blizu Pariza. Ta je torej po drugi vojni prva med manjšinskimi zvezami v zahodnih državah. Tu zlasti mislimo na germanske dežele, kot so Zahodna Nemčija, Avstrija, nato Danska, pa še Francija, Nizozemska in Belgija. Že od vsega začetka ima FUEN svoj sedež v mestu Flemsburg ob nemško-danski meji. Letos se spominjamo še 25-letnice mladinske manjšinske zveze YEN. Druga evropska manjšinska povezava ali organizacija je kasnejša Evropska svobodna zveza ali Alliance Libre Europeenne (ALE). Ta zveza je nastala že v Evropski uniji in jo sestavljajo politične stranke v njej živečih narodnih manjšin. Tako v tej zvezi sodeluje tudi Slovenska skupnost iz naše dežele. ALE ima svoj sedež v Evropskem parlamentu v Bruslju oz. v Strasbourgu. Ta zveza je imela občasno svoja zasedanja tudi drugje, kjer žive manjšine, kot npr. v Veliki Britaniji v Cardiffu med Valižani, na Sardiniji in še kje. Povsod je predstavnik SSk tudi aktivno sodeloval.
Na tem mestu pa je govor predvsem o zvezi FUEN. Ta se je zbirala na zasedanjih v raznih, zlasti germanskih središčih, kot v bavarskem Miinchenu, na avstrijskem Koroškem in v Kanalski dolini. Svoj kongres bi res v šestdesetih letih FUEN morala imeti v Gorici. Italijanske oblasti pa niso dale zanj dovoljenja. Tako je šlo samo za človeško srečanje gostov s predstavniki goriške Slovenske demokratske zveze. Med udeleženci je bil tudi takratni predsednik, južnotirolski parlamentarec Karl Mitterdorfer.
Naj spomnim še na stike, ki smo jih imeli z drugimi voditelji te Federalistične unije. To je bil zlasti večletni predsednik organizacije Povel Skadegard, predstavnik danske manjšine v Nemčiji. Ne bomo se tu zaustavljali ob današnji vlogi in delu Federalistične unije. Ta je gotovo razširila svoje delovanje še na druga manjšinska območja zlasti nekdanje vzhodne Evrope.
Slovenci smo v tej organizaciji vedno prisotni. Nekaj let je bil njen predsednik tudi koroški Slovenec dr. Reginald Vospernik.
Iz vsega pa naj izzveni velik evropski pomen, ki ga ima FUEN za nenehno življenjsko rast evropskih narodnih manjšin.
P?
Foto Marjetica Možina
V nedeljo, 25. oktobra, od 7. do 20. ure
Zakaj gremo tudi volila SSk na primarne volitve
V nedeljo, 25. oktobra, bodo po vsej Italiji primarne volitve, na katerih bodo volilci med tremi kandidati (Franceschini, Ber-sani in Marino) izbrali novega vsedržavnega tajnika Demokratske stranke kakor tudi novega deželnega tajnika oz. tajnico (kandidirajo Ser-racchiani, Martines in Carloni). Demokratska stranka (DS) se je namreč odločila, da povabi k sodelovanju na primarnih volitvah tudi tiste, ki niso člani te stranke. Slovenska skupnost pa je na
sodelovanje na teh volitvah pa nikakor ne pomeni vključitve v DS.
Na vsedržavni ravni so nam ideje in načrti, ki jih predlaga sedanji tajnik DS Dario Franceschini gotovo bližje, saj le-ta prihaja iz Marjetice oz. pripada katoliško-socialnemu krilu te stranke, medtem ko je Bersani bistveno bolj levo usmerjen. Na deželni ravni pa je naši stranki gotovo bližja evropska poslanka Debora Serracchiani, ki je na nedavnem srečanju z vodstvom SSk v Gorici tu-
I
slej.
S Serracchianijevo smo se tudi odkrito pogovorili o nenormalni situaciji, ki jo doživljamo v nekaterih slovenskih občinah (Sovodnje, Doberdob, Števerjan in Zgonik), kjer žal ni bil sprejet naš predlog o oblikovanju skupnih uprav, čeprav sicer v vseh ostalih političnih sredinah (na deželi, na pokrajinah Trst in Gorica, v občinah Trst in Gorica, v Dolini in na Repentabru in še kje) zgledno sodelujemo z DS in smo se strinjali, da je potrebno to anomalijo v prihodnje tudi odpraviti.
Slovenska skupnost torej ne more ostati ravnodušna pri izbirah, ki se bodo opravile v nedeljo, 25. oktobra, na primarnih volitvah in je torej v našem interesu, da aktivno sodelujemo pri izbiri ljudi, ki bodo v prihodnje vodili Demokratsko stranko, ki je sedaj naš glavni politični zaveznik. Volilke in volilce SSk torej vabimo, da se volitev udeležijo in glasujejo za Daria Franceschinija kot novega vsedržavnega tajnika in Deboro Serracchiani za novo deželno tajnico DS.
Slovenska skupnost zbirna stranka Slovencev v Italiji
zadnjih parlamentarnih volitvah že podprla to stranko in pripomogla k izvolitvi slovenske senatorke.
Slovenska skupnost (SSk) je in ostaja samostojna, zbirna stranka Slovencev v Italiji in se seveda nikakor ni odločila za vključitev v DS. Ostajamo namreč zvesti načelu samostojnega nastopanja. Ni pa nam vseeno, kdo bo v naslednjem obdobju vodil DS, v Rimu in v naši deželi. Ker smo s to stranko povezani na podlagi federativnega sporazuma, smo še toliko bolj upravičeni, da se tudi mi udeležimo nedeljskih primarnih volitev,
di zagotovila, da namerava potrditi federalni dogovor, ki smo ga sklenili z Demokratsko stranko pred zadnjimi deželnimi volitvami. Ta dogovor nam je tudi omogočil, da smo na podlagi novega volilnega zakona lahko končno spet samostojno nastopili na deželnih volitvah s simbolom lipove vejice in ponovno izvolili svojega predstavnika v deželni svet FJk. Če bo torej v naslednjem obdobju nova deželna tajnica DS Debora Serracchiani, se tudi naši stranki obeta boljša prihodnost in manj napeti odnosi z našimi zavezniki v levi sredini, kot smo jih imeli do-
I FRiULI VENEM Igiulia
Torre, Natisone
Ob nespoštovanju določil zaščitnega zakona
Poseg deželnega svetnika Igorja Gabrovca
Tondova vlada naj prepreči krčenje dotacij
Deželna uprava naj se takoj aktivira, zato da Rim ne potrdi že napovedanih novih krčenj v finančnih dotacijah tako za zakon 482/99 kot še zlasti za zaščitni zakon za slovensko manjšino 38/2001. Tako je na nedavnem zasedanju 6. stalne komisije deželnega sveta FJk poudaril svetnik SSk Igor Gabrovec v sklopu razprave o izvajanju zakona o Furlanih. "Pravzaprav gre tu za poročilo o neizvajanju zakona, saj je odbornik za kulturo Roberto Molinaro jasno povedal, da se prvo poročilo o polnem iz-
vajanju lahko pričakuje leta 2012, sicer pa za zakon 29/2007 (o Furlanih) še zdaleč ni potrebnega finančnega kritja", je na seji poudaril deželni svetnik Gabrovec. Odbornik Molinaro je citiral razsodbo Ustavnega sodišča, ki je svoj čas razveljavilo nekatere člene furlanskega zakona. Obenem je Molinaro opozoril, da se je tudi finančna dotacija zakona 482/99 od leta 1999 do danes več kot razpolovila. Podatek je Gabrovec izkoristil, da je Tondovega odbornika in pristojno komisijo opozoril na napoved krčenja tudi dotacije za zakon 38/2001, ki
bi lahko Slovence v Italiji prikrajšala za dober milijon evrov. Tako je zapisano v osnutku finančnega zakona, ki ga obravnavajo parlamentarna telesa. Manjšini je bilo letos namenjenih 5,13 milijona evrov, za prihodnje leto se predvideva vsota 4,06 milijona evrov, za naslednji dve leti pa 3,12 milijona evrov letno.
"Ponavlja se zgodba, ki smo ji bili priča že lansko jesen in se je naposled vendarle rešila na relaciji rimske in ljubljanske vlade šele v prvih mesecih letošnjega leta", je še spomnil svetnik Gabrovec in zato deželnega odornika Mo-linara pozval, naj uprava pravočasno poseže pri rimski vladi in prepreči nesprejemljivo kle-stenje finančnih dotacij. Stranka Slovenske skupnosti je s tem že seznanila tudi parlamentarce Južnotirolske ljudske stranke.
Zakon o uvajanju javnih in socialnih omejitev za priseljence
Mnenje deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
Deželni svet FJk je bil v torek, 6. oktobra, ves dan zaseden zaradi razprave o zakonskem osnutku, ki uvaja zaznavne omejitve pri dostopu do javnih storitev in socialnih blažilcev za priseljence. Deželni
svetnik SSk Igor Gabrovec je že ob začetku, v fazi splošne razprave, tako kot vsi ostali člani levosredinske opozicije nastopil proti deželnemu zakonu, ki ga je politično vsilila Severna liga in uvaja hude primere diskrimina-
Na dnu.
SAJ BI LAHKO DALI BERLUSKONIJU N03EL0V0 NAGRADO ZA MIR!
NO PEL
EDINI PROBLEM JE,
DA JE VEDNO SKREGAN Z VSEMI!
cije v odnosu do priseljenih državljanov ter krši osnovno načelo enakopravnosti. "Priznam, da cenim in podpiram pobude politikov Severne lige, ko te stremijo k uveljavljanju načel samoodločbe, razvijanja krajevnih identitet in kultur, zagovarjanja potrebe po federalni ureditvi države in splošne decentralizacije", je v svojem nagovoru že uvodoma poudaril deželni svetnik Gabrovec in nato poudaril, "da pa je tako zasnovani zakon v nasprotju z osnovnimi načeli italijanske ustave in tudi krščanske kulture, ki sloni na solidarnostnem odnosu do drugega, pa naj bo še tako različen od nas". "V številnih, če že ne v vseh naših družinah, beležimo primere ljudi, ki so se v preteklosti zaradi političnih ali gospodarskih razlogov odločali, da zapustijo domače kraje, boleče pre-sečejo svoje korenine in poiščejo zase in za lastne družine nove in boljše življenjske pogoje", je povedal Gabrovec. "Vsi naši predniki so povsod v svetu upali v prijazne obraze in odprte roke in predstavljam si, kako so se počutili, ko do tega ni prišlo", je Še dejal Gabrovec in zaključil, da "se zato v očeh drugega zrcalijo naše oči, oči naših dedov in hkrati tistih, ki bodo še prišli, saj smo vsi v življenju potniki v času in prostoru".
Slovenska manjšina v stalni defenzivi
Zadnje dogajanje v zvezi s krizo Slovenskega stalnega gledališča je zrcalo splošne ošibelosti slovenske narodne skupnosti v Italiji na bistvenih področjih za njen normalni razvoj. Alarmni zvonec se namreč oglaša že nekaj časa, ne da bi se manjšinske sile ustrezno odzvale nanj s konkretnimi in učinkovitimi potezami. Pri tem ne gre za kako organizacijsko preureditev, temveč za kratkoročno in dolgoročno strategijo odreagiranja manjšinske skupnosti kot takšne tako na naravne negativne trende kot naravnanost oblastnih struktur, da sprejemajo takšne ali drugačne ukrepe, ne ozirajoč se na prisotnost zakonsko priznane manjšinske narodne skupnosti, katere zahteve in pričakovanja so dolžne upoštevati skladno s sprejetimi obveznostmi na mednarodni in notranji državni ravni. Zato je sprejemanje enostranskih ukrepov nedopustno in za manjšino izredno škodljivo. Eno takšnih ukrepanj v očitno škodo manjšine je, recimo, sistematično krčenje finančnih prispevkov za kulturne in druge dejavnosti njenih organizacij iz državnega proračuna, ki jih zaščitni zakon iz leta 2001 količinsko natančno opredeljuje. Na odločen protest manjšinskih dejavnikov in posredovanje slovenske vlade je država naknadno primaknila manjkajočo vsoto za leto 2009. V proračunu za prihodnje leto 2010 se omenjeno krčenje ponavlja in je predvideno tudi za leto 2011 in 2012. Vlada to utemeljuje na podlagi kriterija splošnega krčenja državnih izdatkov, čeprav po drugi strani velja načelo, da se sredstva za izvajanje obveznosti iz medna-
rodnih dogovorov ne omejujejo. Kot vsi vemo, je italijanska država takšne zaščitne obveznosti sprejela z Londonskim sporazumom s priloženim Posebnim statutom za zaščito manjšin iz leta 1954 in nato z Osimskim dogovorom iz leta 1975. V tem pravnem in političnem okviru je italijanski parlament leta 2001 sprejel znani zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Prav v minulih dneh je slovenska vla-
Marko Milkovič
da sporočila, da je ohranila raven finančnih sredstev za potrebe italijanske manjšine na Koprskem tudi za prihodnje leto 2010. Zakaj Italija ne namerava ravnati enako glede prispevkov organizacijam slovenske manjšine ob spoštovanju načela pozitivne recipročnosti, na katero se njeni predstavniki pogostokrat sklicujejo?
21. člen tega zakona določa tudi zaščito družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov. Na območju, kjer je predvidena zaščita slovenske manjšine, morajo upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti kulturnozgodovinskih značilnosti. Za te namene mora biti v pristojnih posvetovalnih organih zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske
Povejmo na glas
manjšine. Tu vprašujemo, kaj sta Dežela FJk in tržaška Občina ukrenili v tem smislu, ko sta določili znana zaščitena območja na Krasu z nesprejemljivimi vinku-lacijami, oziroma novi regulacijski načrt. Kot nam je znano, so nekatere slovenske organizacije vložile priziv proti ustanovitvi omenjenih zaščitnih območij in podoben priziv se pripravlja glede zadnje variante k regulacijskemu načrtu tržaške Občine s posebnim ozirom na kraško območje od Bazovice do Proseka, na katerem živi močno jedro pripadnikov slovenske manjšine.
Škodljive posledice novega urbanističnega načrta tržaške Občine bodo posebno hude tako za posameznike kot za celotne vaške skupnosti in Slovence nasploh, če ne bo ustrezno spremenjen. V ta namen potekajo informativni sestanki po raznih vaseh, z namenom da bi prizadeti prebivalci vložili v predpisanem roku čim več tehtnih ugovorov, o katerih se bo nato moral dokončno izreči tržaški občinski svet. Na enem teh informativnih srečanj je predsednik vzhodnokraške-ga rajonskega sosveta Marko Milkovič poudaril, da bo na območju omenjenega dela Krasa in še posebej na Opčinah razvrednotenih več kot 148 tisoč kvadratnih metrov zazidljivih zemljišč, ker naj bi prešla v kmetijsko področje. Lastniki bi bili tako oškodovani za skupno 80 milijonov evrov. Po predloženem regulacijskem načrtu naj bi bili najbolj prizadeti Bani zaradi spremembe namembnosti velike kasarne in Padriče zaradi načrtovane ustanovitve turističnega območja. Sprememba namembnosti nekdanje vojašnice v zazidljivo območje namreč pomeni, da bi tam lahko zgradili stanovanjsko naselje, tako da bi se povsem spremenili družbeno in etnično tkivo tega omenjenega naselja.
Alojz Tul
Opereta odprla naša bistvena vprašanja
Le redko se zgodi, da kulturni dogodek sproži odzive, ki preko njega sežejo v širša ter celo bistvena vprašanja nekega prostora. In kadar se to zgodi, je dogodek deležen kar dvojnega priznanja: prvo je v tem, da gre očitno za dokaz kvalitete in vplivnosti dogodka samega, drugo pa v uvodoma navedenem dejstvu, da je dogodek omogočil dodatne, v takšnem primeru nujne ter pomembne osvetlitve. Vse to se je zgodilo z uprizoritvijo operete Grofica Marica, ki jo je ob svoji 50-letnicipripravila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Najbrž se izvajalcem niti sanjalo ni, da bo njihova predstava dobesedno stresla in zamajala naš prostor ter ga tako izrazito napolnila z mnenji in protimnenji, predvsem pa z razmislekom o nekaterih temeljnih postavkah življenja v naši narodni skupnosti. Na prvem mestu - tukaj se je vse skupaj pričelo - gre za nelagoden občutek, da naše slej ko prej najodzivnejše sredstvo obveščanja, se pravi Primorski dnevnik, vsem dogodkom ne namenja tiste ustrezne teže in poudarka, ki ga ti dogodki zaslužijo. Gotovo sredstva obveščanja niso vedno v stanju, da bi ustregla vsem željam, saj si vsakdo, ki kaj v javnosti in za javnost počne, želi kar največje pozornosti. Toda v primeru, ko svoje negodovanje izrazi tako velika skupina soudeleženih, kot je ta, ki je pripravila imenovano opereto, pa je vsa zadeva tehtnejša in nedvomno priča o tem, da se je nezadovoljstvo zaradi siceršnjega odmerjanja prostora v našem dnev-
niku nabiralo že dlje časa. Morda bi se "afera" končala tukaj, ko ne bi v razgibano in že kar neustavljivo časopisno polemiko vstopile ideje, ki poročanje našega dnevnika zagovarjajo s poglobljenimi opredelitvami -slednje se sklicujejo na stališča, ki jih velja v razvojnem smislu še kako premisliti. Razvojno, še posebej za naš prostor, je vprašljiva ostra delitev na poklicno kulturo na eni in ljubiteljsko kulturo na drugi strani. Takšna delitev ne samo, da ustvarja izključevalno napetost med ustvarjalci obeh strani, ampak posledično tudi deli občinstvo, kar je nemara še slabše. Razviti kulturni prostori si prizadevajo za ukinitev tovrstne razdalje v prepričanju, da kvalitetna poklicna in kvalitetna ljubiteljska kultura lahko druga drugo medsebojno gradita in na ta način vzpostavljata sproščeno ter povezujoče vzdušje svojega celotnega kulturnega prizorišča. Samo v tej smeri se je mogoče izogniti neutemeljenemu podcenjevanju vedrih in komedijskih uprizoritvenih zvrsti, češ da so manj vredne in že v izhodišču kulturno drugorazredne oziroma v službi tiste ravni občinstva, ki si želi le poceni zabavo. Če povzamemo, operetni vihar opozarja vsaj na dvoje stvari: da bi bilo za vse nas koristno preveriti stopnjo pozornosti in objavljanja naših sredstev obveščanja v odnosu do vse obstoječe dejavnosti, vrh tega pa na novo opredeliti vizijo našega kulturnega življenja in njegove smernice za danes in jutri.
Janez Povše
Slovenska evroposlanca Zoran Thaler in Milan Zver sta bila minuli petek, 16. t. m., gosta krožka Anton Gregorčič v Gorici, kjer sta v Centru Bratuž po pozdravu predsednika krožka Marjana Terpina spregovorila o Sloveniji kot evropskem oknu na Balkan. Zoran Thaler je poročevalec EU za Makedonijo, Milan Zver pa član komisije za Zahodni Balkan, kot se danes spološno imenuje območje nekdanje Jugoslavije. Kot poznavalca sta na večeru, ki ga je vodil časnikar Andrej Čemic, spregovorila o težavah, ki jih imajo države na območju nekdanje Jugoslavije same s seboj in svojimi sosedami, a predvsem s približevanjem Evropski uniji, ki si po eni strani prizadeva, da bi imela na Zahodnem Balkanu stabilen mir, po drugi strani pa tudi v sami EU ni več prave volje po širitvi in sprejemanju novih članic. Večer, ki bi si že zaradi ugleda slovenskih evroposlancev, ki so v Bruslju zelo cenjeni, zaslužil večji obisk, je pokazal, kako je Zahodni Balkan še vedno v primežu zapletenih zgodovinskih, etničnih, jezikovnih, družbenih in verskih zapletov ter prepirov, tudi vojn in nasilja, a si dejansko vse države želijo vstopiti v EU, kar pa seveda ni lahko, saj je za vstop potreben marsikateri kompromis, kot je bil potreben za vstop Republike Slovenije v EU. Na večeru je bila prisotna skupina goriških mladih, ki veliko obeta. Kazalo bi jim dati večjo vlogo in več prostora, predvsem pa jih bolj angažirati, da bi sami lahko prirejali, vodili večere, zlasti pa povedali, v kakšen svet verjamejo!
Ustaljena jesenska kulturna izmenjava
Primorski kulturni dnevi na Koroškem
roškem, pozdravil ravnatelj Roman Verdel, spremljali nekateri profesorji, prisotna pa sta bila tudi ravnatelja Silvan Kerše-van in Bogdan Kralj. Naši mladi glasbeniki so pokazali vi-
V organizaciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice so se v ponedeljek, 12. oktobra, začeli 14. Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Do 20. oktobra so se predstavile v raznih krajih Koroške primorske skupine na glasbenem, zborovskem in gledališkem področju. Korošci so spoznali tudi nekaj publikacij primorskih založb, se srečali s pesniki in občudovali likovno razstavo. Prvič po 27 letih, odkar potekajo ta srečanja, in
cijo Slovenska govorica v Ovčji vasi, ki jo je izdala Planika in pri kateri so sodelovale, poleg mladih raziskovalcev, dr. Nataša Komac, dr. Karmen Kenda Jež in dr. Vera Smole. Predstavitev je vodil predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, za glasbeni okvir pa sta pri klavirju poskrbeli Elisa Kandutsch in Giulia Lister iz Glasbene šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini. Na razpravi so se oglasili številni prisotni.
V sredo, 14. t. m., sta na Visoki šoli za gospodarske poklice v Št. Petru na Koroškem svoje pe-
blika je lepo in toplo sprejela štandreške igralce, ki so se dovršeno predstavili in navdušili številne prisotne. Nastopajoče je pozdravila in nagovorila predsednica domačega društva
soko kakovost znanja in predanost glasbi.
Prvič so se na Primorskih dnevih na Koroškem srečali odborniki treh kulturnih organizacij, ki prirejajo te dneve. Celodnevno druženje je potekalo po poteh priznanega koroškega slikarja Valentina Omana. Njegove poslikave so si udeleženci ogledali v hiši Mohorjeve družbe v Celovcu, na slovenski gimnaziji in trgovski akademiji, v cerkvi škofijske gimnazije na Plešivcu, v cerkvici v Ži-
Pavli Čertov. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovenske prosvete je spregovoril Damjan Paulin.
Zanimivost letošnjih Primorskih kulturnih dnevov na Koroškem je bila tudi okrogla miza na temo: Pomen prisotnosti predstavnikov samostojnih političnih strank SSk in EL v občinskih upravah, o čemer bomo podrobneje poročali prihodnjič.
V ponedeljek, 19. t. m., sta se v Mohorjevi knjigarni v Celovcu
Odborniki treh kulturnih organizacij pred gimnazijo v Celovcu (foto DP)
Prizor iz predstave Kaj bodo rekli ljudje...? (foto DP)
Pihalni kvartet SCGV E. Komel med nastopom v Bilčovsu (foto TP)
Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus
razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij:
pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za dijake vpisane v program EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški dom Simona Gregorčiča. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
šest štipendij v znesku dvatisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov;
štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov.
V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2009. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (0481 32545), Zdravko Custrin (0432 707408), in Mariza Skerk (335 6553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 31. oktobra 2009 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale-Odvetniška pisarna SANZIN, ulica Diazšt. 11,34170 Gorica.
sicer izmenično na Koroškem in Primorskem, so se srečali tudi odbori organizatorjev, katerim so se pridružili še odborniki Narodnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Letošnji Primorski dnevi, ki so uspešno potekali, so bili že 14. Zadnji dan je bila na programu okro-
smi brala Andrej Kralj in Jurij Paljk, ki ju je dijakom na kratko predstavil dr. Damjan Paulin, eden od štirih ustanoviteljev vsakoletnih kulturnih izmenjav med Korošci in Primorci (drugi trije so Marij Maver iz Trsta ter dr. Janko Zerzer in Nužej Tolmajer iz Koroške.)
smi podal Andrej Kralj. Avtorja sta v jutranjih urah brala v dveh razredih, zvečer pa sta nastopila v Študentskem klubu v Celovcu, kjer so lepo zapele in publiko dobesedno očarale tudi pevke dekliške vokalne skupine Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela pod vodstvom Mateje
rovnici, v mrtvašnici v Šmihelu, v župnijski cerkvi v Pliberku in v domu Sodalitas v Tinjah, kjer se je srečanje zaključilo. Obsežen opus Valentina Omana je predstavila izvedenka Pepca Weiss, ki je skupino spremljala.
Nedelja, 18. oktobra, je bila namenjena gledališki ustvarjalnosti. Prijazna vasica Sele je imela v gosteh člane Prosvetnega društva Štandrež, ki so v farni dvorani uprizorili komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje...? Hvaležna pu-
s samostojno likovno razstavo predstavila goriška ustvarjalca Paola Bertolini Grudina in Walter Grudina, na dobro obiskanem odprtju razstave je na violino zaigral Joahim Nanut. Tudi letošnji Primorski kulturni dnevi na Koroškem so pokazali, kako potrebno je kulturno in medsebojno spoznavanje pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah, medsebojni stiki so namreč največje bogastvo in preprotrebni za boljše sodelovanje v prihodnje!
gla miza na temo Pomen prisotnosti predstavnikov samostojnih političnih strank SSk in EL v občinskih upravah. Odprtje Primorskih dnevov je bilo v Tischlerjevi dvorani v Celovcu, kjer so predstavili tri knjige. O knjigi o cerkvenih poslikavah Toneta Kralja na Goriškem, Tržaškem in v Kanalski dolini, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba, je spregovorila dr. Verena Koršič Zorn. O svoji knjigi Po sledeh Fate Morgane, ki jo je izdala tržaška Mladika, pa je prisotne seznanila Evelina Umek. Rudi Bartaloth je razčlenil publika-
Kralj in Paljk sta spregovorila o poeziji in brala svoje pesmi, še
posebej nevsakdanje in izjemno lepo je ob glasbi svoje pe-
Černic. Avtorja sta bila mnenja, da je bilo branje poe-
zije na Koroškem prijetno, za mlade koristno, predvsem pa
pogrešata podobne prireditve, ki so bile pred leti pri nas stalnica, tudi v našem prostoru.
V petek, 16. t. m., so se v Ljudski šoli Bilčovs v istoimenski lepi koroški vasi množično predstavili mladi glasbeniki Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in glasbeniki Glasbene matice iz Trsta. Mlade so na dolgo pot v Bilčovs, kjer jih je v imenu so-
prireditelja glasbenega večera, Slovenske glasbene šole na Ko-
22. oktobra 2009
Kristjani in družba
Msgr. Andrea Bruno Mazzocato prevzel mesto videmskega nadškofa	^ V Oznanilih, glasilu župnij na območju Nove Gorice
"Darujem vam svoje življenje"	Članek z opozorilom na kritične in
kaotične razmere v Sloveniji
V nedeljo je velika množica na trgu pred stolno cerkvijo v Vidmu s prazničnim veseljem sprejela novega nadškofa msgr. Andrea Bruna Mazzocata. Na pragu katedrale ga je pričakal dosedanji nadškof msgr. Pietro Brollo v spremstvu kanonikov. Med uglednimi predstavniki javnih uprav so bili navzoči podžupan Vincenzo Martines, deželna svetnika Riccardi in Violino, predsednik pokrajinske uprave Fonta-nini, rektorica videmske univerze Compagno. Prisotnih je bilo tudi veliko škofov, med njimi tržaški msgr. Crepaldi in goriški msgr. De Antoni, iz Kopra je prišel msgr. Pirih. Predsednik mestnega kapitlja msgr. Ottavio Belfio je izročil nadškofu razpelo, ki ga je msgr. Mazzocato poljubil. Svečano so mu izročili škofovsko palico, nakar je stopil do prestola, kjer so se mu poklonili predstavniki nadškofije.
Msgr. Mazzocato je v homiliji povzel besede, s katerimi se je Dobri
pastir obrnil na Očeta: "Pokoren tvoji volji darujem svoje
življenje za ovce, ki si mi jih zaupal". Razložil je moto na svojem grbu, ki se glasi: "Pro vobis in Christo ministri", to je: V Kristusu služabniku za vaše dobro. "Tako me uči Jezus", je rekel. Ni prišel, da bi mu služili, ampak da bi služil in dal svoje življenje za ljudi. Na duhovnike se je obrnil kot na "sinove in prijatelje", ki jim bo vedno na razpolago za karkoli. Tesen stik želi imeti z diakoni, "da bi v največji možni meri ovrednotili vašo službo med nami". Msgr. Mazzocato, ki je imel v Trevisu kot vzgojitelj veliko opraviti s semeniščem, je semeniščnikom izrazil svojo bližino in jih pozval, naj molijo, da bi tudi drugi mladi sprejeli Jezusov klic. Nazadnje je povedal, da z velikim veseljem odkriva poslanstvo laikov, na katere se lahko opre videmska Cerkev v upravljanju župnijskih skupnosti, v povezovanju in sodelovanju med fo-ranijami, v kvalificiranih uslugah vsej nadškofiji. "Z veseljem pričakujem, da se bomo srečali, da bom prisluhnil vaši izkušnji, da
bomo delili vero in ljubezen do naše Cerkve in skupaj hodili naproti svetosti. Cerkev računa na vas, dragi laiki, da boste tudi nosili sol in luč evangelija v vso furlansko družbo in tako prispevali k temu, da bo rastla v skladu z naj-lepšimi vrednotami njene tradicije". Glede zgodovine furlanske zemlje je povedal, da ga je naravnost presenetila žlahtnost njene preteklosti skupno z vsemi preizkušnjami, ki so zaznamovale ljudstvo in Cerkev. "Prav vera je bila rdeča nit, ki je vodila furlansko ljudstvo, in hkrati moč, ki jo je dvignila tudi iz podrtij". Vse je pozval, naj združijo roke in srca, da bi skupaj držali visok plamen vere . Za to je potrebno tudi, da skupaj molimo, kajti "vera in
upanje sta dar Svetega Duha".
Na koncu je novi nadškof pozdravil prisotne tudi v furlanščini, nemščini in slovenščini.
V novi številki Oznanil,	da v krute zgodbe niso vpleteni	zdavnaj urejeni. Če ne zberemo
glasilu župnij na širšem	močni posamezniki in ustano-	poguma za obnovo celotnega
območju Nove Gorice, je	ve, privatniki in država: banke,	družbenega sistema, nas kriza
msgr. Gašper Rudolf, duhovni pomočnik v župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, objavil zapis o sedanji gospodarski krizi in vrednotah v Sloveniji. Njegova razmišljanja in opozorila so neposredna in navajajo odnose in razmere v slovenski družbi in državi, ki bi jih morali v korist demokratičnega razvoja izboljšati in spremeniti.
Msgr. Gašper Rudolf na-vaja, "da zdaj vidimo, slišimo in morda tudi razumemo množice, ki prenašajo do neznosnosti ponižanja in izkoriščanja, pa tudi koliko časa se prehuda "družbena" dogajanja vlečejo v naših okoljih, na Goriškem kakor tudi v celotni državi. Potekajo brez pravega premisleka in odločitve odgovornih. Tisti, ki so sprejeli odgovornost za urejanje odnosov v družbi in skrb za naj šibkejše, dogajanja ne dojemajo. Iz njihovega obnašanja in govorjenja bi sklepali, da sploh ne dojemajo niti odgovornosti.
Gospodarska kriza ima svojo težo, vendar je ne moremo kriviti za naše razprtije, zastarelo ureditev in brezčutnost, nered v zakonodaji in njeni veljavi. Kot
ministrstva, notranji nadzor, državni nadzor, sodna veja oblasti, nadzor nad pranjem denarja, zakoni, ki naj ščitijo". Avtor je v Oznanilih nadalje zapisal, "da se zdaj v Sloveniji tudi pred običajno neinformirano javnostjo kaže, da urejamo skupno življenje na temeljih, na katerih je mogoče organizirati skupinsko in posamično grabežljivost; ljudje na položajih so lahko neodgovorni pri nedelu in delu; splača se igračkanje s predpisi; ukvarjamo se z nebistvenimi vprašanji in ne rešimo problemov, ki bi morali biti že
Foto DPD
ne bo o ničemer poučila, udaril nas bo njen rep".
V obravnavanem zapisu msgr. Gašper Rudolf še navaja, da nista na mestu obup in vdaja zaradi notranje krize v Sloveniji, "ker nam glede prihodnosti vliva up papež Benedikt XVI. V svoji okrožnici z naslovom Ljubezen v resnici z dne 29. junija letos je zapisal, da človek brez Boga ne ve, kam naj gre, in niti ne zmore dojeti, kdo je. Jezus Kristus nam je dal vedeti, da brez njega ne morete storiti ničesar, in zato nas opogumlja".
M.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA
| Jesenski sprehod po doberdobskem Krasu
Po sledeh prve svetovne vojne
Sončen jesenski dan je bil kot nalašč za sprehod po Krasu. Novi odbor skupnosti družin Sončnica iz Gorice je v nedeljo, 18. oktobra, organiziral zanimivo pobudo za družine, in sicer odkrivanje lepot ter zgodovinskih značilnosti naših bližnjih krajev.
Kar šestnajst družin se je zbralo pri doberdobskem pokopališču, kjer smo začeli naš skupni sprehod. Najstniki so pripeljali s seboj kolesa, s katerimi so se podali do prvih jarkov, kjer nam je prof. Adrijan Pahor na kratko opisal potek prve svetovne vojne, še posebej soške fronte. 23.6.1915 se je na liniji od Tržiča do Krna zače-
la prva italijanska ofenziva, ki ji je nato sledilo še deset drugih. Po prvem napredovanju italijanske vojske do kraškega roba se je vojaška taktika preobrazila v vojno v okopih.
Začelo se je obdobje majhnih napredovanj in umikov na fronti, nenehnih spopadov, ki so zahtevali življenja številnih vojakov. Veliko je padlo tudi slovenskih fantov, zato je doberdobska zemlja postala "slovenskih fantov grob". Pusto, golo in kamnito kraško ozemlje je bilo zelo nevarno in ni nudilo nikakršne zaščite. Ob pad-
cu bombe ali granate so delci kamnov ranili ali ubili številne vojake. Zato je bilo nujno, da so
uporabili naravne kraške jame kot zaklonišča ali pa da so si zgradili utrjene rove. Najprej jih je uporabljala avstro-ogrska vojska, pozneje pa italijanska, ki jih je poglobila in preuredila za zaščito topov z velikm dometom. Natančno smo si ogledali te rove in marsikdo si je predstavljal,
kako težko je bilo preživeti v takih okoliščinah. Pot smo nadaljevali do doline, v kateri je bila vojaška bolnišnica, kjer so nudili prvo oskrbo ranjencem s fronte. Nato smo šli še do "kostnice sto tisočih" v Redipuliji, kjer hranijo 100.000 posmrtnih ostankov italijanskih vojakov III. armade.
Naenkrat je prenehala otroška razposajenost in v tišini smo brali nekatera imena padlih in se zamislili nad absurdnostjo vojne. Zavedali smo se, da smo srečni, ker živimo v miru, in da si mora vsak izmed nas prizadevati za mir. Kolesarji so nas že nestrpno pričakovali na turistični kmetiji "Pri Cirili", kjer nas je razveselilo odlično kosilo. Po pozdravu nove predsednice Ane Saksida, ki se je prisrčno zahvalila glavni organizatorki Caterini Ferletič, smo se pogovarjali o načrtih našega društva. Potem so mladi igrali nogomet, "po srcu mladi" pa smo se zadržali ob prijetnem klepetu in petju. Kar težko smo se poslovili, z željo, da bi preživeli še večkrat tako lepa skupna druženja.
MB
PAVEL IN NJEGOVA LJUBEZEN (2. del)
V NZ110-krat (agžpe), pri Pavlu 70-krat, to je 2/3
V NZ filfa 1-krat (Jak 4,4), eros 0-krat Hvalospev agžpe (1 Kor 13,1-13)
“Ljubezen naj bo brez hinavščine. Sovražite hudo, držite se dobrega. Bratovsko se med seboj ljubite, v spoštovanju drug drugega prekašajte, v gorečnosti ne bodite počasni, v duhu bodite goreči, Gospodu služite, v upanju se veselite, v nadlogi potrpite, v molitvi vztrajajte, s svetimi v potrebah delite, gostoljubje gojite" (Rim 12,9-13).
“Ljubezen bližnjemu ne dela hudega. Spolnitev postave je torej ljubezen" (Rim 13,10).
“Če se namreč tvoj brat zaradi kake jedi žalosti, ne ravnaš več po ljubezni. Nikar s svojo jedjo ne pogubljaj njega, ki je zanj Kristus umrl" (Rim 14,15). “Opominjam pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni Duha, da se z menoj vred borite v svojih molitvah zame pri Bogu, da bi bil rešen nevernikov, ki so v Judeji, in da bi bila moja podpora za Jeruzalem svetim prijetna" (Rim 15,30-31).
"Kaj hočete? Naj pridem k vam s palico ali z ljubeznijo in z duhom krotkosti"? (1 Kor 4,21).
“Glede malikom darovanega mesa vemo, da imamo vsi spoznanje. Znanje napihuje, ljubezen izgrajuje"! (1 Kor 8,1).
"Ko bi človeškem angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cim-
bale... Prizadevajte si, da boste imeli ljubezen" (1 Kor 13,1-13; 14,1).
“Vse naj se pri vas vrši v ljubezni... Moja ljubezen z vami vsemi v Kristusu Jezusu. Amen" (1 Kor
16,14.24).
"Zakaj v veliki stiski in srčni tesnobi sem vam pisal z mnogimi solzami: ne zato, da bi se uža-lostili, temveč da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas" (2 Kor 2,4).
“Zato vas prosim, da se odločite za ljubezen do njega (do žalivca, ki mu tudi Pavel odpušča) " (2 Kor 2,8).
"Zakaj priganja nas ljubezen Kristusova; prišli smo namreč do sodbe: če je eden umrl za vse, so torej vsi umrli" (2 Kor 5,14).
“Vničemer ne dajemo nobenega pohujšanja, da se naša služba ne bo grajala, marveč se v vsem izkazujemo kot Božji služabniki v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, vtrudih, vprečutih nočeh, v po-
stih, s čistostjo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehlinjeno ljubeznijo" (2 Kor 6,3-6).
“In kakor se v vsem odlikujete: vveri in nauku in spoznanju in vsakršni gorečnosti in ljubezni, ki smo jo v vas zbudili, glejte, da se boste odlikovali tudi v tem dobrem delu. Ne pravim tega, kakor bi vam ukazoval, marveč ker bi rad po gorečnosti drugih preizkusil tudi pristnost vaše ljubezni" (2 Kor 8,7-8).
“Dajte jim vpričo cerkva dokaz za svojo ljubezen in za našo hvalo v vašo korist" (2 Kor
8,24).
"Končno, bratje, veselite se, izpopolnjujte se, tolažite se, bodite istih misli, živite v miru in Bog ljubezni in miru bo z vami ... Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Božja in občestvo Svetega Duha z vami vsemi. Amen" (2 Kor 13,11.13).
"V Kristusu Jezusu namreč niti obreza niti neobre-za nične velja, ampak vera, ki deluje po ljubezni" (Gal 5,6).
“Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje, samo da
vam svoboda ne bo pretveza za mesenost, marveč drug dmgemu služite z ljubeznijo" (Gal 5,13).
“Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, zdržnost" (Gal 5,22-23).
"Vljubezni nas je naprej določil, naj bomo po sklepu njegove volje zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu" (Ef 1,4-5).
"Odkar sem slišal o vaši veri v Gospodu Jezusu in o ljubezni do vseh svetih, se zato tudi jaz neprenehoma zahvaljujem za vas in se vas spominjam v svojih molitvah" (Efl,15).
“Bogpa, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom - po milosti ste rešeni" (Ef 2,4-5).
“In boste mogli, ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni, z vsemi svetimi razumeti, kakšna je širokostin dolgost in visokost in globokost ter spoznati vse spoznanje presegajočo ljubezen Kristusovo, da se boste izpopolnili do vse polnosti Božje" (Ef3,18-19).
"V vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo, drug drugega prenašajte v ljubezni" (EF 4,2-3). “Marveč bomo ostali v resnici in bomo v ljubezni v vsem rasli k njemu, ki je glava, Kristus; iz njega prejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakršno je primerno vsakemu posameznemu delu, in tako samo sebe zida vljubezni" (Ef 4,15-16).
Kristi ani in družba
22. oktobra 2009
Spominski zapis
V poklon častitemu profesorju dr. Antonu Strletu
Ob šesti obletnici smrti častitljivega prelata, čudežnega človeka, vzornega Kristusovega duhovnika, prof. dr. Antona Strleta, preminulega 20. oktobra AD 2003. Kdo ga ni poznal, te nedolžne duše, tega suhljatega, neskončno dobrotljivega, smrtno resnega, strogega, krotkega, prijaznega starčka, ki je brzel kot čisti duh na relaciji teološka fakulteta, stolnica, park Zvezda, Uršulinska cerkev in kdo ga ni imel milosti srečati na njegovih vsakodnevnih sprehodih po pobočju ljubljanskega gradu? Njegov lik je bil živ poziv, kako se je treba upirati obsedenosti s posvetnostjo, saj je pogosto opozarjal, da je vsakršna poželjivost vir zla, in pri tem navajal sv. Janeza Zlatouste-ga in Janeza Evangelista. Nepozaben lik, vsaj zame. Nepozaben je njegov dobrohotni, ponižni nasmešek, ki ga je nak-lanjal mimoidočim, hkrati pa tudi smrtno resno zaskrbljeni pogled, prestrašenost, ki si jo opazil v njegovih očeh, ko je brzel kot čisti, breztelesni duh. Občutek si imel, da se avtomobili sami ustavljajo ob njegovem prehodu ceste. Lahkoten svetnik. Človek, ki je živel zgolj za transcendenco, in si imel občutek, da mu je njegova telesna narava v bistvu odveč. Nikoli ne bom dosegel neverjetne čistosti njegovega uma. Občutek sem imel, da je vsaka beseda, ki jo izreče, nekaj novega. Vsaka beseda je imela neko samostojno težo. Bil je človek, ki mu je bila vsa posvetnost popolnoma tuja, in njegov žlahtni sve-tli um je bil posvečen le absorbiranju božje besede, zbrane v Svetem pismu. Torej čisti ekseget. Govorili so, da zna na pamet celo Sveto pismo in to celo v latinščini. Ko sem njegov nenavadni fenomen prvič uzrl kot srednješolec v uršulinski cerkvi v Ljubljani, meje fasciniral njegov preroški glas, glas, res kot iz onstranstva z nekim preroškim, včasih grozeče opominjajočim tonom. Res reinkarnacija kakega starozaveznega preroka, ki se zgraža nad človeškim rodom, ga pomiluje zaradi njegove obsedenosti nad trojnim poželenjem, ker je že zdavnaj v svojem srcu pozabil na ljubezen do Boga.
V dno srca some prizadele njegove vzpodbude. Njegove pridige so bile vedno čiste eksegeze. Trajale so vedno okoli 20 minut. Nekoč je med pridigo zakrilil z rokami, se povzpel na prste in vzkliknil z gromkim glasom: "Bog ima z nami veličasten
načrt"! In še je rad dodal "Bog hoče našo večno srečo"! Posebej se spominjam nekega stavka iz njegovega govora ob prazniku Vseh svetih, ko je izjavil: "Veste, gotovo je mnogo več svetnikov med običajnimi kristjani kot pa med vsemi posvečenimi duhovniki, škofi in papeži"!
V svetišče Svete Trojice je prihajal že navsezgodaj, kmalu po 5. uri zjutraj. Opaziti je bilo njegov plemiški korak, način hoje, njegov dobesedno baletni poklek pri vstopu v cerkev. Zdelo se mi je, da se lahko vsaka beseda, ki jo je izrekel iz svojih žlahtnih ust, spravi v zlato vazo. Imel sem to milost, da sem z njim govoril celo nekaj dni pred njegovo nepričakovano smrtjo. Zdelo se mi je, da je človek, ki mu je s smrtjo nekako prizaneseno.
Imel sem občutek, da strahotno trpi, ko gleda ta brezbožni svet nesrečnih ljudi, ki se mu smilijo, ker tako lahkomiselno in pošatno prevzetno zavračajo Kristusovo sporočilo - najdragocenejše, kar človek lahko dobi -in se s tem pogublja.
Izjavljal je tudi, da mnogi modri menijo, da je sodobni človek v sedanjem času globalno postal odveč in Bogu in sebi in svetu!
V tem zadnjem pogovoru mi je izjavil, ko sem mu zaupal, da se čutim prevaranega od ljudi: "o, seveda, kaj pa lahko drugega pričakujete od ljudi, kot da ste prevarani! Samostojni bodite. Boga poslušajte in nikakor ljudi. Tudi mene ne! Uprite se temu pokvarjenemu svetu! In rešite se tega pokvarjenega rodu! Niste se še do krvi uprli grehu". Nadaljeval je, "veste, jaz ne morem več gledati tega strahotnega odpada Evrope od Kristusa, tega brez-boštva, te požrešnosti, nečistosti, te Sodome in Gomore, in si komaj želim, da me Bog pokliče k sebi".
To so bile, žal, zadnje besede, ki sem jih slišal iz njegovih ust. Predvsem pa je zame nepozaben njegov vzorni način maševanja, opravljanja bogoslužja svete maše - Kristusove daritve, kot da bi trepetal pred stalnim miste-rium tremendum etfascinans in
izginjal v objemu Njegove ljubezni. Nepozabno doživetje.
Lahko mirno rečem, da je bil mistik, živi svetnik, Bitje onkraj logike tega pokvarjenega sveta. Zastaja mi dih, ko se poskušam vživeti v njegovo svetost. Prepričan sem, da se na njegovem grobu že dogajajo čudeži.
Njegova srčna dobrota mi je nepozabna in preprosta. "Radi se imejte. Ven iz sebe se vrzite! Veste, ne morete hoditi z eno nogo, ker imate dve. O, da bi se v vašem življenju zgodil kakšen čudež"! Nad svojo delovno mizo je imel izpostavljeno reprodukcijo podobe Presvetega Srca Jezusovega italijanskega slikarja Guida Renija.
Znano je, da je bil tudi član tretjega reda sv. Frančiška Asiškega. Zanj je bil največji greh, ki ga je bil zagrešil, to, ko je kot otrok pasel doma živino, mu je padla v glavo misel: "O, kako bi bilo na svetu lepo brez Boga"!, nad to strašno skušnjavo se je zgrozil in spoznal, da je to res največja nesreča.
Zanimivi so tudi Strletovi pogledi na nekatere filozofske avtoritete. Glede Nietscheja je npr. samo zamahnil z roko in izjavil: "Oh, oslarije", kakšno fragmentarno misel pa je le pohvalil. O Freudu in njegovem gledanju na vzgibe človeške duše pa je tudi v pridigi enostavno povedal, da 'ne naslada, ampak ljubezen je pomembna v življenju'! in še, da je že njegov asistent poudarjal, da bo njegov nauk naredil več škode kot
koristi človeštvu.
Mogoče še eno osebno mnenje o njem, in sicer, da je bil prof. Strle zaznamovan z duhom časa, predvsem s strahotnim pristikom s strani komunizma (več deset let je bil zaprt za prazen nič!), mogoče je premalo poudarjal, ali pa videl, da spada v krščansko ljubezen in Kristusov nauk ravno tako ustvarjalnost, humor, fantazija in umetniška dejavnost, čeprav je izjavljal formalno: "Predajte se Božji svobodi! Bog vas je ustvaril za večnost! Uporabite za svojo rast vsa naravna in nadnaravna sredstva! Kristjana čaka usoda osamljenega Jezusa. Boriti se moramo, če ne bomo propadli". Občudujem njegovo samozavest, ker spovedancev ni poniževal, pač pa vzpodbujal, "saj ste subjekt, ne objekt. Kadar je človek v stiski, naj se loti koristnega dela"! je rad poudarjal. "Kajti Kristus je zagrabil želo zla pri korenini in nas osvobodil zla"!
Še ena njegova misel, ki pa je bila zame osebno pomembna, čeprav je precej fragmentarna. Glede alkoholizma je bil zelo strog. Izjavljal je: "Jaz sem popolni abstinent, tudi zaradi duhovnikov, ki so alkoholiki! (razen tistega požirka pri daritvi svete maše). Kadar mi kdo	ponuja
alkoholno pijačo, grem enostavno proč, kot da tega ni".
Ljudje so strmeli nad njegovo strahotno telesno suhostjo, tedaj pa jim je odgovarjal: "Kakšna askeza, saj se ne da s polnim želodcem maševati, saj se ne da delati, če si preveč rejen"! Fascinirala me je predvsem njegova čistost in otroška iskrenost, v sebi ju je nosil od doma, saj je izhajal iz preprostega, skromnega ruralnega in nepokvarjenega kmečkega okolja, kjer so morali ljudje garati z golimi rokami za osnovno preživetje. Zato je bil njegov pojav izreden, saj ni poznal nobene manipulacije v sedanjem času prostaškosti in smetnjakarstva.
Bog naj mu da večni mir in pokoj, pa večna luč naj mu sveti!
Pavle Bračko P. S.: Njegovo permanentno geslo je bilo: Pax, Amor, Perseve-rantia (po sv. Petru Kaniziju)!
In še popravek k prejšnjemu podpisu, ki mu je zagodel tiskarski škrat. Namesto Paolos se vnovo-grščini osebno ime pravilno glasi Pavlos. Hvala.
I
1
J
Kratki
Velika razstava skavtske filatelije v Benetkah
Prejšnji konec tedna je bila v Benetkah na ogled velika razstava skavtske filatelije. Italijansko združenje za skavtsko filatelijo (AISF) je priredilo letos, ob 40-letnici ustanovitve, tri večje filatelistične razstave: aprila v Arezzu (srednja Italija), junija v Melfi (južna Italija) in prejšnji teden v Benetkah. Člani združenja so s sodelovanjem beneške občinske uprave pripravili razstavni prostor v palači Ca’ Vendramin ob Canal grande.
V veliki srednjeveški dvorani s starimi slikami in gobelini so pripravili 80 razstavnih oken, v katerih je 34 zbiralcev pokazalo svoje najboljše zbirke na temo skavtizma. Na razstavi so sodelovali tudi zbiralci iz drugih držav (Portugalska, Španija, Anglija, Nemčija in Avstrija). Zbirke so obsegale znamke, ki so prikazovale začetke in	zgodovino
skavtizma, njegovo organizacijo, njegov vzgojni model, vlogo skavtov	pri
pomembnih zgodovinskih dogodkih, skavtizem v Evropi in še posebno v vzhodnih evropskih državah, skavtske Jamboreeje, skavtsko zračno pošto in mnogo drugih zanimivih eksponatov.
Med razstavljalci je bil tudi član slovenskih zamejskih odraslih skavtov Igor Tuta, ki je tudi član izvršnega odbora AISF-a in odgovorni urednik glasila. Razstavljal je zbirko Ob stoletnici skavtizma. Kot je znano, so predlanskim skavti po vsem svetu proslavljali 100-letnico ustanovitve organizacije. Ob tej priložnosti so razne države izdale 135 zbirk spominskih znamk. V svoji zbirki se je Tuta omejil na evropske države in prikazal vse znamke, mnoge poštne žige, žigosana pisma in razglednice, ki so izšle ob tej priložnosti.
Za razstavo je združenje izdalo vodnik s predstavitvijo vseh razstavljenih zbirk, izšla je tudi spominska razglednica z logotipom 40-letnice združenja in poseben spominski poštni žig, kije bil na razpolago v soboto, 17. oktobra. V soboto zvečer je bil v prostorih razstave za razstavljalce in goste na sporedu glasbeni koncert, na katerem sta nastopila in doživela veliko priznanje nekdanja skavta iz Mester, pianist Carlo Cavalli in sopranistka Carlotta Gomiero.
Misijonska nedelja
V nedeljo, 18. oktobra, je bila misijonska nedelja, praznik zahvale za delovanje misijonarjev ter njihovih dobrotnikov in podpornikov doma in po svetu. V misijonih v deželah tretjega sveta deluje okrog 90 slovenskih misijonarjev. V petek in soboto je v Ljubljani potekala misijonska vas, kjer so predstavili življenje, kulturo in navade oddaljenih narodov in ljudstev Azije, Afrike, Amerike in
Oceanije. Obiskovalci so si lahko ogledali prikaz aktivnosti Misijonskega središča Slovenije na posameznih celinah, delo slovenskih misijonarjev in sadove dobrot podpornikov misijonov iz domovine. Tudi po drugih škofijah Slovenije so potekale razne slovesnosti.
V Štandrežu pri Gorici je bila zvečer molitvena ura za misijone. Podobno srečanje je bilo ravno tako v nedeljo v Mačkoljah pri Trstu, ko so člani župnijske skupnosti v Srenjski hiši prisluhnili besedam g. Jožeta Andolška in si nato ogledali kratki film. Pred tem pa je bil v župnijski cerkvi blagoslov.
strili glasbeni vložki mladih glasbenic Eve, Ane in Natalije ter domačega zbora. Ker je bila vas Rupa nekoč del župnije Miren, kar pa je meja nasilno spremenila, je knjiga doživela predstavitev tudi v Rupi, in sicer v domači cerkvi v četrtek, 15. oktobra. Predstavitev knjige Župnija Miren skozi stoletja je bila del praznovanja praznika občine Miren-Kostanjevica. Naj se ta prispevek konča z besedami soavtorja in župnika Cirila Ceja, ki v uvodu piše tako: "Prav je, da se zavedamo svojih korenin. Dragocena je zavest, da pripadamo stari župniji z bogato zgodovino in po pravici smo lahko tega veseli. Da je naše veselje iskreno, lahko pokažemo, s tem da damo čast vrednotam, ki so vodile naše prednike skozi življenje in jim dajale smisel. To so vera, pogum, zvestoba, delavnost in poštenje".
EBM
V četrtek, 1. oktobra 2009, je bila v župnijski cerkvi v Mirnu predstavitev knjige Župnija Miren skozi stoletja. 762 let je minilo, odkar je bila naša župnija prvič omenjena v pisnih virih.
Drobci zgodovinskih zapisov, zbranih po najrazličnejših arhivih in knjižnicah, arheološke najdbe in ustni viri so v zadnjih mesecih dobivali drugačno podobo. Zaokroženi v celoto so skupaj z bogatim izborom fotografij postali knjiga. Prva in edina knjiga o zgodovini naše župnije in s tem neprecenljivo bogastvo za nas in naše zanamce. Želja po iz-
daji knjige se je porodila pred dvanajstimi leti. Ob 750-letnici prve omembe župnije je na Mirenskem Gradu potekal simpozij. Gradivo s simpozija naj bi izšlo v zborniku razprav. Žal se ta načrt ni uresničil, kot tudi ne načrt pokojnega umetnostnega zgodovinarja, našega župljana Marka Vuka, ki je mislil izdati kulturno-umetnostni vodnik po župniji Miren v zbirki Sakralni spomeniki na Primorskem. Zbrano gradivo je postalo spodbuda za nadaljnje raziskovanje. Mag. France Baraga je ob pomoči in s sodelovanjem župnika Cirila Ceja napisal knjigo o življenju župnije
Pred kratkim v župnijski cerkvi v Mirnu	Miren v preteklosti in
■b	■	_	•_	■	••	■£	••	danes. Knjiga je
Predstavitev knpge Zupi i|<	rSS&St
bm*	|	nastala	je	na	podlagi
Miren skozi stoletja
neštetih zgodovinskih virov. Dragocen je tudi umetnostnozgodovinski opis župnijske cerkve in podružnic, ki ga je pripravil dr. Ferdinand Šerbelj. Na predsta-
vitvi sta spregovorila oba avtorja, mag. France Baraga in domači župnik Ciril Cej. Odlomki iz knjige pa so nam delo pobliže predstavili. Slovesnost so pope-
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratke
Znani ameriški pedagog Sid Jacobs na šoli Komel / Jazz Guitar VVorkshop
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice bo med 26. in 30. oktobrom 2009 gostil kitarista Sida Jacobsa, enega največjih sodobnih jazzovskih izvajalcev. Ameriški
glasbenik bo v teh dneh vodil delavnico, namenjeno študentom in učiteljem, ki bi se radi približali jazzovskemu glasbenemu slogu, s posebnim poudarkom na improvizacijski tehniki z osnovami uporabne teorije in harmonije. Študijski program je namenjen vsem glasbenim izvajalcem, predvsem pa kitaristom. Udeleženci bodo lahko sodelovali pri individualnih in skupinskih urah in bodo razdeljeni v različne ansamble, ki bodo nastopili na koncertu med potekom delavnice. Program predvideva tudi koncertno lekcijo znanega italijanskega pianista in skladatelja Glauca Venierja, učitelja na jazz oddelku tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini. Delavnica je enkratna priložnost za nova spoznanja in obogatitev znanja v družbi izjemnega docenta ter izvajalca. Srečanje bo omogočilo pestro kulturno in umetniško izmenjavo med študenti in učitelji. Sid Jacobs seje rodil v Miami Beachu na Floridi in začel svojo glasbeno pot pri sedmih letih. Pri osemnajstih je postal najmlajši docent glasbenega oddelka Univerze v Nevadi. Kasneje je v Los Angelesu obiskoval tečaj Advanced Beebop and Jazz Guitar na DickGrooveSchool in razred jazz kitare na Musician Institute, kjer še vedno poučuje. Leta 1991 je izdal CD ploščo z naslovom lt's Not Goodnight, leta 2007 pa zbirko za solo kitaro Open Strings. Poleg poučevanja se Jacobs udeležuje pomembnih mednarodnih jazz festivalov. Projekt je zasnoval Gianluca Jan Sturiale, učitelj jazz kitare in skupinske glasbe na SCGV Komel, ki je tudi umetniški vodja študijskega dogodka. Na sedežu centra Komel se interesenti lahko vpišejo na delavnico do ene ure pred začetkom srečanja. Informacije na tel. 0481 532163 ali emailu scgvkomel@tin. it.
V Feiglovi knjižnici Pravljice sveta
Že dvajset let se v Feiglovi knjižnici pretaka čarobni pravljični sok na pravljičnih ali otroških uricah, ki so v začetku bile srečanja z avtorji, pisatelji ali ilustratorji, nato se prelevile v branje pravljic za malčke iz vrtcev in osnovnošolske otroke, naposled se pa razrasle že v prava animirana pripovedovanja vsakovrstnih pravljic za najmlajše otroke, od 3. do 7. leta; tako malčke že v ranem otroštvu privabljajo v knjižnico, da bi spoznali čar knjig in lepoto branja. Letos so se v knjižnici ob zamisli predsednice ZSKD za Goriško Vesne Tomšič domislili, da bi otrokom prikazali pravljice sveta; ob njih bodo spoznavali, kako lepo zvenijo drugi, tuji jeziki. K projektu so povabili tudi gojence Zavoda združenega sveta v Devinu in dijake videmske univerze. Otroci bodo imeli priložnost uživati ob animiranjem branju pravljic v italijanščini, furlanščini, španščini, režijanščini, nemščini, angleščini, litovščini, grščini, v shvahiliju in malajskem jeziku. Na vsakem pravljičnem srečanju pa bo najprej - kot sta še posebno podčrtali knjižničarka Luisa Gergolet in Vesna Tomšič na tiskovni konferenci, v ponedeljek, 19. t. m., v Mladinski sobi - zaživela animacija slovenske ljudske pravljice; le-te so marsikateremu otroku nepoznane. Prvo tovrstno srečanje bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 18. uri, ko bo v Mladinski sobi Feiglove knjižnice Karolina Černič pripovedovala pravljico o povodnem možu, leva Dudaite in Kamile Vaupsaite pa v litovščini pravljico Joniukas ir Grytute.
Pravljični popoldnevi, ki bodo letos prava srečanja večjezičnosti in večkulturnosti, bodo ob ponedeljkih ob 18. uri. Do Božiča se bodo zvrstili 9. in 23. novembra ter 14. decembra. Pobudo so podprli goriška pokrajina, SKGZ, v imenu katerega je zadovoljstvo izrazil predsednik za Goriško Livio Semolič, in KBCenter.
Odpri oči: mamilom reci ne!
Uporaba mamil med mladimi se v našem prostoru širi in postaja vedno večji in resen problem. Športno združenje Dom iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici namerava prirediti v novi športni sezoni vrsto debatnih srečanj o temi mamil med mladimi. Pobuda nosi naslov Odpri oči: mamilom reci ne! Srečanja bodo v Kulturnem domu v Gorici in na goriških šolah v sodelovanju s slovenskimi šolami na Goriškem in s posameznimi športnimi in mladinskimi društvi. K uspehu pobude prispeva Fundacija goriške hranilnice.
Na vsakoletnem občnem zboru
Enoletni obračun prosvetnega društva Štandrež
Pri Prosvetnem društvu Štandrež ob začetku jeseni pregledajo opravljeno enoletno delo in nakažejo smernice za naslednjo sezono. Občni zbor je bil 13. oktobra v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu. Predsednik društva Marko Brajnik je uvedel v občni zbor in dal besedo gostom. Pozitivno so ocenili uspešno delo društva predsednica	ZSKP	Franca
Padovan, pokrajinski predsednik SSO Valter Bandelj, predsednica ZCPZ prof. Lojzka Bratuž, predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Breščak in predsednica društva Rupa-Peč Martina Gereon. Kaj vsega je v letu dni počelo društvo, je povedala tajnica Chiara Mucci. Kot že več kot štirideset let je imelo ob začetku leta premiero, in sicer komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje...? v režiji Jožeta Hrovata. Delo so ponovili sedemkrat v raznih krajih naše dežele in Slovenije. V poletnih mesecih so se člani društva predstavili z drugo premiero z naslovom Ne joči, Duško v isti režiji. Od oktobra 2008 do oktobra 2009 je dramski odsek nastopal tudi z drugimi predstavami. Goldonijevo veseloigro Primorske zdrahe so ponovili
štirinajstkrat, Gremo v teater trikrat, Čudno bolezen devetkrat, Kdo je zadnji...? štirikrat in Stari grehi. V postnem času so člani pripravili pasijonsko igro na besedilo Ksaverja Meška in jo skupno s štandreškim mešanim zborom predstavili v domači cerkvi 5. aprila. Zelo aktiven je bil tudi društveni mešani zbor, ki ga uspešno vodi David Bandelj. V sezoni je posvetil posebno pozornost 80-letnici rojstva Stanka Jericija in naštudiral njegovi deli Stabat Mater in Tu es Petrus. Prva je bila prvič izvedena. Prvi koncert K tebi spomin budi je bil v polni cerkvi v Štandrežu 7. novembra. Sledile so ponovitve v Kanalu, v domači cerkvi, pri sv. Ivanu v Trstu in v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku. Deli Stanka Jericija je zbor posnel za CD ploščo. Mešani pevski zbor je sodeloval na tradicionalnih revijah Cecilij anka in Primorska poje ter na Prazniku miru in prijateljstva v štandreški cerkvi. Pel je na koncertih v stolnici 7. marca ob praznovanju goriških zavetnikov, na prostem v domači vasi 17. maja in na Gorjanskem v sklopu revije ...pesmi na bor-jaču.... Zbor je imel v gosteh žensko pevsko skupino Glasbene Matice iz Maribora in skupno je
priredil koncert v župnijskem parku. V poletnem času je zbor organiziral nastop mešanega zbora iz Nizozemske, ki je zapel pod lipami. Na občnem zboru je delovanje zbora predstavila Sonja Bas-tiani, gledališko dejavnost pa Božidar Tabaj.
PD Štandrež je pripravilo večdnevni Praznik špargljev in sodelovalo na pobudi goriške občine Okusi ob meji. Organiziralo je dva izleta in poskrbelo za razna družabna srečanja. V župnijski dvorani je bilo nekaj kulturnih večerov s predvajanjem fotografskih posnetkov in tudi dokumen-
tarna razstava o Letečih bratih Rusjan. Društvo je sodelovalo pri raznih pobudah rajonskega sveta: pri sKulturi in ob odkritju spomenika bratoma Rusjan na štandreškem letališču. Zelo uspešna in lepo obiskana je bila tudi gledališka abonmajska sezona s petimi predstavami ljubiteljskih skupin iz Slovenije. Več članov dramske skupine je sodelovalo pri opereti Grofica Marica, ki so jo po premieri večkrat uspešno ponovili v Kulturnem centru Lojze Bratuž ob 50-letnici ZSKP. Eno leto bo društvo vodil odbor, ki ga sestavl-jajo: Sonja Bastiani, Vanja Bas-tiani, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Ivan Golob, Lucijan Ker-pan, Matej Klanjšček, Joško Kogoj, Chiara Mucci, Jordan Mucci, Mario Mucci, Damjan Paulin, Daniela Puja, Božidar Tabaj in David Vižintin.
ZAHVALA
Ob prejemu nagrade Republike Slovenije na področju šolstva - za življenjsko delo v zamejskem šolstvu -
se zahvaljujem: Ministru za šolstvo dr. Igorju Lukšiču, predsedniku odbora za podeljevanje nagrad dr Pavlu Zgagi in sodelavcem.
Še posebno se zahvaljujem vsem, ki so cenili moje delo in me predlagali za to pomembno priznanje, ki je ovrednotilo goriško šolsko stvarnost.
Ob tej priložnosti se ponovno zah valjujem vsem svojim sodelavcem, ki so sodelovali z mano pri oblikovanju slovenske šole.
S hvaležnostjo se tudi spominjam naše neutrudljive tajnice Erminije.
Miroslava Braini
Gorica, 19. 10. 2009
redu deželnega sveta zakon o občinskih tajnikih, ki naj bi poenostavil proceduro za evidentiranje in zaposlovanje dragocene poklicne figure v vseh naših občinah. Gabrovec je zagotovil, da bo opozicija v deželnem svetu zahtevala, naj se primerno upošteva tudi potreba po slovensko govorečih občinskih tajnikih, ki jih ta trenutek pogrešamo v skoraj vseh občinskih upravah. Županja Padovan se je s hvaležnostjo spomnila na doprinos pokojnega deželnega svetnika Slovenske skupnosti Mirka Špacapana, ki je v minuli zakonodajni dobi pritegnil pozornost Illyjeve uprave tudi v Brda. Rezultat tega je, med drugim, skorajšnji začetek obnovitvenih del na osrednjem vaškem trgu v Štever-janu, ki bo dobil popolnoma prenovljeno podobo.
Na srečanju na županstvu je tekla beseda tudi o čezmejnem sodelovanju, o priložnostih evropskih projektov in o možnih novih namembnostih treh nekdanjih vojašnic. Deželni svetnik Igor Gabrovec, ki ga je na obisku v Števerjanu spremljal Miloš Čotar, se je z županjo Franko Padovan in njenimi odborniki dogovoril za sprotno informiranje in sodelovanje.
Igor Gabrovec gost na županstvu v Števerjanu
Prioriteta je obnovitev šolskega poslopja
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec se je na povabilo novoizvoljene občinske uprave mudil na obisku v Števerjanu, kjer so ga v občinski hiši sprejeli županja Franka Padovan in odborniki Robert Prinčič, Milko Di Battista in Marjan Drufovka. Števerjanska občinska uprava je deželnega svetnika Gabrovca seznanila s splošnim stanjem in načrti, ki jih razvija nova ekipa domačih upraviteljev. Gabrovec si je ogledal prostore slovenske šole Alojza Gradnika, kjer potekajo obnovitvena dela za sanacijo in utrditev stavbe. Občinska uprava ocenjuje, da gre za strateško pomembno središče, kar potrjuje naraščajoče število otrok. Deželna uprava je v ta namen že pred leti namenila začetna finančna sredstva, ki pa še zdaleč ne zadostujejo za dokončanje obnovitvenih posegov. Glede na obseg šole gre razmisliti tudi v smer čezmejnega sodelovanja na področju nuden-
ja skupnih storitev družinam in otrokom do tretjega leta starosti. Na dnevnem redu pogovorov je
bila tudi načrtovana deželna reforma krajevnih uprav, ki se je začela s komisarsko upravo gorskih
skupnosti. To je prizadelo tudi števerjansko občino, ki je bila doslej tesno povezana z dvojezičnimi občinami v Benečiji. Deželni svetnik Gabrovec je občinskim upraviteljem posredoval informacije o namenih deželne uprave v zvezi z nadaljnjimi postopki reforme, ki bodo najbrž ciljali v reduciranje obsega občinskih uprav in svetov, zlasti v
majhnih in zelo majhnih občinah na celotnem deželnem teritoriju. Pred tem bo na dnevnem
SLOVENSKA SKUPNOST
] Zasedanje pokrajinskega tajništva
Zavzetost za obstoj goriških rajonskih svetov
Na zadnjem zasedanju goriškega	pokrajinskega	tajništva
Slovenske skupnosti je bilo največ govora o usodi goriških mestnih rajonov. O tem je poročal član pokrajinskega tajništva in predsednik rajonskega sveta v Podgori Walter Bandelj. Nesporno je dejstvo, da je na podlagi deželnega finančnega zakona za leto 2009 določena ukinitev teh organov. V mestni občini Videm so
odpravo rajonskih svetov že opravili. V Gorici in Trstu pa še zmeraj delujejo. V Gorici se njihovo delovanje močno pozna pri javnem upravljanju, še posebno pa je dragocena njihova vloga pri stikih med občino in občani. Kako bo to brez rajonskih svetov, pa si vsak lahko zamisli.
Slovenska skupnost se je že od vsega začetka postavila na stran rajonskih svetov v občini Gorica, saj predstavljajo pomemben
faktor, preko katerega veliko pridobiva tudi slovenska narodna skupnost. Upoštevati je treba dejstvo, da smo imeli vselej slovenske predsednike v treh rajonih Podgora, Pevma-Oslav-je-Štmaver in Štandrež, pa tudi v ostalih rajonskih svetih je bila prisotnost slovenskih svetnikov pomembna.
Goriško pokrajinsko tajništvo SSk je tudi mnenja, da ukinitev rajonov predstavlja znižanje ravni zaščite slovenske narodne
skupnosti in bi bilo potrebno to uveljaviti na podlagi določenih členov v zakonu 38/01. Navsezadnje ukinitev rajonskih svetov predstavlja znižanje možnosti pristopa občanov do uprave javne imovine, kar velja tudi za Slovence, ki živijo v občini Gorica. Seveda so volitve za goriško občino še daleč (2012), je pa treba začeti prizadevanja že sedaj, da ne bomo, kot večkrat doslej, ostali praznih rok. Ohranitev rajonskih svetov bo pri tem temeljna tematika. Glede občine Gorica pa je bila še podčrtana zaskrbljenost zaradi prihodnosti upravnega okenca za Slovence. Dejstvo je, da se finančna plat za osebje, ki je dodeljeno temu uradu, krije
s prispevki iz zakona 482/99, kar pa ne nudi nobene gotovosti za prihodnost. Glede na to, da spada občina Gorica v sklop občin, kjer se izvaja zakon 38/01, bi morala goriška občinska uprava stalno zaposliti eno osebo. Na to bodo v prihodnje stalno opozarjali in si prizadevali trije svetniki SSk. Sledila so poročila po krajevnih sekcijah, kjer je prišel na dan sklep o prodaji energetskega sektorja podjetja za javne usluge IRIS. Za tri slovenske občine Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan je bilo to sicer pomembno vprašanje, a zaradi izredno majhnega deleža v podjetju je njihova vloga skoraj nevidna. Veliko bolj pomembno pa je bilo to
vprašanje za občino Gorica. Trije občinski svetniki SSk so se odločili, da prodaje ne podprejo, saj tako, kot je bil nastavljen, sklep predstavlja več negativnih posledic za občino Gorica, ki je v podjetju IRIS večinski delničar.
Pokrajinski tajnik Julijan Čavdek je tajništvo seznanil z odnosi med SSk in DS. Ob prvi fazi kongresnega dela Demokratske stranke sta v goriški pokrajini zmagala Franceschini in Serracchiani, kar predstavlja vsekakor pozitivno dejstvo. Goriško tajništvo je izrazilo tudi upanje, da bo podoben razplet tudi na vsedržavnih primarnih volitvah DS, ki bodo prihodnjega 25. oktobra.
S-rifiji
r "if.i r 1’ - " j!. !.
KULTURNI DOM
ll.Fotosrečanje
Odkrivanje novih fotografskih usmeritev
Letošnje fotosrečanje je enajsto po vrsti; v galeriji go-riškega Kulturnega doma bodo fotografska dela na ogled do konca meseca oktobra. Mednarodno razstavo je priredil goriški Fotoklub Skupina 75. Letos jo sooblikuje šest fotografov, ki prihajajo iz Italije, od Palerma do Montevar-chija, pa tudi iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Poleg posameznikov pri postavitvi že tradicionalno sodeluje tudi društvo, in sicer fotografska skupina Photo 88 iz San Vita iz pordenonske pokrajine; dvanajst njenih flanov se predstavlja z nizom fotografij na temo prosojnosti z odsevi in prividi, igranjem s svetlobo, vodo in steklom. Individualno ponujajo vpogled v svoja dela fotografi Daniele Barba-gli (Montevarchi - barvni avtoportreti iz serije "U", digitalni sandvvi-ch) in Nino Cannizzaro (Bagheria
- črno-bele impresije pejsažev v stilu Street photography), Blaž Erzetič (Nova Gorica - digitalna združitev klasično-mistične ikonografije z naravnimi pokrajinskimi ele-
dobnega življenjskega prostora z razgradnjo in ponovnim sestavljanjem nebotičnikov in arhitektonskih elementov).
Domačo Skupino 75 zastopa član mlajše generacije Igor Škorjanc, doma iz Števerjana. V sedanjem ustvarjalnem času fotografira v barvni digitalni tehniki in na Foto-srečanju razstavlja vrsto diptihov, sad študij narave in pokrajine, ki jih ujema s posebno tehniko premika fotokamere med samim sne-
Foto IP
menti) in Nataša Radovič (Rijeka/Benetke - serija močnih rdečih interjerjev, ki jih polnijo svetlobOOOOni elementi v tehniki light paintinga), ob njej je še Nina Todorovič (Beograd - podobe so-
manjem. Sam je tudi grafično oblikoval bogat katalog prireditve. V imenu organizatorja manifestacije Fotokluba Skupina75 je s pozdravom uvedel večer predsednik Silvan Pittoli, nato je pozdrav Pok-
rajine prinesla podpredsednica in odbornica za kulturo Roberta De-martin. Čestitala je društvu za bogato dejavnost, ki kvalitetno plemeniti goriško kulturno dogajanje, in poudarila pomen takih in podobnih manifestacij, ki združujejo.
Na predstavitvi je o razstavljenih delih spregovorila članica goriške-ga društva, kritičarka Lorella Klun. Srečanje predstavlja priložnost za odkrivanje in širjenje najrazpoz-navnejših usmeritev v fotografiji, je povedala. Avtorji nam pokažejo življ enj skost fotografske sporočilnosti, njihova umetniška raziskava črpa vsebino iz družbenih vprašanj, spusti pa se tudi v bolj intimistič-ne razsežnosti.
Večer je povezovala Karolina Černič, glasbeni utrinek je na odprtju ponudil harmonikar Jari Jarc, prisotni, ki so napolnili razstavne prostore, pa so se lahko zagledali v razstavljena dela, v avtoportrete, in eksperimentiranje, iskanje novih prijemov za že poznane smeri, v detajle, vtise in pripovedne fotografije s potovanj, v črte in barve, simbole in metafore, v naravo in človeka.
Zasedanje goriškega pokrajinskega sveta SSk
V pretresu žgoče aktualne teme
Zasedanje pokrajinskega sveta SSk, v četrtek, 15. oktobra, se je začelo s poročilom pokrajinskega tajnika Julijana Čavdka.
Pred začetkom šolskega leta se je pojavil problem prevoza šolobvez-nih otrok iz Laškega, ki obiskujejo šoli v Romjanu in Doberdobu. SSk meni, da morajo prevoz prevzeti občine tržiškega mestnega okrožja. V ta namen je tajnik Čavdek poslal vsem županom pismo, v katerem jih poziva, naj to tudi naredijo. Žal je prišlo do negativnega odgovora, kar je obžalovanja vredno. Pri tem je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da vse tri slovenske občine, Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan, nudijo brez-
plačni šolski prevoz otrokom, ki obiskujejo italijanske šole izven občinskega območja, kljub temu da to predstavlja precejšnje breme za občinske blagajne. Vsekakor bo SSk še naprej vztrajala pri zahtevi, da prevoz zagotovijo občine. Zadnji razpleti glede jusarske imo-vine na Vrhu so potrdili pravilno stališče, ki ga je SSk zagovarjala od vsega začetka, in sicer da je potrebno ovrednoti in oživiti te srenje. Predstavljale bi namreč pomembno vlogo pri zaščiti slovenskega teritorija, ki je danes ogrožen zaradi marsikaterega posega; med temi bo širitev avtocestnega odseka najbolj obremenilen. SSk meni, da je na Goriškem premalo zanimanja za jusarsko imo-
vino, katere pomen prihaja vedno bolj v ospredje zaradi prizadevanja na tržaškem Krasu in razpleta na Vrhu. SSk je tudi pozorno sledila razvijanju dogodkov okoli čezmejnega elektro-voda. Na podlagi zadnjih razpletov lahko ugotovimo, da se vse bolj uveljavlja načelo, po katerem mora le-ta potekati daleč od hiš, kot so to predstavniki SSk v So-vodnjah zmeraj zagovarjali. To je bilo potrjeno tudi na zadnjih srečanjih s predstavniki zainteresiranih občin.
Pokrajinski svet SSk je tudi obravnaval bližajoče se vsedržavne primarne volitve Demokratske stranke. Glede na to, da SSk in DS sodelujeta v marsikaterem izvoljenem organu, je ta trenutek vreden posebne pozornosti. Deželni taj-
nik SSk Damijan Terpin je goriške-mu pokrajinskemu svetu poročal o obiskih pri vsedržavnem tajniku DS Franceschiniju in o srečanju med SSk in evropsko poslanko Deboro Serracchiani. Oba bosta nastopila kot kandidata na primarnih volitvah, Franceschini za državno, Serracchianijeva pa za deželno tajništvo. Tako na podlagi Terpinovega poročila kot iz razprave, ki je sledila, so člani goriškega pokrajinskega sveta soglašali, daje Franceschinijev politični program ideološko blizu SSk. Po drugi strani SSk zelo ceni, da je Serracchianijeva potrdila pravilnost federativnega dogovora med DS in SSk ter potrebo po njegovem izvajaju tudi na krajevni ravni. Pozitivno je bilo ocenjeno dejstvo, da sta na kongresih DS, ki so potekali na pokrajinski ravni, zmagala tako Franceschini kot Serracchianijeva.
Kulturno društvo Sabotin iz Štmavra
20. pohod na Sabotin in poklon bratoma Rusjan
Ob 12.30 bo v prostorih društva (v nekdanji osnovni šoli) družabnost s kosilom. Domačini bodo poskrbeli tudi za pečene kostanje in dobro voljo. Če bo slabo vreme, bo sv. maša ob
11.00 v štmavrski cerkvi, po maši bo družabnost v prostorih društva. Organizatorji upajo, da bo tudi letos pohod privabil čim več ljubiteljev hoje in narave.
SR
Kulturno društvo Sabotin iz Štmavra prireja že dvajseti jesenski pohod na Sabotin. Pri pripravi pohoda sodelujejo tudi Zveza slovenske katoliške prosvete, Center za arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem (CRASG), župnija sv. Mavra in Silvestra in Civilna zaščita občine Gorica.
Kot vsako leto bo dogodek spremljal tudi kulturni večer. V soboto, 24. oktobra, bo ob 20.30 na sedežu društva predstavitev razstave Ob stoletnici prvega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. Razstavo o nastanku letalstva na Goriškem bo predstavil Vili Prinčič, razstavo modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič, pa bo predstavil Anton Špacapan. Pokojni Julijan Srebrnič se je ukvarjal z izdelovanjem modelov letal. Ljubezen do letal je "podedoval" od svojih prednikov. Sam se ni mogel spustiti v pilotske vode, zato se je lotil sestavljanja letal in bil pri tem izredno uspešen. Prvi v Sloveniji je sestavil radijsko vodene modele. Modele je izdeloval po originalnih načrtih in sam vanje vgrajeval motor.
Kaj več o tem, kdo sta bila brata Rusjan in kako iznajdljiva sta bi-
la, bo lahko občinstvo izvedelo med ogledom dokumentarno igranega filma Leteča brata Rusjan. Film, v produkciji Casablanca filma, RTV Slovenija in Transmedie, je režiral Boris Palčič, sodelovali pa so tudi goriški amaterski gledališki igralci.
V filmu je poleg igranih prizorov, ki prikazujejo izseke iz življenja bratov Rusjan, tudi veliko dokumentarnih delov, ki gledalcu bolje obrazložijo gradnjo letal in tudi okoliščine tragične nesreče, v kateri je Edvard Rusjan izgubil življenje. Celoto zaokrožajo originalne fotografije goriških letečih bratov. Večer bosta popestrila domači moški pevski zbor, ki ga vodi Nadja Kovic, in moški pevski zbor Srečko Kumar s Kojskega pod vodstvom Aleksandra Sluge.
V nedeljo, 25. oktobra, bo potekal že dvajseti pohod na Sabotin. Zbiranje bo ob 8.30, odhod pol ure kasneje. Civilna zaščita bo tudi tokrat poskrbela prevoz za vse tiste osebe, ki bi se rade udeležile sv. maše, a zaradi zdravstvenih težav ne morejo peš na goro. Ob 10.30 bo pri ruševinah cerkvice sv. Valentina sv. maša, ki jo bo daroval domači župnik Marijan Markežič.
KD SABOTIN
KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE
ŠTMAVER 24. in 25. oktobra 2009
20. JESENSKI POHOD NA SABOTIN
Sobota, 24. oktobra 2009, ob 20.30
Na sedežu društva v Stmavru, Znarišče 4
- Nastop MoPZ Stmaver, dirigent Nadja Kovic
- Odprtje razstave OB 100-LETNICI PRVEGA POLETA Z MOTORNIM LETOM BRATOV RUSJAN
- Nastop MoPZ Srečko Kumar (Kojsko), dirigent prof. Aleksander Sluga
Nedelja, 25. oktobra 2009
JESENSKI POHOD NA SABOTIN
- ob 8.30 zbirališče na mostu sabotinske ceste
- ob 9. uri odhod - ob 10.30 sv. maša v cerkvi Sv. Valentina
- ob 12.30 družabnost s kosilom in kostanjem
na sedežu društva v Stmavru
Če bo slabo vreme, bo sv. maša ob 11. uri v cerkvi v Stmavru, nato družabnost po programu
Sodelujejo: ZSKP, Center za arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem - CRASG, župnija sv. Mavra in Silvestra in Civilna zaščita občine Gorica.
Razstava bo odprta v soboto 31.10., Z in 14.11.2009 od 15. do 18. ure in nedeljo 25.10., S. in 15.11. 2009 od 10. do 18. ure ter po dogovoru Lovrenc Persoglia tel. št. 0481 530085
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Obvestila
Part-time zaposlimo osebe z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg. otroci@gmail. com.
SZSO vabi vse voditelje in pripravnike na Dan voditelja v nedeljo, 25. oktobra, v Marijanišče na Opčinah. Zbiranje ob 10.40 pred opensko cerkvijo, sv. maši bo sledil program na temo Kaj pomeni skupnost voditeljev in kako mora delovati? ter Odgovornosti voditelja.
Društvo	slovenskih
upokojencev za Goriško prireja v sodelovanju s KRUT-om in Pokrajinskima zvezama upokojencev Severne in Južne Primorske pevsko revijo Starosta mali princ v nedeljo, 25. oktobra, s pevskim nastopom upokojenskih zborov štirih obmejnih mest v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Na koncertu se bo predstavil tudi zbor združenja staršev otrok šole in vrtca iz Romjana. V jutranjih urah bo potekal izlet v zanimivo “arheološko območje” zgodovinskega mesta Ogleja, ki je pod pokroviteljstvom UNESCA. Odhod iz Gorice izpred Rdeče hiše ob 9. uri samo z enim avtobusom. Po kosilu vožnja v Gorico na koncertno predstavo. Za izlet je potrebna čimprejšnja prijava na tel. št. 0481 532092 (Emil D.). Pohitite!
SDZPI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja do četrtka, 22. oktobra 2009. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 0481 81826 ali go@sdzpi-irsip. it. Več na spletni strani www. sdzpi-irsip. it.
Družinska pastorala goriške nadškofije vabi v soboto, 24. oktobra, ob 16. uri v avditorij Fogar na predavanje z naslovom: Družina v vrtincu družbeno-kulturnih sprememb. Govoril bo g. Giampiero Guidetti iz Milana, psihoterapevt in asistent na univerzi Bocconi.
Prosvetno društvo Rupa-Peč prireja v četrtek, 29.10.2009, ob 19. uri prijateljski večer za
letošnje izletnike v Španiji. Vittorio Selva bo prikazal izlet v slikah, mi pa bomo obujali spomine. Lepo vabljeni.
Sožalje
Ob nenadni smrti dragega očeta Ančkota izrekata iskreno krščansko sožalje sinu Mariu in družini Prosvetno društvo Štandrež in cerkveni zbor.
Ob smrti dragega očeta Ančkota Mučiča izraža našemu cenjenemu sodelavcu Karlu in njegovemu bratu Mariu občuteno sožalje uredništvo Novega glasa.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje
(od 23.10.2009 do 29.10.2009)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 18.30 do 19.30, na soboto ob 15. uri. Spored:
Petek, 23. oktobra (vstudiu Andrej Baucon): Zaigrajmo in zapojmo domače viže in napeve -Obvestila.
Sobota, 24. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v beneškem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 26. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Zimzelene slovenske popevke, stare in manj stare - Obvestila.
Torek, 27. oktobra (vstudiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 28. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Veliki misijonar Ignacij Knoblehar / 2. del - Izbor onelodij.
Četrtek, 29. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2.
Ob izgubi dragega očeta ANČKOTA izrekata sinovoma Mariu z družino in Karlu iskreno sožalje
DRUŠTVO SKULTURA 2001 in RAJONSKI SVET ŠTANDREŽ
DRUŠTVO ARS Vljudno vabi na odprtje razstave
ŠTEFAN TURK: PORTAE AUREAE
Umetnika in njegova dela bo predstavil Jurij Paljk
Galerija Ars na Travniku, Gorica Četrtek, 29. oktobra 2009, ob 18. uri
£>sez 20,
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Gledališka skupina KD BRCE - Gabrovica pri Komnu Marco Tassa ra
AMOUR, AMORE, LIEBE...
komedija režija: Sergej VERČ
nedelja, 25. oktobra 2009, ob 17. uri župnijska dvorana Anton Gregorčič, Štandrež
Prodaja vstopnic in rezervacija sedeža: na blagajni uro pred predstavo Informacije: Božidar Tabaj 0481 20678 vstopnica 6,50 evrov, znižana 4,50 evrov*
*študenti, osebe starejše od 70 let, društvene in družinske skupine
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Kratke
Razgledni stolp, 2009, risba
Alojz Rebula
,«V> x	.
-	v	,6
Biografia per immagini	Biografija v slikah
a cura di	uredila
Aliče Zen
Arhiv Slovenije in Vojni muzej v Parizu. Razstavo ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc so pripravili izvedenci mag. Jože Podpečnik, dr. Janez Šumrada in mag. Marijan Loboda. Odprta bo do 28. februarja 2010.
Razstava najdenih Malevičevih del v Rimu
V Rimu so prvič bila razstavljena dela ruskega slikarja Kazimirja Maleviča, utemeljitelja suprematizma, in umetnikov, ki so sledili suprematističnemu gibanju. Kot je povedal rimski trgovec z umetninami Roberto Gnisci, so umetnine odkrili po naključju med prenovo neke hiše. Strokovnjaki menijo, da so bile umetnine shranjene v kartonasto mapo in skrite v luknjo v zidu kmalu po letu 1927, ko je bila v tedanji Sovjetski zvezi avantgardna umetnost prepovedana. Po besedah Gniscija, seje lastnik umetnin, s katerim seje seznanil lani v Latviji, bal, da mu bo država dela zasegla, zato mu jih je zaupal, naj jih odnese v tujino in jih tam pokaže italijanskim in francoskim strokovnjakom za rusko avantgardo; to je tudi naredil. Razstava je bila odprta do 14. oktobra.
Na Dunaju razstava Blišč Habsburgov
V dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju (Kunsthistorisches Museum) so 6. oktobra odprli razstavo Blišč Habsburgov: Medalje nemško-rimskih cesarjev in avstrijskih kraljev od 1500 do 1918. V kabinetu novcev je na ogled 250 medalj. Kurator razstave Heinz VVinter je za razstavo izbral eksponate od “milostne” medalje Marije Terezije pa do medalje, ki jo je mesto Dunaj ob srebrni poroki poklonilo cesarju Francu Jožefu. Na razstavi je v 16 vitrinah mogoče videti tudi medaljo, nastalo v spomin na rešitev Dunaja pred turškim obleganjem v času Leopolda L, in medaljo, povezano z gradnjo gradu Schčmbrunn pod Jožefom I. Razstava je nastala v sodelovanju z berlinskim Bodejevim muzejem, kjer je tudi že bila na ogled. Na Dunaju jo bo mogoče videti do 28. februarja, kot poroča Slovenska tiskovna agencija.
Žarku Petanu nagrada srbskih satirikov
Na 7. mednarodnem festivalu satire so za dobitnika priznanja Beograjskega aforističnega kroga za življenjsko delo razglasili slovenskega literata, satirika in pisca aforizmov Žarka Petana. Festival je v Beogradu potekal 8. in 9. oktobra, posvečen pa
je bil 100. obletnici rojstva priznanega poljskega avtorja aforizmov Stanislava Ježija Leca. Petanu bodo visoko priznanje podelili za njegovo dolgoletno umetniško in literarno delo na področju satire ter za angažiranost v smeri večjega prepoznavanja aforistike v nekdanji Jugoslaviji, Sloveniji in Evropi. Petan je avtor več kot 20 knjig aforizmov, ki so prevedene v 27 jezikov, piše v obrazložitvi žirije. Za svoje delo je Petan prejel več kot 50 priznanj. Med drugimi najvišje avstrijsko odlikovanje za dosežke na področju umetnosti, nagrado mednarodnega salona humorja v Bordigheri, zlato medaljo na Olimpiadi umetnosti in kulture
v italijanskem Abanu, zlato sireno Festivala humorja in satire v Budvi	ter
srebrnega ježa na mednarodnem tekmovanju Aleko v Bolgariji. Petan je član Društva slovenskih pisateljev in slovenskega Pena. Najbolj slovi kot avtor aforizmov, piše pa tudi romane, novele, pesmi, eseje ter gledališke, radijske in televizijske drame, je v utemeljitvi nagrade še zapisala žirija v sestavi Slobodan Simič (predsednik), Dušan Puača, Vitomir Teofilovič in Aleksandar Čotrič.
Nagrado bodo Petanu podelili konec oktobra v Ljubljani, je še sporočil član žirije in Beograjskega aforističnega kroga Čotrič.
Ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc
V Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi ulici v Ljubljani, je na ogled razstava z naslovom Pod Napoleonovim orlom. Na sodoben način so prikazane vse tri zasedbe slovenskega ozemlja, ki jih je izvedla francoska vojska v letih 1797, 1805 do 1806 in 1809-13. Glavni poudarek celotnega prikaza je na predstavitvi Ilirskih provinc, oblikovanih med francoskim medvladjem, ki je uvedlo razne pridobitve tedanje meščanske družbe in s tem precej vplivalo na slovensko narodno zavest in na naš zgodovinski spomin. Arhive, zemljevide in drugo gradivo za razstavo so prispevali oz. posodili Narodni muzej Slovenije,
vanjih, knjižnih izdajah, nagradah in priznanjih - najstarejša fotografija iz leta 1930 je družinski portret, zadnja je iz letošnjega marca, ko je pisatelj prejel častni doktorat Univerze na Primorskem.
Publikacijo dopolnjujejo skrbno pripravljena monografija, natančen kronološki pregled življenja in dela Alojza Rebule, biografski pregled piscev, ki so napisali prispevek ter ilustrirana bibliografija Rebulovih monografskih del.
Ob uredničinem uvodu sta spremno besedo h knjigi napisala prof. Miran Košuta in kardinal dr. Franc Rode. Cerkveni dostojanstvenik v zapisu izpostavlja zlasti univerzalnost Rebulovega umetniškega sveta, ki ima korenine v temeljiti klasični kulturi. Za kard. Rodeta pa je pisatelj s svojim pronicljivim razmišljanjem opredelil bistvo slovenstva, ki je v njem "jasno profilirano in izbrušeno, čisto in trdno v njegovem jedru". Rebulovi pogledi na slovenstvo so se izkristalizirali "že zelo zgodaj ob rastoči zavesti svoje drugačnosti sredi romanskega sveta in v primerjavi z njim, v zastrupljenem ozračju tržaškega fašizma". Od tod tudi Rebulova ljubezen do slovenstva na podlagi evangeljske prvine: "To je ljubezen do ubogih in ponižanih, ki jih veliki svet pogosto prezre in prezira, a ki v Božjih očeh veljajo prav toliko, če ne več kot bogati in mogočni". Če pa Rebulova pripadnost slovenski usodi temelji na bioloških danostih, je njegova vera sad osebne odločitve za Kristusa in njegovo Cerkev, ki je ne more skaliti nikakršen ideološki prepad. Po mnenju kard. Rodeta je Rebula "miselno prevelik, duhovno pregosposki in kulturno prezahteven", da bi marksistična ali kakršna koli sorodna ideologija -tudi sodobna laicistična miselnost - mogla predstavljati zanj resnično skušnjavo. "Rebulovo krščanstvo je brez koncesij, celovito in dinamično trdno, ker je stalno zmagovanje nad plahostjo duha in misli".
Koper / Galerija Meduza
Razstava del Ivana Žerjala
fazah nastajanja, ostaja pri razvijanju njegovih zadnjih del (Via Lactea, 2007; What Hath God Wrought,
2008) nespremenljiva konstanta idejnega koncepta. Tekstualno izhodišče v Razglednem stolpu predstavlja stavek Michaela Foucaulta "Prikažemo skozi podobnost, govorimo prek razlike” iz knjige To ni pipa. Bolj kot neposredna navezava na filozofijo omenjenega avtorja, ta se morda ponuja sama po sebi, je umetnika prepričala ustreznost besedila za opis izbranega predmeta, v tem primeru stolpa, osrednjega motiva tega projekta. 23 metrov visok razgledni stolp s 144 stopnicami resnično obstaja. Stoji na Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače v Goriških Brdih. Avtorja je nedvomno pritegnil njegov minimalistični značaj: preprostost in drznost konstrukcije, dinamika gibanja spiralne forme stopnišča, z vsemi simbolnimi variacijami, ki jih ta lahko nakazuje. Ob takih in drugačnih pomenskih navezavah, ki jih objekt lahko nakazuje, pa je pri izboru odločala predvsem njegova osnovna funkcija, povezana z gledanjem. "Stolp želi biti”, poudarja Žerjal, "predvsem metafora gledanja”.
Založba Mladika / Ob Rebulovi 85-letnici
Biografija v slikah: podobe iz življenja
gleščini s spremnim besedilom Majde Božeglav - Japelj in Laure Safred. Tovrstne razstave se pripravljajo z namenom, da se v Galeriji Meduza izpostavijo sveže in raznovrstne pobude mladih, s poudarkom na produkciji majhnih, a pomembnih realizacij in inter-______________ pretacij dogajanja, v katerem nastaja umetniška produkcija.
Ivan Žerjal (Gorica, 17.10.1976) je leta 2002 diplomiral na Leposlovni fakulteti tržaške Univerze, smer umetnostna zgodovina. Leta 2007 je opravil specializacijo za poučevanje umetnostne zgodovine na višjih srednjih šolah na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah. Od leta 2003 poučujeta pred-_________________ met	na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici. Trenutno zaključuje podiplomsko izo-
opredeljuje njegovo osebnost. Menda zato, ker so te danosti tako intimno vezane druga z drugo, da je nemogoče ločiti kulturne razsežnosti Alojza Rebule od njegovega čreda, njegove verske globine z usodo slovenskega naroda.
Dvojezična publikacija z naslovom Alojz Rebula. Biografija v slikah, ki jo je pred nedavnim tržaška založba Mladika posvetila pisatelju ob njegovi 85-letnici, docela prikazuje to triado Rebulove osebnosti s pomočjo pisane besede in fotografij, ki dobijo v tem kontekstu enakovredno povednost kot besedila sama. Knjiga je razdeljena na dva dela. Urednica publikacije Aliče Zen je prvi razdelek namenila pričevanjem šestindvajsetih Rebulovih prijateljev, znancev in učencev, tako Slovencev kot Italijanov, ki v obliki eseja, osebnega spomina ali refleksije razsvetljujejo razne aspekte Rebulovega življenja
Od 15. oktobra do 27. novembra je v Galeriji Meduza - novi ateljeji: prizorišča sodobne likovne ustvarjalnosti - v Kopru razstava mladega goriškega slikarja Ivana Žerjala Razgledni stolp, video, risbe in dekolaži. Razstavo v organizaciji Obalnih gale-
braževanje (Filozofija in teorija vizualne kulture) na Primorski univerzi v Kopru. Ivan Žerjal se posveča tudi grafičnemu oblikovanju ter publicistični dejavnosti, svoja besedila objavlja v časnikih, različnih strokovnih publikacijah in na radiu.
V najnovejšem delu Razgledni stolp Žerjal poveže video in risbo ter tako podčrta medijski izbor, ki najbolj celovito izpostavlja formalne in pomenske vidike njegovih aktualnih umetniških iskanj. Gre za raziskovanje kompleksnega sistema možnih povezav pri dojemanju jezikovne strukture in temeljnih elementov vizualne komunikacije oziroma analize posebnosti in razlik simbolič-no-referencialnega odnosa, vzpostavljenega med besedo in podobo. Ne glede na to, ali se besedilo pojavlja kot iztočnica ali pa njegova virtualna in abstraktna narava dobi svoje mesto šele v nadaljnjih projektnih
te, Cristina Benussi, Lojzka Bratuž, Martin Brecelj, Roberto De-denaro, Diomira Fabjan Bajc, Stane Gabrovec, Helga Glušič, Gio-
družini, otroštvu, šolanju, prijateljevanjih, zakonu s pisateljico Zoro Tavčarjevo, poučevanju na slovenskih šolah v Trstu, poto-
rij Piran spremlja katalog v slovenščini, italijanščini in an-
Alojz Rebula pisatelj, Alojz	in njegovega literarnega ust-
Rebula krščanski mislec,	varjanja. Svoja razmišljanja so pri-
Alojz Rebula Slovenec.	spevali vidni predstavniki kultur-
Težko bi razločili, katera izmed	nega in družbenega ter verskega
teh lastnosti najbolj učinkovito življenja, se pravi Andrea Bellavi-
vanni Grandi, Ivanka Hergold, Dušan Jakomin, Miroslav Košuta, Marij Maver, Pavle Merku', Boris Pahor, Marija Pirjevec, Tatjana Rojc, Marina Silvestri, Tomaž Simčič, Marko Sosič, Jože Strgar, Patri-zia Vascotto, Mario Vit, Pietro Zo-vatto in Tone Zrnec.
V drugem delu monografije s pomočjo črno-belih fotografij, katerih je več kot sto, urednica pripoveduj e o življenju in delu Alojza Rebule: o rojstvu v kraški vasici Šempo-laju, njegovi
Kratke
NAVTIČNI
PRIROČNIK
Bogatejši za Navtični priročnik
Pri založbi Mladinska knjiga so izdali in pred kratkim predstavili Navtični priročnik avtorja Igorja Orlova. Priročnik za vse ljubitelje morja in plovbe, h kateremu je spremno besedo napisal športni
jadralec Dušan Puh, podaja osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju. Podrobne razlage so opremljene z barvnimi fotografijami, skicami, tabelami in drugim slikovnim gradivom. Knjiga prinaša temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak, pa tudi tisti, ki se ljubiteljsko podaja na morje. Po Puhovem mnenju gre za trenutno najbolj poglobljeno delo s področja navtike, ki bo številnim pomorščakom odstrlo nova obzorja ter jim omogočilo varnejše doživetje morja in plovbe.
Izšla je Mladika 8
Osma številka tržaške revije Mladika je zagledala luč v tiskarni Graphart v Trstu konec prejšnjega meseca. Revija na platnici prinaša utrinek s študijskih dnevov Draga 2009, in sicer s predavanja ministra RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša, ki je na študijskih dneh govoril o odnosu med matico s slovenskimi skupnostmi po svetu in z manjšinami v sosednjih državah.
"Koti zmanjkujejo tla pod nogami... "je naslov uvodnika, v katerem avtor razmišlja o nesrečnem regulacijskem načrtu, ki ga je tržaški občinski svet sprejel v začetku avgusta.
Osma številka revije je bogata z literarnimi prispevki: v njej dobimo novelo Učitelj v podružnični šoli Primoža Vrenika, ki je bila priporočena na 37. literarnem natečaju revije Mladika, pesmi Andrejke Jereb, kije na Mladikinem natečaju prejela drugo nagrado za poezijo, objavljene so tudi pesmi športnika in publicista Bojana Pavletiča.
Poseben pomen ima tudi objava pisma prevajalke Martine Clerici gospe Radoslavi Premrl Pahor; pismo je žal prišlo prepozno, da bi ga gospa še prebrala, ker je umrla dva dni potem;
Špela Pahorje avtorica zapisa o duhovniku Dominiku Peganu; v članku opisuje njegovo mladost, novomašništvo in nastop prve službe na Istrskem. Peter Merku' piše o življenju v Nemčiji, Branka Sulčič objavlja novo nadaljevanje o Piccolominiju in naših krajih, v rubriki 1000 besed je objavljen odlomek iz romana, knjižnega prvenca Vilme Purič Burjin čas; v zgodovinskih drobcih Lida Turk opisuje štirijezični dokument iz časa Ilirskih provinc, Vlado Rus je poslal oseben spomin na Egidija - “Milana” Vršaja.
Revijo dopolnjuje bogata Antena, ocene knjige L'altra anima di Trieste (Druga duša Trsta), ki jo je uredila prof. Marija Pirjevec, posebne številke Brazd s Trčmuna, članek Cirila Velkovrha o planinskem založništvu in o knjigi Mojce Luštrek Gora je moja muza. Lev Detela je avtor članka o slikarju Francetu Miheliču. Na koncu je še poročilo o delovanju Knjižnice Dušana Černeta v letu 2008.
Revijo dopolnjuje mladinska priloga Rast.
Vokalna Akademija Ljubljana je osvojila veliko nagrado Arezza
Zbor Vokalna Akademija Ljubljana je pod vodstvom Stojana Kureta v soboto, 10. oktobra, osvojil Grand Prix zborovskega tekmovanja v italijanskem Arezzu, ki sodi v krog tekmovanj za veliko nagrado Evrope. Član zbora Daniel Svenšek je za STA dejal, da so zmagali na vseh petih nastopih tekmovanja, na katerem je sodelovalo 25 zborov z vsega sveta. Z osvojitvijo velike nagrade Arezza na tekmovanju, ki je potekalo med 16. in 20. septembrom, se je Vokalna Akademija Ljubljana kvalificirala za evropski Grand Prix, ki bo prihodnje leto v bolgarskem mestu Varna. Prestižnega zborovskega tekmovanja se vsako leto udeležijo najboljši zbori iz šestih evropskih tekmovanj. Evropski Grand Prix kljub svojemu imenu ni omejen le na staro celino, udeležijo se ga zbori z vsega sveta, pogoj je le, da so v prejšnji sezoni zmagali na enem izmed šestih tekmovanj: v italijanskem Arezzu, madžarskem Debrecenu, italijanski Gorici, španski Tolosi, francoskem Toursu ali bolgarski Varni.
Vokalna Akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra leta 2008 in jo sestavlja 16 zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Pevci so pod vodstvom Stojana Kureta in ostalih slovenskih dirigentov skupaj prepevali v APZ Tone Tomšič, Komornem zboru RTV Slovenija, Komornem zboru A ve, Ljubljanskih madrigalistih, Vox Carniolusu, komornem zboru Krog in Slovenskem projektnem zboru. Skupaj s temi zbori so dosegli že marsikatero odličje. Evropski Grand Prix je, kot znano, iz Slovenije že dvakrat osvojil APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani (2002 in 2008), za prihodnjo sezono pa sta se na tekmovanje, ki bo potekalo v Varni, poleg Vokalne Akademije Ljubljana že kvalificirala Šaleški akademski pevski zbor Velenje in ljubljanski komorni zbor Ave.
Primož Vresnik
\ Učitelj v | podružnični šoli
• UHO’
'Vrnit
Jpodnogami.
^	Založba Mladinska knjiga
Štiri nove "čebelice"
Pri Mladinski knjigi so pred začetkom novega šolskega leta pripravili nekaj novosti za najmlajše bralce. V zbirki Čebelica so izšle knjige Kako sta se gospod in gospa pomirila Miklavža Komelja, Ko se želva izgubi... Dese Muck, Ringaraja Petra Svetine in Trmoglavi mucek Ivana Beliševa. Nova bera prinaša še zbirko zgodbic Mici iz 2. a Majde Koren. Ilustrirana dela
v zbirki Čebelica - izhaja že od leta 1953 -, so namenjena otrokom, ki obiskujejo prva dva razreda osnovne šole. Knjižice prinašajo kratka besedila iz tuje in domače literarne ustvarjalnosti ter ljudskega izročila: pravljice, basni, otroške pesmi. Izvirne ilustracije prispevajo najboljši domači in tuji ilustratorji. Slikanico Kako sta se gospod in gospa pomirila Mik-
lavža Komelja je z ilustracijami opremil Zvonko Čoh. V zgodbi nastopata gospod in gospa, ki z balkona ves čas odganjata golobe. Za oddih si privoščita izlet v Benetke, kjer pozabita na znamenitosti in ves ljubi dan preživita na Markovem trgu med golobi. Desa Muck, avtorica številnih uspešnic za mlajše bralce, je v knjigi Ko se želva izgubi... popisala zgodbo Mavricija, ki je rad obiskoval babico, ker je bila tam tudi želva Cvetko. A želva nekega dne izgine in Ma-vricij se odloči, da jo bo poiskal. Ilustracije h knjigi je prispeval
Peter Škerl. Slikanica Ringaraja Petra Svetine z ilustracijami Marjana Mančka je napisana z verzalkami, da jo lahko berejo tudi bralci začetniki. Glavni junak zgodbe je lisjaček Vilibald. Zadnja iz novega sklopa "čebelic" je knjiga Trmoglavi mucek Ivana Beliševa, ki jo je prevedel Miklavž Komelj, z ilustracijami pa opremila Marjanca Jemec Božič. Knjiga Mici iz 2. a avtorice Majde Koren z ilustracijami Levstikovega nagrajenca Matjaža Schmidta prinaša zbirko zgodbic, ki je izhajala v reviji Ciciban.
Novost pri založbi Mladinska knjiga
V zbirki Roman o kriminalu, mod volkov in hecnem medvedu
V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšla tri vrhunska dela. Carlos Ruiz Zaton v Igri angela v ospredje postavi mladega pisatelja, ki ga ponudba založnika pripelje do vrtinca skrivnostnih umorov. Avtorja romanov Volčji totem in Župnikov zverinski služabnik, Jiang Rong in Arto Paasilinna, pa svoji zgodbi pleteta okoli živalskih likov.
Glavni junak Zafonovega roma-
na Igra angela je mladi pisatelj David Martin, ki se pod psevdonimom preživlja s pisanjem sen-
zacionalističnih romanov. Potem ko se mladenič sooči z nekaj težkimi življenjskimi preizkušnjami, se pojavi skrivnostni francoski urednik in mu ponudi izziv. Hkrati z lučjo upanja v mladeničevo življenje vstopijo tudi sence pekla.
Kakovosti dela, v katerem Zaton bralce popelje skozi različne poglede, so po besedah urednika Andreja Koritnika dobra karakterizacija likov in napeta zgodba. Igra angela je pravzaprav predzgodba uspešnice Senca vetra, ki jo dobro poznajo tudi slovenski bralci. V slovenščino je roman mladega katalonskega avtorja prevedla Veronika Rot. Volčji totem je panoramski roman o življenju v mongolskih stepah med kitajsko kulturno revolucijo. Roman je na Kitajskem sprožil številne polemike. Kitajski pisatelj Jiang Rong je bil iz-
gnan v Mongolijo, kjer se je navdušil nad življenjem tamkajšnjih prebivalcev in nomadov, neizpodbitno povezanih z naravo. Dejal je celo, da so Mongoli in nomadi s svojo filozofijo močnejši od Kitajcev. Prebivalce step je označil za volkove, Kitajce pa za krotke ovčice, je dejala urednica Ana Ugrinovič.
V ospredju romana Volčji totem, ki je v slovenščini izšel v prevodu Andreja Stoparja, sta odnos med človekom in naravo ter ogroženost zemlje. Ugrinovičeva je dodala, da roman bogatijo tudi izjemno epske bitke med ljudmi in volkovi ter prizori iz življenja volkov.
Tudi tokrat je Paasilinna v ospredje svojega romana postavil žival. Po lisicah, zajcu in drugih živalih je glavni junak romana Župnikov zverinski služabnik medved.
Protestantski duhovnik iz finskega mesteca dobi v dar mladega medveda. To mu po besedah urednika zelo zaplete življenje. Žena nad medvedom ni najbolj navdušena, povrh vsega pa se duhovnik poveže še z mlado biologinjo Sonjo in z njo preživi veliko časa, kar je dodaten razlog za ženino nerganje. Duhovnikovo življenje z medvedom ni niti slučajno enostavno.
Paasilinna tudi sicer slovi po grotesknih zgodbah. "Znan je kot avtor, ki ponuja zabavo, a ne na poceni način", je o odločitvi, zakaj njegova dela izhajajo v zbirki
Roman, namenjeni visoko kakovostnim svetovnim knjižnim uspešnicam, povedal Koritnik. Roman priljubljenega finskega avtorja je v slovenščino prevedla Jelka Ovaska.
Carlos Ruiz Zaf6n
Ljubljana / Razstava v Narodni galeriji
Risba na Slovenskem I
cijo vizualne izkušnje, ki ji risba zagotavlja idealno sredstvo, na drugi, vojna pa je aktualizirala bivanjsko meditacijo, ki je nekaj najbolj pretresljivih dokumentov dobila v Mušičevih in Pregljevih delih. Nacionalni projekt Risba na Slovenskem 1870-2009 je zasnoval Aleksander Bassin. Avtor razstave v Narodni galeriji je Andrej Smrekar. Mlajša risarska ustvarjalnost na Slovenskem je bila pod naslovom Risba na
Fran Tratnik (1881-1957), Portret slikarja Lojzeta Špacapana, (1913), grafit, papir.
Modema galerija Ljubljana, inv. it.: MG 197/R
Slovenskem II: 1940-2009 od maja do septembra že predstavljena v Mestni galeriji Ljubljana, od 12. novembra do 14. februarja 2010 bo gostovala v Umetnostni galeriji Maribor.
Janez Šubic (1850-1889), Rafaelova smrt, (1874), grafit, črni in beli barvni svinčnik, grundiran papir. Narodna galerija, inv. št.: NG G 1103
V Narodni galeriji so v če-	marsikdaj začutiti nastavke tiste
trtek, 15. oktobra, odprli	diverzifikacije medija, ki jo je iz-
razstavo Risba na Sloven-	peljala naslednja generacija z an-
gažirano karikaturo, ilustracijo, knjižno opremo, povezanimi predvsem s skupino, poimenovano Vesnani. Zgodovinske avantgarde so v
skem 1:1870-1950. Postavitev, ki je del širšega projekta Risba na Slovenskem 1870-2009, ponuja pregled starejše slovenske risbe od predstavnikov realizma do generacije Neodvisnih. Na ogled je 85 del, ki jih je ustvarilo 53 umetnikov.
Risba je imela v obdobju realizma in zgodnjega modernizma še vedno podrejeno vlogo in je služila predvsem kot študijsko sredstvo ter priprava na izvedbo umetniškega dela. Z generacijo realistov smo na Slovenskem dobili vrsto sijajnih risarjev. V njihovih opusih je že mogoče
dvajsetih letih ta proces pospešile, hkrati pa se je risba začela v posameznih opusih uveljavljati kot sredstvo vizualizacije intimnih, eksistencialnih izkušenj, kot pričevalno sredstvo kontempla-cije sveta in neposredno subjektivno izrazno sredstvo. Trideseta leta so postre-
Henrika Šantel (18741940),
Portret dekleta s klobukom, 1904, oglje, estompiranje, ročno izdelan papir ok. 150g/m2, zasebna last, Ljubljana
gla z družbenokritično odzivnostjo na eni strani in z emancipa-
Kratke
Izidi 4. natečaja za zborovske skladbe za nagrado lgnaci[ Ota
Na 4. izvedbi natečaja za zborovske skladbe Ignacij Ota, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, je sodelovalo sedem skladateljev s Tržaškega, Goriškega, Videmskega in iz Slovenije. Strokovna komisija, ki sojo sestavljali predsednik Adi Danev, prof. Tomaž Habe in prof. Martina Batič, je podelila naslednje nagrade: prvo nagrado za najboljšo skladbo za mladinski zbor je prejel Maurizio Marchesich iz Trsta za skladbo Dežela iz sonca in morja, posebno priznanje v isti kategoriji pa Tržačan Aljoša Tavčar za skladbo Dežuje. Prva nagrada za najboljšo skladbo za mešani zbor je bila dodeljena Andreju Makorju iz Kopra za skladbo Istrska reštica, ki prejme tudi posebno priznanje za mlade skladatelje. V kategoriji skladb za mešane zbore prejme posebno priznanje Aljoša Tavčar za skladbo Kraški akvarel. Podelitev priznanj bo potekala v petek, 20. novembra 2009, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi 14).
Zaščita Proseka in interesov kmetijstva na Tržaškem
V postopku za priznanje zaščitenega porekla Prošeka naj bo Dežela zagovornik interesov in pričakovanj kraških kmetovalcev. Tako je mnenje deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, ki je dal pobudo za srečanje med predstavniki Konzorcija za zaščiteno poreklo Kras. S Kmečko zvezo je Gabrovec nastopil v obrambo interesov kraških vinogradnikov z vsemi deželnimi svetniki tako večine kot opozicije, ki so bili izvoljeni na Tržaškem. Srečanje, ki je bilo v petek, 16. oktobra, v prostorih Deželnega sveta v Trstu, je nudilo odlično priložnost, da se deželni svetniki seznanijo s problemom, ki v zadnjem obdobju polni časopisne kronike in zaostruje odnose med Venetom in FJk.
Kmečka zveza in Konzorcij Kras so pred dnevi napovedali, da brez zadostnih zagotovil in jamstev glede potreb in pričakovanj tržaških kmetovalcev bodo organizacije sprožile priziv na upravno sodišče Lacija, ki bi najbrž privedel do zaustavitve postopka za priznanje zaščitenega porekla Prošeka. Gabrovec je ministra Luco Zaio že takoj povabil, naj sam skliče vse sogovornike k omizju, ki naj sklene jasen in nedvoumen sporazum. To pa lahko stori tudi deželna uprava, na kar je deželni svetnik Gabrovec že opozoril tudi predsednika Renza Tonda.
Raz/seljeni - dogodki na temo migracije
Glasbeno potovanje od zahoda proti vzhodu skozi tradicije evropskih držav v izvedbi benda Luciana Gaetanija je odprlo 10. izvedbo festivala Raz/seljeni, ki ga istoimensko društvo in gledališče Miela namenjata tokrat aktualni temi priseljevanja pod naslovom “Afriški Nollywood. Film, gospodarstvo in čez". Filmi in dokumentarci bodo glavna sestavina programa, ki seje nadaljeval 21. oktobra s predvajanjem nagrajenih dokumentarcev natečaja Riaceinfestival, projekta zapuščene vasi jonskega obrežja, ki je
doživela ponovni razcvet, odkar sojo naselile družine pri-bežnikov. Druga nit fe-stivala bo afriški pop-film; pobuda je neposredno povezana s Festivalom
afriškega filma v Veroni in bo predstavila izbor afriških filmov v letošnjem tekmovalnem programu. Med izbranimi je več zabavnih komedij, drugi pa obravnavajo vprašanje priseljevanja in integracije. Program se bo končal z vrsto predavanj na temo dostopa do kredita oz. oblik mikrokredita in povezanih možnosti gospodarskega upravljanja na osnovi etike in enakopravnosti.
Pozornost do kultur afriškega teritorija in do povezav med Afriko in Evropo bo še dodatna vezna nit programa, v katero bosta vključena tudi dokumentarca tržaške režiserke Nicole Leghissa o zgodbi furlanskega raziskovalca Pietra Savorgnana di Brazza, po katerem so poimenovali prestolnico Konga, in Tržačana Giampaola Rampinija o prebivalcih barakarskih naselij v Nairobiju. Razstave, predavanja in projekcije filmov se bodo nadaljevali do 11. decembra. / PAL
KRIZA SSG
| Srečanje na prefekturi
Čakati je treba na analizo izvedencev
nost, sicer v okrnjeni obliki: pod njunim drobnogledom se bo torej znašel organizacijski ustroj SSG, statut gledališča in še marsikaj.
Koliko imen je bilo v začetnem izboru, iz katerega ste izbrali Marijo Marc in Renata Manzonija?
Vsaka stran je imela na razpolago po dva kandidata. Imenovanje Marčeve in Manzonija pa je bilo soglasno.
Kakšna stališča so zagovarjali predstavniki javnih uprav? Tokrat smo bili priča spravnejše-mu ozračju. Javne uprave se namreč zavedajo vloge, ki jo SSG ima ne samo za slovensko narodno skupnost v Italiji, ampak za celoten teritorij. Hkrati pa se zavedajo problemov, ki jih ima stavba, se pravi Kulturni dom kot tak, ki letno stane okrog300.000 evrov, kar je res ogromno. Govor je bil tudi o tem, kako bi lahko razširili dejavnost stavbe na ul. Petronio, ki je bila nekoč stičišče vsestranskega kulturnega življenja Slovencev v Trstu, potem pa se je namembnost prostorov zožila zgolj na potrebe gledališča in občasnih srečanj (npr. seminarja za slovenske šolnike).
Ali bo v to vsestransko dejavnost treba vključiti tudi italijanske kulturne dejavnike? Javne uprave si želijo čim bolj učinkovito in hitro reorganizacijo SSG. Težko pa bi danes govorili o temeljitejših načrtih za prihodnost SSG in Kulturnega doma. Najprej je treba čakati na izsledke ekspertize dveh knjigovodij.
IG
EH Izidor Cankar - Diplomat dveh Jugoslavij
Za priključitev Primorske Jugoslaviji!
Diplomat in politik, sprva duhovnik, pa še umetnostni zgodovinar, profesor, urednik, kritik, pisatelj in prevajalec Izidor Cankar (1886-1958) sodi med dolga desetletja zamolčane osebnosti, bil pa je v predvojnem, medvojnem in prvem povojnem času med vodilnimi politiki slovenskega naroda. Monografija Izidor Cankar - Diplomat dveh Jugoslavij izpod peresa višjega znanstvenega sodelavca Inštituta za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in docenta v Mariboru zgodovinarja Andreja Rahtna prvič celovito predstavlja mnogostransko osebnost velikega Slovenca. Skozi Cankarjevo življenje in delo se kaže pogled na evropsko in svetovno zgodovino 20. stoletja, je podčrtal Rahten.
Potem ko je prvak Slovenske ljud-
ske stranke Anton Korošec sredi tridesetih let dosegel od ministrskega predsednika Stojadinoviča vključitev Slovencev v dotedaj izključno srbsko diplomacijo, je za mesto poslanika v Buenos Airesu nagovoril Izidorja Cankarja. Tam je bilo namreč veliko slovenskih izseljencev, predvsem Primorcev, do katerih srbska diplomacija ni imela pravega odnosa. Cankar je svoja prizadevanja zastavil odločno narodnjaško. "Vse, kar je naredil kot diplomat, ima v ospredju cilj priključitve Primorske Jugoslaviji", je podčrtal Rahten. Zato je najprej v Argentini (1936-42) in potem še v Kanadi (1942-44) Slovence in Hrvate onkraj Rapalske meje obravnaval kot del Jugoslavije, svojo besedo pa je uveljavljal tudi kot minister Tito-Šu-bašičeve vlade in po vojni še kot diplomat v Grčiji (1945-46). V Ot-
Skupščina SSG (foto Kroma)
Predstavniki krovnih organizacij SSO in SKGZ so se 2. oktobra sestali na prefekturi s tržaškim prefektom Gio-vannijem Balsamom, da bi presodili kočljiv položaj Slovenskega stalnega gledališča. Tedaj so se prisotni domenili za nadaljnje srečanje, na katerem bi ob predstavnikih krovnih organizacij bili prisotni tudi predstavniki javnih uprav, to z namenom, da bi dvema izvedencema na področju finančnih sanacijskih ukrepov poverili nalog, da temeljito proučita stanje SSG.
"Današnjega srečanja (sreda, 14. oktobra) na prefekturi so se udeležili predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza, deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič in podpisani", nam je povedal predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. "Domenili smo se, da bomo nalog proučitve finančnega stanja SSG poverili strokovnjakoma na področju knjigovodstva, in sicer
Istega dne se je sestala tudi skupščina SSG, ki je dvema izvedencema potrdila ta mandat.
Drago Štoka je dodal, da se bodo že omenjeni dejavniki ponovno
sestali na začetku novembra in se na podlagi analize strokovnjakov domenili, kako zasnovati nov upravni svet SSG. "Šele nato bo morda SSG začel novo sezono".
Strokovnjaka razpolagata z velikim manevrskim prostorom, "polnomočnostjo" - trdi predsednik Štoka -, s katerim bosta nakazala najboljšo varianto in najbolj nujne ukrepe, da bo SSG lahko nadaljevalo svojo dejav-
Mariji Marc in Renatu Manzoni-ju. Gospo Marijo Marc je predlagala slovenska stran, njenega kolego pa italijanska".
Predsednik Štoka je povedal, da
je gospa Marc v preteklosti že imela podobne knjigovodske izkušnje pri proučitvi stanja Glasbene matice, tudi s SSG se je v preteklosti že ukvarjala. "Marčeva in Manzoni bosta do 31. oktobra morala predstaviti podrobno poročilo sedanjega tehnično - gospodarskega strukturalnega stanja, kar bo hkrati moralo vsebovati tudi predloge za nadaljnje suvereno upravljanje teatra".
Društvo Edinost
Okrogla miza ob 55-letnici sprejetja Spomenice o soglasju
Ob 55-letnici sprejetja Spomenice o soglasju, ki je slovenski manjšini v Italiji dodelila pravico do uporabe manjšinskega jezika v stikih z javnostjo in oblastjo, je društvo Edinost na pobudo prof. Sama Pahorja priredilo okroglo mizo, ki je stekla v ponedeljek, 5. oktobra, v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu. Poleg prof. Sama Pahorja so se okrogle mize udeležili predsednik krovne organizacije SSO Drago Štoka, predsednik stranke Slovenska skupnost na Tržaškem dr. Rafko Dolhar in deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič, moderiral pa je zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Govor je
bil predvsem o tem, ali je sprejetje zakona Slovencem resnično olajšalo stike z italijansko oblastjo, koliko le-te spoštujejo omenjeni zakon in koliko ga sami Slovenci izkoriščamo. Iz debate je privrelo, da v 55 letih zakon ostaja še vedno samo na papirju. Kljub Spomenici o soglasju in njej priloženemu "posebnemu statutu" Slovenci še vedno nimamo možnosti, da bi se z italijanskimi javnimi oblastmi pogovarjali v slovenščini. To je dejstvo, ki ga je prof. Samo Pahor, ki je sprožil debato, želel najprej poudariti. "Množično moramo nastopiti proti tistim, ki tega zakona ne spoštujejo, saj je skrajni čas, da si zagotovimo pravico, ki je
zapisana v italijanski ustavi", je zaključil poseg. Z njegovo mislijo se je strinjal dr. Jože Pirjevec, ki je najprej izrazil nezadovoljstvo nad tako skromnim številom prisotnih okrogle mize. Dejal je, da slovenska manjšina v Italiji nima v svoji sredi takih ljudi, ki bi bili resnično dovzetni za dokončno rešitev problema, kar pa je nujna predpostavka za to, da si priborimo pravice, ki nam z zakonom pripadajo. Pirjevčevo misel je poudaril tudi deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič, ki pa je nezainteresiranost slovenske manjšine za tovrstna vprašanja delno opravičil. Sam namreč meni, da se slovenska manjšina umika v pasiv-
tawi je bil na primer v stalnem stiku s kanadskim ministrskim predsednikom (Kanada je bila v drugi svetovni vojni po ZDA, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi četrta zavezniška velesila) in preko njega tudi z Rooseveltom.
Že zelo zgodaj pa je ugotovil, da četniki ne predstavljajo prihodnosti Jugoslavije, zato je le v Titu in podpori Sovjetske zveze začel videti edino upanje, da se izpolni cilj priključitve Primorske matici. Cankar je sodeloval tudi pri nastajanju druge Jugoslavije (bil je namreč tudi med ustanovnimi očeti Kraljevine SHS) v Šubašičevi
vladi, ko pa je ugotovil, da Tito nima sovjetske podpore za razrešitev tržaškega vprašanja, je iz te vlade izstopil. Tito mu tega ni nikoli odpustil. In tako se je začela osamitev, upokojili so ga le kot profesorja, pestile so ga gmotne težave, z ženo sta se ločila, izgubil je prijatelje in sodelavce, novi oblastniki so ga potlačili, je sklenil pripovedovanje Rahten. Monografija je izšla v zbirki Studia Diplomatica Slovenica Centra za evropsko prihodnost, ki ga je v DSI predstavil generalni sekretar Andrej Vrčon. Večer je vodil časnikar Ivo Jevnikar.
nost, ker je pod stalnim političnim pritiskom italijanskih oblasti. Omenil je neprestano krčenje denarne podpore manjšini, vprašanje, ki je aktualno predvsem zaradi krize Slovenskega stalnega gledališča. "Pri reševanju teh problemov pa se ne moremo sklicevati niti na Evropsko unijo niti na matično državo Slovenijo", je še dodal. "Računamo lahko samo na lastno moč in vztrajnost".
Svoje stališče je zavzel tudi dr. Rafko Dolhar, ki se je v preteklih letih osebno zavzel za rešitev teh problemov, vendar brez pomenljivih dosežkov. Sledil je poseg predsednika SSO Draga Štoke, ki je prisotne pozval k sklicevanju na mednarodne norme, kakršni sta Spomenica o soglasju in O-simski sporazum. "Upoštevati moramo mednarodne norme, da spet pridobimo pravice, ki pri-padajo manjšinskemu kolekti-
vu", je dejal. Mnenju gostov so sledili posegi poslušalcev.
Prvi je spregovoril deželni svetnik FJk Igor Gabrovec, ki je izrazil zaskrbljenost za neobčutljivost manjšine na tovrstna vprašanja. "Dejansko pa velikokrat nimamo časa, da bi tožili nad policisti, ker nas ne nagovorjajo v slovenščini", je tudi sam želel opravičiti obnašanje manjšine. Kljub dokaj negativnim ugotovitvam, ki so prišle na dan pri okrogli mizi, je moderator dr. Jože Pirjevec želel zaključiti s pozitivnejšo mislijo in povedal, da bomo Slovenci, kot že marsikdaj prej v zgodovini, tudi tokrat dokazali, da znamo obstati.
Patrizia Jurinčič
NOVI
i:m:wi;r.i Zveza cerkvenih pevskih zborov
Revija devinske dekanije
Spodbujanje bogoslužne, a tudi izven liturgične dejavnosti cerkvenih zborov z možnostjo sodelovanja pri skupnih, povezovalnih pobudah je eden od ciljev Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki je tudi letos priredila dve reviji dekanijskih zborov. Prvo so oblikovali pevci, ki redno ali pogosto pojejo
no zaplava v varne vode skladb, ki jih najbolje obvlada. Vinko Vodopivec, Franc Kimovec, Anton Foerster in Hugolin Sattner so vedno na vrhu lestvice po tradiciji najbolj priljubljenih in izvajanih avtorjev na naših korih. Z njihovimi skladbami kot tudi, v manjši meri, z nabožnimi pesmimi drugih slovenskih avtorjev je v
H
3
Foto Z. Vidau
v cerkvah na območju od Štivana do Zgonika. Srečanje zborov devinske dekanije je bilo že deseto po vrsti in je v teh letih bilo v Štivanu, Zgoniku, Šempolaju, Slivnem in v Nabrežini. Organizatorji idealno promovirajo predvsem vrednotenje novega ali manj izvajanega cerkvenega repertoarja, kar pa ne predstavlja pogoja, saj večina zborov navad-
nabrežinski cerkvi sv. Roka zapelo sedem zborov, med katerimi so prvič zazvenele tudi sveže note otroških in mladinskih glasov. Revija se je pričela namreč s petjem nasmejanih otrok zbora iz Zgonika, ki vadijo z Zulejko Devetak. Olga Tavčar pa je nastopila z mladinsko skupino župnije Devin, v kateri pojejo otroci veroučnih skupin, ki redno soobliku-
jejo nedeljske maše. Na koru so nastopili nabrežinski in mavhinj-ski ženski cerkveni pevski zbor (vodita Humbert Mamolo in Majda Pertot Legiša) ter mešani cerkveni pevski zbor Devin, ki poje pod vodstvom Hermana Antoniča. Med nepogrešljivimi protagonisti devinske pevske stvarnosti so pevci moškega zbora Fantje izpod Grmade, ki so tokrat samostojno nastopili v nekoliko okrnjenem sestavu, a so obenem okrepili vrste farnega mešanega zbora Šempolaj, pod vodstvom Iva Kralja. Pod njegovo taktirko so vsi nastopajoči za konec zapeli dve skupni pesmi ob spremljavi Petre Grassi. Pred začetkom pevskega programa je številno publiko pozdravil zgoniški župnik Jože Markuža, ki je izrazil hvaležnost za trud, ki ga pevci vlagajo v cerkvena opravila. V zvezi z dragocenim sodelovanjem pevcev in organistov so se navzoči za trenutek spomnili pred kratkim preminulega, zgoniškega organista Antona Kostnapfla. Misli o glasbi papeža Benedikta XVI. so z veznim tekstom napovedovalke postale vezna nit večera; izbira ni bila naključna, saj so vsi zbori ob koncu prejeli v dar novo knjigo Spisi o cerkveni glasbi Josepha Ratzin-gerja. Po devinski dekaniji bodo zdaj na vrsti zbori openske dekanije. Njihova revija bo v soboto,
24. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Nastopili bodo cerkveni zbori z Opčin, iz Mačkolj, Križa, Rojana, z Repentabra, ženski zbor Kon-tovel in še združeni zbor ZCPZ.
PAL
Komentar
Hvalevredno in koristno je, daje Zveza cerkvenih pevskih zborov izbrala Nabrežino za ta nastop. Naša župnija preživlja nelahke trenutke že dolgo, morda predolgo. Po onemoglosti župnika Breclja smo si dolgo delili mašnika z drugimi, končno smo vsaj imensko dobili svojega župnika, kar pa ni izboljšalo stanja. Končno je goriški nadškof našel neko novo zasilno rešitev, ko je naši župniji dodelil upravitelja, sicer izredno delavnega in polnega velikih načrtov, ki pa ne obvlada jezika domačinov, kar ni najbolje. Za slovensko nedeljsko mašo bo še nadalje skrbel, sedaj kaplan, pater Janko, vse ostalo od upravljanja pa vse do uradnih za-piskovvžupnijske knjige pa bo zaupano sedanjemu upravitelju dekanu Ugo Bastianiju. Prepričani smo, da se bo gospod Bastiani čim prej naučil našega jezika, kot je to storil edini nabrežinski neslovenski župnik Virgolin in je tudi v času dvajsetletne vladavine govoril ter molil slovensko. Za kroniko naj omenimo, da je nastopom sledil tudi dekan Ugo Bastiani, nismo pa opazili ostalih dveh dušnih pastirjev, ki skrbijo za devinsko-nabrežinske vernike. / n. k.
Kmečka zveza
V gosteh evroposlanka Debora Serracchiani
Via
// Tladni minister za kmetijstvo Zaia bi se z vašimi zahtevami moral soočiti in jih nikakor ne obsoditi kot golo izsiljevanje", je dejala evropska poslanka Debora Serracchiani predstavnikom Kmečke zveze med srečanjem, ki ga je imela z vodstvom stanovske organizacije v sredo, 14. oktobra.
Znano je, da KZ pripravlja priziv na deželno sodišče Lazia, da bi zaustavilo postopek v zvezi z udejanjanjem načrta ogromnega pridelovalnega področja v Venetu in FJk, na katerem bi vinarji lahko končno suvereno uporabljali za svoj proizvod ime Prosecco. "Letno poslovanje v zvezi s tem vinom, ki ga že vrsto let pridelujejo v Venetu, znaša 650 milijonov evrov: to je ogromna vsota, ki presega meje deželnega interesa Veneta in postane pomemben izvozni posel
za celotno državno gospodarstvo", je dejal predsednik KZ Franc Fabec, ki je ostro obsodil kritiko ministra Zaie, po katerem naj bi kraški pridelovalci - ki naj bi jim
Fabec je poudaril, da KZ podpira ta projekt, "kraški pridelovalci pa ne bi od tega imeli kaj dosti dobička zaradi vinkulacij, ki onemogočajo vsakršen razvoj kraškega področja". Vinkulirana področja, na katerih bi morala veljati evropska direktiva o t. i. zavarovanih območjih Sic in Zps, je na vrat na nos skorajda čez noč vzpostavila deželna vlada, da bi se izognila slanim bruseljskim globam. Pri tem pa je veliko veči-
na podlagi geografske domicil-nosti Proseka pripadalo koristenje tega imena za lasten proizvod -želeli iztržiti iz te afere masten denar: predstavnik Berlusconijeve vlade je namreč to potezo opredelil za golo izsiljevanje.
no zaščitenega področja določila ravno na tržaškem Krasu. KZ je zato zahtevala, naj bi ta določila omilili in naj bi hkrati financirali obnovo brega od Kontovela do Nabrežine, naj bi predvsem izdelali prodrobnostni načrt za razvoj
kraškega kmetijstva ter naj bi poenostavili kolesje birokracije. Dežena vlada in sam minister sta se s temi zahtevami načelno strin-jala, vendar so njune obljube doslej ostale zgolj na papirju. "Priziv jemljemo zato kot zadnjo možnost, da bi udejanjili naše povsem upravičene zahteve: te je treba namreč jemati v luči vsesplošnega razvoja Krasa". Kljub temu pa ostaja odnos z deželnim odbornikom Violinom dober.
Fabec je gostji izrazil prepričanje, da je pozitiven razplet problema v interesu same dežele FJk; Serracchi-anijevi je zato poudaril, da je treba zadevo premisliti v logiki složne politične fronte večine in opozicije. Evropska poslanka - ki je zaželela, da bi priziv postal res poslednja poteza pri rešitvi tega problema - je zagotovila svojo podporo in objubila, da bo v Strasbourgu seznanila predsednika evropske parlamentarne komisije za kmetijsko politiko Paola De Castra o problemih, ki onemogočajo razvoj kraškega kmetijstva.
IG
Obvestila
Part-time zaposlimo osebe z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg. otroci@gmail. com.
SZSO vabi vse voditelje in pripravnike na Dan voditelja v nedeljo, 25. oktobra, v Marijanišče na Opčine. Zbiranje
ob 10.40 pred opensko cerkvijo, sv. maši bo sledil program na temo Kaj pomeni skupnost voditeljev in kako mora delovati? ter Odgovornosti voditelja.
Darovi
Za misijonarja Ernesta Saksido daruje Milena Franco 100 evrov. Za misijone daruje NN 100 evrov. Za misijonarja Danila Lisjaka daruje M. M. 50 evrov.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na
6. REVIJO CERKVENIH ZBOROV OPENSKE DEKANIJE
v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu v soboto, 24. oktobra 2009, ob 20. uri
Prijatelji Contrade
Letos se bodo spomnili tudi Lidije Kozlovič
Po začetku sezone je gledališče La Contrada predstavilo tudi niz bralnih izvedb dramskih besedil, ki jih že enajsto leto z velikim uspehom in odzivom prireja društvo Prijateljev Contrade. Igralci tržaškega gledališča in nekateri gostje bodo od 19. oktobra do 5. aprila, šestkrat prebrali pred pultom adaptacije dramskih del. Na sporedu ponedeljkovih popoldanskih srečanj bodo besedila Fulvia Tomizze, futurističnih avtorjev ob stoletnici avantgardnega gibanja, Uga Bet-tija, Pirandella, Ibsena in Liliane Ulessi, ki je avtorica teksta v poklon tržaški mezzosopranistki Fe-dori Barbieri. V pripravi je tudi izredni projekt, ki bo zaživel ob koncu sezone v spomin na letos preminulo igralko Lidijo Kozlovič, katere umetnost je obogatila produkcije Slovenskega stalnega gledališča, pogosto pa tudi sosednega, italijanskega gledališča La Contrada. Njen odhod z odra življenja je močno prizadel kulturno stvarnost mesta; poklon njeni umetnosti bo zaživel tudi v jesenskem nizu Glasovi geta, kjer ji bodo 12. novembra posvetili koncert na temo molitve od Bacha do VVagnerja Magnificat ani-ma mea v izvedbi sopranistke Sabine Macculli in organistke Ales-sandre Sagelli. V istem sklopu bodo od 31. oktobra do 24. novembra zaživeli še koncert okcitanske tradicionalne glasbe, gledališka predstava o židovskih ženskah in koncert s kontaminacijami renesančne in sodobne, zabavne glasbe z duom Accrocco, ki združuje zvok lutnje z digitalnimi zvoki. Letos bo tradicionalni poletni niz potekal izjemoma v tem obdobju in s sodelovanjem društva Epi-cantica, ki bo vzporedno prirejalo zanimiv festival baročne gla-
sbe VVunderkammer (v letošnjem letu astronomije v znamenju vezne teme noči). Prvi koncert, ki je tolmačil rdečo nit z baročnim to-posom solz, je bil že na sporedu v dvorani Bartoli gledališča Rosset-ti. Festival, ki je v zadnjih letih ponujal izvirne in kakovostne glasbene ponudbe, bo tudi letos privabil svoje obiskovalce ne samo s koncerti priznanih umetnikov na področju izvajanja antične glasbe, ampak tudi s preda-
Lidija Kozlovič
vanjem astrofizika o novem zvezdnatem nebu, ki ga renesančni človek ni poznal, in s predvajanjem filma Voluptas do-lendi harfistke Mare Galassi in baročne plesalke Cristine Colon-na, ki se po estetiki navdihuje v slikah Caravaggia. Ljubitelji baročnih opernih vragolij bodo prišli na svoj račun 28. oktobra na recitalu priznanega baritonista Giorgia Caodura, bolj zbrane atmosfere liturgije velikega petka pa bodo snov koncerta vokalne skupine Odhecaton Tenebrae fac-tae sunt. Med redkostmi letošnjega niza, ki se bo nadaljeval do konca novembra, bosta tudi koncert za klavikord in program skladb, ki pričajo o zanimanju nekaterih skladateljev za astronomske vede.
PAL
Prvo nedeljo v oktobru
Rožnovenska nedelja v Barkovljah
Prvo nedeljo v oktobru so se Barkovljani zbudili sorazmerno zgodaj in dobre volje, kajti sijalo je sonce, ne dež ne veter nista grozila. Ta dan je bil namreč za barkovljanske Slovence velik praznik z rožnovensko procesijo. Maša je bila izjemoma že ob osmih. Maševal je in vodil procesijo gospod Ivo Miklavc iz Trebč, ker je domači dušni pastir msgr. Franc Vončina moral biti že ob devetih za mašo po radiu v Rojanu. Maša v Barkovljah je bila lepa, ker so se pevci na koru zelo potrudili, da je bilo petje ubrano. Na orglah jih je spremljal maestro Zudini. Medtem je kraljeval na levi strani
glavnega oltarja v belo cvetje ovit kip Matere božje. Po maši so ga postavili na voziček in začela se je procesija. Ta se je vila po obali med morjem in zelenim gozdičem do vodometa. Med procesijo so molili in igrala je proseš-ka godba. Ta ima na svojem seznamu mnogo Marijinih pesmi. Te so odmevale po celih Barkovljah. Ob vodometu se je procesija ustavila. Tam so molili in zapeli Marija skoz' življenje. Čudovit je bil pogled na okrašeni Marijin kip, obdan z belimi in barvanimi narodnimi nošami, ob katerih je stala množica ostalih vernikov. Nazaj so se vračali po isti poti ob sinjem
morju, pozlačenem od sončnih žarkov. Na malem trgu pred cerkvijo so se ustavili, zmolili še zadnje molitve in zapeli. S tem pa ni bilo še vsega konec. Ko so kip prinesli v cerkev, so zadonele orgle pod prsti maestra Zudinija. Verniki so pred kipom zapeli še tri Marijine pesmi. Zares lepa procesija.
Po procesiji so se godbeniki, narodne noše in ostali ljudje odpravili na sedež Slovenskega kulturnega društva Barkovlje. V veliki dvorani so našli razstavo znane domačinke Magde Starec Tavčar. Pod naslovom Smeri razstavlja tekstilije, grafične liste in ilustracije. Tu
jih je pričakala tudi bogato obložena miza z jedili in pijačo. Čakala jih je tudi nova razstava v sosednji manjši dvorani, ki so jo poimenovali "glasbena dvorana", ker hranijo v njej razna glasbila
otroške glasbene delavnice, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Godba je zaigrala dve pesmi in s tem se je začelo odprtje nove razstave, ki nosi naslov Note spomina. Zamislila in postavila jo je Rossana Palia-
ga. Sandra Poljšak je spregovorila o razstavi. Na razstavi je del arhiva ročno pisanih not, ki ga kot dragocen zaklad hranijo na koru v zaklenjeni omari. Ti rokopisi segajo od 18. stoletja pa vse do druge svetovne vojne. Arhiv je na pobudo Zveze cerkvenih pevskih zborov že pred leti uredila Rossana Palia-ga in je najbogatejši v naši škofiji. Poleg teh starih not v vitrinah in na mizah visi na steni tudi zgodovina barkovljanske godbe, ki je igrala na procesijah in še kje, po premoru med vojno še od leta 1946 do leta 1989. Zraven so razstavili tudi fotografije te godbe in trobento s partituro. Razstavo dopolnjujejo še slike starih Barkovelj.
Rožnovenska nedelja je bila za Barkovlje res bogata.
Nada Martelanc
Obenem žičnice in gradnja malih akumulacijskih jezov za HE na Kaninu
Električni daljnovod bo vodil čez Kanin
VIDA VALENČIČ
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
Obnovljivi energetski viri so nuja, obenem pa smo za njihovo realizacijo na nekaterih lokacijah slepi ali pa onemogočeni? Kaninske žičnice so že predolgo zastarele. Kaj se dogaja z žičnicami, lahko javno izvemo iz vsebine kakšne seje. Poleti je bilo objavljeno, da se solastniki dogovarjajo o dokapitalizaciji ATC, a zdi se, da bo letos načrtovani korak ohranil žičnico zgolj pred stečajem, tik pred desetletjem pričakovano povezavo obeh smučišč na Prevali in super modernizacijo na italijanski strani, na slovenski pa za nova desetletja... Ali lahko v tem delu Soške doline ljudje upajo, da bodo sedanji partnerji, po predvideni zanemarljivi dokapitalizaciji, storili res enakovreden korak
lastniki partnersko sodelovati ali pa bomo postali TNP čez in čez..., za kar bi bili nekateri izven te regije presrečni. Nedvomno imamo velike vodne potenciale. Veliki viri potencialne obnovljive energije so vsepovsod in pitne vode je za prodajo, npr. izpod Stola. Posebne geografske in hidroenergetske potenciale ima prav Kanin z okolico. Dve akumulacijski jezeri zadaj, nad jezerom hidroelektrarne Plužna, kot je prikazano v priloženi skici. Na tem terenu je obstajalo že ledeniško jezero. S preselitvijo golfa nekoliko višje bi lahko zgradili še eno akumulacijsko jezero tudi pod Plužno. Na SENG imajo gotovo te že v predalih, pa so nasprotovanja premočna, interesi z lokalno skupnostjo pa naravnani
naprej? Čakanje se je pokazalo kot nekaj najbolj nezdravega. Že dolgo vsi vemo, da je potrebno stvari zastaviti širše, s pomočjo širšega kroga partnerjev države in zlasti izven nje. To pomeni s pomočjo tujih bank in najbolj sposobnih lobistov. Slišati je očitke, da moramo tudi sami narediti kakšen korak, ne le računati na druge. Katere vire financiranja pa imamo v občinah Bovec, Kobarid, delno Tolmin, Kluže, Trbiž, katerih turizem lahko računa na zimsko sezono na Kaninu? Takoj lahko ugotovimo, da obstajajo, a njih uporaba ni v naših rokah, zato je treba z
premalo vzajemno in zato v javnosti izpostavljeni odločilnemu nasprotovanju... Idejne študije lahko zelo hitro pokažejo, ali je stroškovno in naravovarstveno upravičeno zgraditi višje na Kaninu še eno jezero s prečrpavanjem vode, ki bi delovalo podobno kot tisto nad Avčami. Ta varianta bi bila lahko povezana tudi z umetnim zasneževanjem smučarskih prog in položitvijo vkopanega elektrovoda v Italijo. Nevarnega kvazi - naravovarstvenega zmaja, katerega pravo ozadje njegovih pretiravanj, igračkanja s temi kraji, lahko le slutimo, je mogoče premagati le
na konju energetskih potreb sosednjih držav.
Namesto da bi se prepirali, kod bi šel iz Slovenije v Italijo glavni električni daljnovod čez naseljeno območje predgorja na meji Slovenija - Italija, in zgubljajo dragoceni čas, je kot na dlani, da gre prav lahko čez Kanin. Ta je sedaj z italijanske strani prevozen do meje na Prevali, tudi za najtežja transportna vozila in gradbene stroje. Za spoj z naše strani pa je teren še lažji in tudi že dokaj nadelan, tudi zaradi smučarskih prog in dostopov do njih. Eventualno višji pregradni zidovi ob koncu obeh jezov (milijoni kubikov vode - neprimerljivo več kot Avče!) pod Kaninom bi bili zakamuflirani s plezalno steno in bi predstavljali dodatno obogatitev turistične ponudbe. Pričakovati je, da bo bovška občina to sprejela z velikim odobravanjem. Na Učji in Možnici so domačini proti velikim akumulacijskim jezerom. Kaj pa pretočne elektrarne? Ob tej energetski gradnji bi turizem svojo izvedbo smučarskih naprav na Kaninu pocenil. Zelo spodbudno bi bilo še letos podpisati o teh stvareh s SENG in Elektro Primorsko pismo o nameri partnerskega pristopa k dokapitalizaciji kaninskih žičnic in o izrabi vodnih virov v občinah Bovec in Kobarid ter drugih, katerih zimski turizem teži na kaninsko smučišče kot celoto. Občine naj ostajajo še naprej lastnice parcel, kjer se bodo gradile žičnice in smučarske proge ali razne rekreacijske naprave, ki jih bo prinesel čas razvoja.
Če pa govorimo o kaninskem smučišču kot celoti, je samo po sebi umevno, da morata ti dve smučišči prvi dati dober zgled medsebojnega zaupanja, da verjameta v njegov razvoj: s skupnim partnersko-naložbenim projektom.
Miran Mihelič
Slovenski visokošolski sklad Sergej Tončič
Razpis za dodelitev štipendij in podpor
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2009/2010:
- štipendijo v znesku 1500 evrov za študentko - študenta visokošolskih zavodov, ki se izobražuje za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) ter morebitno dokumentacijo o izkušnjah pri delu z otroki in o opravljenih izpopolnjevalnih tečajih;
- štipendijo v znesku 1500 evrov za študentko - študenta, ki je vpisan (a) v visokošolski program za predšolsko vzgojo v Republiki Sloveniji za pridobitev naziva "diplomiran (a) vzgojitelj (ica) ";
prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na Pedagoško fakulteto ali fotokopijo indeksa ter morebitno dokumentacijo o izkušnjah pri delu z otroki in o opravljenih izpopolnjevalnih tečajih;
- štipendijo v znesku 1500 evrov za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji; prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa ter morebitno dokumentacijo o delovnih izkušnjah na športnem področju v sodelovanju z društvi, ki jih zastopa ZSŠ-DI;
- podpore rednim študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske
programe. O številu in znesku posamezne podpore bo odločal odbor sklada; predvideno je financiranje šolnin, študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere in želijo izpopolniti svoje poznavanje slovenščine. Prošnji je potrebno priložiti curriculum vitae, potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na fakulteto ali fotokopijo indeksa ter morebitno dokumentacijo o doseženih priznanjih.
V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ali biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini in ne smejo prejemati drugih štipendij ali podpor. Vsi interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici do najkasneje 21. novembra na naslov: Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič, ulica Ginnastica 72, 34142 Trst. Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada (www. skladtoncic. org). Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic. org.
Udobje sličnega nam samim (?!)
Svet se zelo naglo spreminja. In to ne le širni svet, z ameriškim predsednikom in njemu dodeljeno Nobelovo nagrado za mir. Spreminja se družba, ki nas obkroža in katere sestavni del smo tudi sami. Danes berem, da bo morda zelo v kratkem po šolah na voljo tudi študij Korana. Zelo prav. Ne le zaradi spoštovanja pravic pripadnikov nekatoliških religij, pač pa tudi za nas same. Nepoznavanje ne vodi nikamor, vse bolj nas odtujuje.
Že nekajkrat se mi je pripetilo, da sem ob uri kosila videvala več moških temne polti, družine, ki so parkirale zraven mojega doma, vsi so se skupaj napotili dalje. Takoj sem se spomnila, da je to bilo vedno na petek in da živim zraven tržaške ulice, kjer se na tisti dan v tednu približno ob uri kosila zbirajo verni muslimani. Pred leti sem si službeno ta prostor tudi ogledala. Spominjam se nelagodnega občutka, ko sem dognala, da sem edina ženska v sobi. Kasneje sem odkrila, da so bile ostale v sobici na koncu hodnika, kjer so pripravljale čaj s piškoti, da bi se možje ne le duhovno podprli. Skromno stanovanje, tla prekrita z molitvenimi preprogami, druga zraven druge. Na desetine čevljev ob straneh, vezenine z besedami Korana. Čuden občutek. Besede s predsednikom italijansko-arabskega društva v Trstu, elegantnim Palestincem, ki že desetletja živi v Trstu, potem z odgovornim za stike z javnostjo tukajšnje muslimanske skupnosti, rdečelasim italijanskim zdravnikom, ki mi pove, da je v mladosti s preučevalno zagnanostjo študiral vse velike svetovne religije. Pravi, da je islam nekako "izbral, ker mu je dal popolno sliko". Spominjam se sebe na tisti stolici pred njim, vprašanje v meni, če se lahko nekemu verskemu ali drugačnemu "credu" predaš kot rezultat nekega študijskega preučevanja. Saj vem, odgovor je enostaven: odvisno od značaja, morda pristopa do življenja. Gotovo veliko oseb živi in sprejema življenje - ter
se posledično odloča o marsičem - veliko bolj racionalno od mene.
Spominjam se korakov po stopnicah, sebe ponovno na pločniku tiste prometne ulice in občutka, da živimo drug ob drugem, ne da bi se dejansko sploh poznali. Po navadi se s temi besedami nanašamo na našo večno dilemo odnosa Slovenci-Italijani. Že res, da vodimo še vedno paralelna in še ne skupna življenja, dejansko pa živimo na tem koščku sveta, kjer obstajata res ti dve tirnici, čisto ob straneh, ob zidovih pa še cel skupek drugačnih zgodb, ki nam niso niti razvidne. Kot kak madež ob robovih svetlih sten.
Živim v večstanovanjski hiši, na zvoncih različna imena, na našem nadstropju kitajski par z
otrokom, nekaj nadstropij niže drug par: mlad in izredno prijazen črnolasi moški, žena ravno tako mlada ženska, vedno odeta v tanek plašč do tal in z belo ruto na glavi, povezano na zelo poseben način. Ne poznam priimka, zato že nekaj časa ugibam, od kod prihajata. Po vsej verjetnosti sta Irančana. Do danes mi še ni uspelo prebiti ledu, srečujem ju izključno v paru, tistih nekaj besed izreče vedno le moški, žena se le nasmehne. Kdo ve, morda je stvar kulture, morda enostavno ne pozna niti besedice italijanščine.
Vse bolj jasno mi postaja, da živimo v Trstu kot shizofrena družba. Stalno ponavljamo, kako prav je, da se odpiramo, spominjamo se stare Avstrije, različnih jezikov, ki so jih takrat govorili, razlagamo, kako nas stik z drugačnim bogati itd. itd. V vsakodnevnem življenju je pa po navadi drugače. Že prav, da se vsaka skupnost že po naravi tišči bolj zase, napačno pa postane dejstvo, da se niti "na zunaj" sploh ne poznamo. Bodimo iskreni, ne čutimo potrebe po poznavanju resnične drugačnosti. Različnih idej, morda radikalno različnih navad in zgodovine. Z besedo zagovarjamo stik z Drugačnim, v praksi zagovarjamo udobje že poznanega in sličnega nam samim.
Gledališče Verdi v Gorici
Živahna sezona, zaznamovana
s humorjem
občinski odbornik za kulturo A. Devetag in W. Mramor v sredo, 14. oktobra, v prostorih Verdijevega gledališča. Po že preverjeni in uspešni formuli bodo gledalci lahko izbirali med gledališko, glasbeno in plesno ponudbo ter "velikimi dogodki", ki bodo v naše mesto priklicali prestižne umetnike z mednarodne kulturne scene. Ti bodo še dodatno prispevali k razgibanosti sezone, ki
lywood Love Story (režiser Sanjoy Roy), ki prestavlja na oder pisane vsebine popularnega indijskega filma. 18. aprila 2010 bo očaral moderni flamenko v baletu 7 Hermanos skupine Los Vi-vancos.
V gledališkem programu bodo komediji To be or not to be Marie Letizie Compatangelo Stalnega gledališča FJk (16. novembra) in Metti in salvo il tesoretto v iz-
koprodukciji z Diano Or. I. s. sne (16. februarja), Stalno gledališče iz Verone bo predstavilo znamenito Shakespearovo delo v priredbi Piermaria Vescova La bisbe-tica domata (Ukročena trmoglavka); za konec pa bosta Massi-mo Dapporto in Benedicta Boc-coli (skupina Noctivagus) uprizorila delo L'appartamento.
/stran 14 IK
Prizor iz musida Cenerentola v izvedbi Planet Musical z igralko Roberto Lanfranchi
Gledališče Verdi v Gorici stopa v novo sezono z raznoliko ponudbo glasbenih in gledaliških dogodkov, ki postavljajo goriški kulturni hram v središče kulturnega življenja naše dežele. Izbor gledaliških, glasbenih in plesnih predstav sta organizatorja sezone, goriška občina in dežela FJk, s finančno pomočjo Fundacije goriške hranilnice in istoimenske banke, spet poverila igralcu in umetniškemu vodji VValterju Mramorju, ki je tudi tokrat skrbno opravil svoje delo, da bi bila ponudba čim bolj pestra in bi bila tudi v dopolnilo programov, ki jih ponujajo gledališča v Krminu,
Gradišču in Tržiču. Letošnji abonmajski program sta ob prisotnosti go-riškega župana E. Romolija predstavila
jo prireditelji ponujajo pod geslom "Vpiši abonma za sanje". Uvod v letošnjo sezono (10. novembra) je poverjen mednarodni skupini, ki v svetovno znanem delu Stomp združujejo gledališče, ples in glasbo, izvedeno na najrazličnejše vsakdanje predmete, od smetnjakov do metel, in z ironijo predstavlja utrip sodobnega sveta. V tem nizu veliki dogodki bo 20. januarja 2010 nastopil Cirque Eloize z delom Rain, ki gledalce, ob spretnosti akrobatov in rahločutnosti poezije, odvede v otroški svet sanj. 23. marca 2010 bo na vrsti musical Bol-
vedbi a. ArtistiAssociati iz Gorice v režiji VValterja Mramorja, z izvirno glasbo Valterja Sivilottija (27. novembra), detektivka Un ispettore in casa Birling Johna Boytona Priestleyja v izvedbi skupine Bis Tremila srl (10. decembra), musical Cenerentola, po znani pravljični vsebini Pepelka v izvedbi Planet Musical z igralko Roberto Lanfranchi, Dona Flor e i suoi due mariti, po romanu Jor-gea Amada (28. januarja 2010), uprizorila jo bo skupina Compa-gnia Mario Chiocchio, slavospev Neaplju L'oro di Napoli v izvedbi gledališča La Pirandelliana v
Sloveniia
	^	M-
Za premagovanje vsesplošne krize
Janez Janša predlaga oblikovanje tehnične vlade
V Sloveniji so vzbudili zanimanje in odmeve nekateri dogodki, ki bodo očitno tudi v prihodnje zaznamovali politiko in razmere v državi. Gre za kritike vlade, ki bi tudi po mnenju državnega poglavarja morala biti bolj prodorna in odločna v svojem delovanju; nadalje gre za predlog Janeza Janše, predsednika SDS, da naj bi oblikovali novo t. i. tehnično vlado, sestavljeno iz najboljših strokovnjakov, ki bi bolje in uspešneje od sedanje vlade upravljala državo, hitreje pa naj bi premagovala tudi finančno in gospodarsko krizo. Tudi tokrat so nastali zapleti s Hrvaško, ki odlaga podpis sporazuma o arbitraži in reševanju mejnega spora med državama, o čemer sta se dogovorila premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor. V javnosti pa močno odmevajo zaslišanja, ki so jih finski in slovenski kriminalisti prejšnji teden opravili v Ljubljani glede afere oz. zadeve z oklepnimi vozili znamke Pa-tria.
Glede vlade opozicijske stranke zatrjujejo, da Borut Pahor in celotna koalicija slabo vodita državo, kar naj bi se najbolj kazalo v premalo uspešnem premagovanju finančne in gospodarske krize. Slednjo najbolj zaznamuje 100.000 brezposelnih, število ljudi brez dela pa se še povečuje. Janša je najprej sporočil, da bodo poslanci iz SDS državnemu zboru predlagali, naj vladi izglasuje nezaupnico, na njen molk pa so se v opoziciji odzvali z zahtevo po predčasnih parlamentarnih volitvah. Zdaj se Janša in njegovi prizadevajo za obliko-
mu dokument z naslovom štabna listina, kjer je ob imenih pokojnega predsednika Janeza Drnovška, nekdanjega premierja Antona Ropa in nekaterih uradnikov ministrstva za obrambo zapisano, kaj bi morali storiti, da bi v zadevo vključili tudi premierja Janeza Janšo in njegovo stranko. Omenjeni dokument naj bi zasnoval slikar Jure Cekuta iz Celja, ki je za svojo vlogo v celotni zadevi podkupovanja prejel 340 tisoč evrov. Slikar vse zanikuje in izjavlja "da on nikoli ni lagal". Kaže, da je zadeva z domnevnim podkupovanjem pri nakupu omenjenih oklepnih vozil zapletena in ima veliko političnih razsežnosti. Afero naj bi zasnovali tudi nekateri slovenski politiki, ki nasprotujejo Janezu Janši ali pa ga celo sovražijo. Molitve za ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana
Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Alojz Uran, se je v petek, 16. oktobra, vrnil iz kliničnega centra v Ljubljani. Tam je bil sedem dni na zdravniških pregledih in zdravljenju. Ugotovili so, da ima oslabljeno srce, zaradi česar bo moral nekaj časa počitvati. Nadškof je zato odložil nekatere obveznosti. Televizija Kanal A je med zdravljenjem v Univerzitetnem kliničnem centru edina poročala, da je msgr. Alojz Uran zelo priljubljen med verniki in v javnosti. Sicer pa v Sloveniji molijo za zdravje nadškofa in metropolita.
In še pomembna vest iz kronike dogodkov v Sloveniji. Na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide slovenskega parlamenta, so nekateri udeleženci zahtevali, naj sporni predlog družinskega zakonika umaknejo iz javne razprave. Zasnovan je namreč na nesprejemljivi definiciji družine in zakonske zveze.
Marijan Drobež
^ ' Janez Janša
vanje t. i. tehnične vlade, ki bi jo sestavljali najboljši strokovnjaki z raznih področij, ki bi se lahko uspešneje kot sedanji ministri soočili s krizo in jo tudi obvladali. Tehnično vlado naj bi vodil dr. Janez Potočnik, slovenski komisar v evropski komisiji; to pa je ta že odklonil. V odnosih s Hrvaško pa se je že zapletlo, kar so mnogi, upoštevaje slabe izkušnje s sosednjo državo v preteklosti, tudi pričakovali. V Zagrebu odlašajo s podpisom sporazuma o arbitraži, to je sodiščem, ki bi določilo kopno in pomorsko mejo med državama.
Odnosi s Hrvaško so ponovno postali tudi pomembna tema slovenske politike. V polemiki, ki še traja, je dr. France Bučar menil, da sporazuma o arbitraži o določitvi meje sploh ne bi smeli podpisati, "ker je stoodstotno v škodo Slovenije. Z njim bi izgubili Piranski zaliv, ozemlje, ki so si ga po osamosvojitvi prilastili Hrvati, in stik Slovenije z odprtim morjem. Jaz sporazuma o arbitraži glede meje ne bi nikoli podpisal. Toliko Slovenca pa že sem, saj bi taka odločitev veljala in bila škodljiva za vse večne čase". Dr. Francetu Bučarju so pritrdili politiki iz opozicijskih strank, med izvedenci pa tudi dr. Marko Pavliha, predstojnik katedre za pomorstvo in pomorsko pravo na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. Zapisal je "bravo dr. Bučar. Ponosen in vesel sem, da sva ena od redkih pravnikov v tej hlapčevski deželi Šentflorjanski, ki se strinjava, da bi bil podpis sporazuma o arbitraži neodpustlji-
va izdaja slovenskega naroda". Premier Pahor odločno zagovarja dogovor s hrvaško kolegico Jadranko Kosor in celo opozarja, da bi zavlačevanju zadeve "zelo verjetno sledile nepredvidljive posledice v odnosih med državama, poslabšale pa bi se tudi razmere v drugih državah". Predsednik Slovenije Danilo Turk pa meni, "da v tem trenutku še ni jasno, ali na Hrvaškem obstaja dovolj politične volje za podpis sporazuma o arbitraži glede meje. Zaradi tega bi bilo prav, da se v kratkem razjasni, ali je podpis možen". O tem bi bil v Sloveniji možen tudi referendum. Skupina finskih in slovenskih kriminalistov je v Ljubljani za-
slišala nekaj oseb, osumljenih, da so pri nakupu oklepnih vozil, znanih osemkolesnikov znamke Patria, bile podkupljene. Med zaslišanimi je bil tudi Janez Janša, ki pa mu zasliševala niso povedali, česa je sploh osumljen. Pokazali so
SNG Nova Gorica / Premiera: Nenavadna prigoda
Kdor drugim jamo koplje
...sam vanjo pade, pravi slovenski pregovor, ki vsebuje v izkušnjah prekaljeno modrost preprostega, a pametnega človeka. Ta pretanjena ljudska misel se čudovito prilega vsebini komedije enega izmed najboljših komediografov vseh časov, Carla Goldonija, ki je v novem všečnem slovenskem prevodu Gašperja Maleja dobila naslov Nenavadna prigoda (Un curioso accidente) in se premierno razživela v četrtek, 1. oktobra, na novogoriškem odru. Kot Tast po sili je zasijala na solkanskem odru že daljnega 1. 1968 v režiji Jožeta Babiča; v letošnji jubilejni, 40. sezoni, "ob pogledu nazaj, na uspešne uprizoritve", jo je umetniško vodstvo gledališča ponovno postavilo v repertoar. O njej sam avtor pravi, da je nastala po resnični zgodbi.
Goldoni pa, kot znano, je bil izvrsten v prestavljanju resničnega življenja na odrske deske, predvsem pa je bil prodoren opazovalec povprečnega človeka in razčlenjevalec njegovih hib in napak, ki so čudovita podstat vseh njegovih uspešnih del, obžarjenih z mediteransko živostjo in miselno širino. Nenavadna prigoda je eno izmed
njegovih zadnjih del, spisal ga je 1. 1760, pred svojo odselitvijo v Pariz. Gonilna sila komedije je ljubezenska strast. V središču Goldonijevega ošiljenega peresa je bogat holandski trgovec, po značaju dobrosrčen, radodaren in resnicoljuben, hkrati pa tudi zelo samovšečen. Prepričan je, da kot "deus ex machina" lahko razreši še tako zapleteno situacijo, npr. ljubezen med bogatim dekletom in obubožanim plemičem. V veliki vnemi, da bi z bistroumnimi nasveti in celo z denarjem pomagal zaljubljeni Costanzi, hčeri pohlepnega prijatelja, za katero
zmotno misli, da je zaljubljena v francoskega poročnika de la Cot-teriea, ki okreva v njegovi hiši, razreši ljubezenski zaplet lastni hčeri Giannini, ki sama gori v
ljubezni do tega mladeniča. Ta je preplah in neodločen, da bi
* * * poprosil svojega dobrotnika za hčerino roko. Gi-annina je njegovo pravo nasprotje, značajna, odločna, pa tudi zvita in svobodomiselna, ki želi svojo usodo krojiti sama, če ne drugače pa s pomočjo zvijače. Komedijske niti spleta ljubezen, zapletajo in razpletajo pa jih protagonisti s svojimi hotenji in ravnanji. Gledalec vse to spremlja z razdaljo in zavestjo opazovalca, ki že vnaprej pozna resnično ozadje, prikrito protagonistom, kar seveda vzbuja smeh. Prav na tej komični noti je zgradil režijski koncept mladi režiser Luka Martin Škof, prvič gost v novogoriškem gledališču. To mu je imenitno uspelo, kot tudi sama izpeljava komedijskega spleta, pri kateri se je izognil vsiljeni posodobitvi, ki je univerzalnost Goldonijeve sporočilne misli, veljavne za vsako dobo, res ne potrebuje. Tako je delo zadihalo v klasičnem duhu, a sočasno izžarevalo sodobno izraznost, prežeto z nekaterimi drobnimi, a komično učinkovitimi režijskimi domislicami. Režiser je pri uresničevanju svojih zamisli in želja imel ob sebi, poleg dramaturga Dejana Spasiča in dramaturške svetovalke Tee Rogelj, čudovito igralsko ekipo, ki že kar nekaj let žlahtni ustvarjanje novogoriškega teatra. Kot zmeraj je s prefinjeno in prodorno igro navdušil Bine Matoh, ki je po-
drobno osvetlil samoljubega Filib-erta, ki se ujame v lastno zanko, ko jo z vso vnemo in prepričanostjo nastavlja svojemu prijatelju Riccardu, ki ga je tudi v skopuške barve, polne neprikritega napuha, odel Jože Hrovat. Odločno "spletkarko" lastne sreče, Gianni-no, je v sončni, živahni, temperamentni igri, kretnjah in mimiki oživila Marjuta Slamič in jo prežela s čisto razsvetljenskim duhom. Njeno pravo nasprotje, naivna in zmedena, kot porcelan krhka Costanza, začudena nad potekom dogodkov, je bila Helena Peršuh. Blaž Valič je bil posrečen oblikovalec ob lastnih čustvih prestrašenega, skoro nebogljenega poročnika de la Cotteriea, ki želi z begom odpraviti vse svoje srčne težave. Ognjevit, strasten ljubezenski par sta iskrivo odslikala Ana Facchini kot Gianninina služabnica Marianna in gost Danijel Malalan kot poročnikov sluga Gaskonja.
Lepo izdelano predstavo, ki bo gotovo zadovoljila tudi okuse širšega kroga občinstva, odlikujejo razkošni, natančno ukrojeni stilni kostumi Nadje Bedjanič, ki verno odslikavajo modne težnje 18. stoletja, in scenska podoba Mihe Knifca, ki prikazuje notranjost bogate meščanske hiše, obokane in s stebriščem; ta se preliva v naslikano ozadje in ustvarja globinsko iluzijo, ki jo režiser hudomušno izrabi za komični utrinek. Različno občutje protagonistov, pa tudi glasove, ki pronicajo z domačega dvorišča, premišljeno spremlja izvirna glasba Mirka Vuksanoviča. Primerno ozračje ustvarja skrbna osvetlitev oblikovalca luči Sama Oblokarja.
Iva Koršič
Kratke
Sindikati in delavci zahtevajo povišanje najnižjih plač
V Sloveniji poteka ta čas kampanja sindikatov in delavcev o najnižjih zagotovljenih plačah v Sloveniji. Z njo se je zlasti Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, kije domnevno najbolj lojalna do sedanje oblasti oz. vlade, odločneje postavila na stran socialno najbolj ogroženih delavcev, potem ko je bil predsednik omenjene sindikalne zveze Dušan Semolič močno kritiziran in izžvižgan med uporom delavcev v gospodarskih družbah Mura in Gorenje.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zahteva povečanje najnižjih plač s sedanjih 431,30 evra neto na 600 evrov neto, nadalje spremembe dohodninske zakonodaje, uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri dobičku podjetij in učinkovito nadzorstvo nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje ter kolektivnih pogodb. Pri tem v sindikatih in delavci opozarjajo, “da mora vlada dokazati, za koga v prvi vrsti dela".
Zaradi sedanjih nizkih plač je v Sloveniji delo čedalje bolj razvrednoteno, ljudje izgubljajo dostojanstvo, širi se nezadovoljstvo. Delodajalci in tudi Gospodarska zbornica pa kljub temu nasprotujejo povišanju najnižjih plač, češ da bi to ogrozilo nadaljnjih 70.000 delovnih mest. Nihče od lasnikov kapitala ali od t. i. menedžerjev pa v boju zoper uveljavitev najnižjih plač ne omenja visokih plač raznih funkcionarjev v gospodarstvu, ki so sedaj v nekaterih primerih tudi do štiridesetkrat višje od prejemkov delavcev najnižjih kategorij.
Razstava o Vladimirju Kavčiču-Jeanu Vodainu in Venu Pilonu v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled razstava o pesniku in tipografu Vladimirju Kavčiču-Jeanu Vodainu, ki je nastala kot skupen projekt Pilonove galerije in Gimnazije v Novi Gorici. Gre za predstavitev omenjenega pesnika in tipografa in slikarja Vena Pilona, dveh Slovencev, ki sta živela in delovala v Franciji in tam tudi predstavljala in širila slovensko kulturo. Oba prijatelja, ki sta s svojimi deli zastopana na razstavi, pomenita izvrstno povezavo s temo o medkulturnem dialogu med Francijo in Slovenijo. Kot dva svetovljana pa sta tudi primeren zgled za v svet usmerjena dijaka četrtega letnika evropskega oddelka novogoriške gimnazije. Naj spomnimo, da sta oba umetnika Primorca, izhajata iz naših krajev, ki bi jih morali najprej spoznati in ovrednotiti, preden se predamo raziskovanju zunanjega sveta. Le malo dijakov je namreč že prej podrobno poznalo Vena	Pilona,
Vladimirja Kavčiča-Jeana Vodaina pa skoraj nihče.
Na razstavi so na ogled Vodainovi plakati, revije in knjige iz zbirk Pilonove galerije in tudi Pilonovi prevodi slovenske poezije v francoski jezik. Razstava v Pilonovi galeriji v počastitev dveh slovenskih umetnikov iz območja Primorske in ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc (le-te so bile ustanovljene 14. oktobra leta 1809), bo odprta do 30. oktobra.
Pri zobozdravnikih veliko davčnih utaj
Inšpektorji davčne uprave Slovenije izvajajo kontrolne preglede pri zasebnih zobozdravnikih in ugotavljajo, ali plačujejo davke za storitve in dela, ki jih opravljajo v svojih ambulantah. Ugotovili so, da davkov ali sploh ne plačujejo, ker za svoje storitve pacientom ne izdajajo računov, ali pa so ti nižji od dejansko prejetega denarja. Seveda to ne velja kar na splošno za vse zobozdravnike in njihove sodelavce, vendar zlorabe ugotavljajo tudi v javnnih zobozdravstvenih ambulantah. Mnogi pacienti zlorabe opazijo in o njih govore svojcem, toda v ambulanti se pogosto boje vprašati za račun zdravstvene storitve.
V obdobju od letošnjega junija do avgusta, ko so nadzori pri zobozdravnikih intenzivno potekali, je davčna uprava izvedla 161 inšpekcijskih nadzorov po vsej Sloveniji. Pri 56 nadzorih, torej pri skoraj 35% vseh postopkov, so bile ugotovljene nepravilnosti. Ugotovljenih je bilo 79 kršitev, izrečenih je 23 ustnih opozoril in za 56.400 evrov kazni. Kršitve zakonov so se nanašale predvsem na neizdajanje računov in neskladja med računi in gotovino v blagajnah.
Jean Vodaine Le Triglav (Pilonov portret)
Govor prof. Tatjane Rojc 17. oktobra 2009
Na Gregorčičevi domačiji na Vršnem
Ob predaji portreta Simona Gregorčiča slikarja Čeha Gregorčičevi rojstni hiši na Vršnem (Tolminski muzej).
Posvečam Zmagu Švajncerju.
Ko mi je prijateljica Alenka Zgonik pripovedovala zgodbo te slike, ki je zgodba družine njene mame, sem se naenkrat znašla v svoji zgodbi, ki se po očetovi strani delno začenja tu ob Soči, v Plavah, kjer je bila moja stara mama Julija Zimic rojena na domačiji, ki je pred prvo vojsko stala prav na bregu reke. Od tu se je Julijina zgodba premaknila skoro ob izliv Soče v Štivan pri Devinu, ob podtalno rečico Timavo, ki se, nedaleč od Soče, izliva v Jadran. Tisti Štivan, ki stoji prav na začetku dokumentiranja naše narodne biti in ga omenja Ivan Grafenauer v svoji Kratki zgodovini slovenskega slovstva iz leta 1919, ko pravi: "Iz prvih stoletij po pokristjanjevanju so se nam ohranili razen Brižinskih spomenikov le maloštevilni drobci slovenskega jezika. Razen krajevnih imen imamo večinoma le osebna imena. Največ se jih je ohranilo v Cedajskem evangeliju, latinskem rokopisu iz 5. -6. stoletja, ki je v 9. stoletju došel v neki samostan na oglejskih tleh (mislili so na Sv. Ivana pri Devinu...). Na rob knjige so zapisovali romarji, ki so hodili v tisti samostan na božjo pot, svoja imena. Med slovanskimi imeni je največ Sloven cev".
Že srednjeveški rokopisi, razpršeni po celotnem ozemlju, kjer se še danes govori slovenski jezik, od Benečije do Štajerske, od Koroške do Dolenjske, so torej dokazali, kje so meje slovenstva. V dveh opombah pa Grafenauer dodaja: “Dobro ohranjeni rokopis se hrani danes (...) v muzeju mesta Čedada". (...)
“Izmed približno 400 starih slovenskih imen, ki so se nam ohranila, navedimo nekatere zglede: Blagica, Bogomir (moj oče je bil Bogo, recimo, op. TR) , Bojan, Dragovan, Gojmir, Mirica, Miroslav, Slavka, Stanislav, Stojan Ži-tomir", če naj navedem samo nekatera.
Nedaleč od Štivana se v Jadran izliva tudi Soča. Ob njenem izlivu se desno pojavljajo še zadnji drobci peščene obale, levo pa se začenja kamniti Breg, ki ga monumentalno opisuje tudi Srečko Kosovel v svojem zapisu o Lepi Vidi:
"Naša obal se mi zdi tako kremenita, tako težka in bela, tako zamolkla; (...) morje ni več morje, ampak kristal, in bela obal je kot bela roka, ki ga hoče zaseči. In nad vsem tem ena sama bolna, raztrgana duša: človek brez rok,
ki prosi življenja, usmiljenja.... Ob tej obali je stala nekoč lepa Vida. Njeno telo z obalo, njena duša z morjem (...). Le srce je trpelo samo s seboj. (...) Lepa Vida je drama naroda, drama duše slovenskega naroda".
V Štivanu, nedaleč od izliva Soče, se začenja slovensko morje. Izgubljeno slovensko morje. Moj dom je Nabrežina, komaj nekaj kilometrov oddaljena od Štivana, znana po vsem svetu po svojem marmorju. Zame znana po svojem morju in po svojih dolinah. In po svojem pesniku Igu Grudnu.
Gruden, ki je v slovensko pesništvo tako rekoč prvi vnesel izrazito mediteranski značaj, je Simona Grergorčiča imel za vzor. Ko se je šolal v Gorici, se je spominjal, kako je skupaj z drugimi dijaki srečeval pesnika po mestnih ulicah in ga spoštljivo pozdravljal.
Nad nabrežin-skim bregom je domače društvo leta 1976 postavilo kamnito ploščo, kjer so vklesani znameniti in pretresljivi Grudnovi verzi:
"Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej... ".
To ploščo in te verze komaj kdo opazi, najmanj seveda kopalci večinskega naroda, ki se spuščajo po stari (slovenski) ribiški poti z obalne ceste do tega čudovitega proda mojega otroštva, moje zgodnje mladosti in, po desetletjih zamolka, mojih zrelih let. Ob teh verzih me je nadvse dragi mladi prijatelj iz Maribora (njemu, Zmagu Švajncerju, posvečam te misli danes) spodbudil, da sem mu povedala zgodbo o slovenski obali, o eni veji svoje družine in o Soči: in medtem ko smo se v večernem hladu vzpenjali proti domu, mi je ta niti še ne štirinajstletni fant z velikim občutkom recitiral nekaj izjemno dragocenega, kar me je ganilo in pretreslo. To je bila Gregorčičeva Soči: "A ko pridereš do ravnine, zakaj te živa radost mine?
Kaj tmdno lezeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov, zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš!
V tej boli tožna in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza - krasna! "
In ta odlomek je naš Zmago na mojo izrecno željo dvakrat ponovil, da sem se še enkrat zavedala, kako ne morem in si ne želim bi-
ti nič drugega, samo Slovenka: pesnik, ki ume s tako preprostimi besedami povedati vse, je velik pesnik. In torej ni naključje, da je bil za vse primorske ljudi in za primorske pesnike vsaj do druge svetovne vojne, če ne dlje, opora, zgled, vzor, izhodišče. Ob pesnikovi smrti v Gorici leta 1906 se je zbrala pretresljiva množica, ljudje so klečali na ulicah, koder je krenil sprevod, vrh Sv. Lovrenca, kjer je Gregorčič pokopan, je bil kot veliko mravljišče, ki je mrgolelo v žalostnem slovesu. Prišli so od blizu in od daleč, kakor živo pripoveduje Boris Pahor, ko se spominja svoje matere, ki se je s Krasa prišla poklonit pesniku. Na njegov pogreb je šel celo pesnik Biagio Marin, kakor zvemo iz korespondence z Eleno-Jelko Lokar, objavljeno v knjigi, ki je izšla pred kakim letom. In Biagio Marin velja za italijanskega iredentista in interventista v prvi svetovni vojni! Brez Gregorčiča bi ne bilo
Gradnika in Grudna, bi ne bilo Miroslava Košute, največjega predstavnika slovenskega pesništva v povojnem Trstu. In bi verjetno ne bilo niti Kosovela, vsaj takega, kakršnega poznamo, kjer beseda, kljub -izmom in avantgardi, kljub revolucionarni misli, ostaja sveta, ker je odraz skupnosti in naroda. In torej beseda kot pojem, ki nikoli ne izgubi svoje semantike, ne postane zgolj igra, kar ponovno potrjuje, da smo Slovenci narod, ki se ne prepoznava v teritorialni zamejenosti, ampak v svojem jeziku: Sprach-bevvustsein je naša temeljna odlika in oblika naše narodne biti. Zato smo zavezani besedi in je beseda in z njo književnost kot besedna umetnost, razpoznavni znak našega zgodovinskega in kulturnega obstajanja, kar je potrdil tudi Milan Kundera, ko je govoril o slovenskem narodu v trenutku, ko je bila osnovana samostojna slovenska Država. Ob stoletnici Gregorčičeve smrti leta 2006 je Mihael Glavan zapisal: "Bližan j e Simonu Gregorčiču kot človeku in pesniku nas vselej najprej pripelje k njegovemu "planinskemu raju", k temu domu naivne sreče in predmetu pesnikove kasnejše nostalgije po njem. Tej podobi pa se kot dvojčica takoj pritakne druga, temnejša plat, nižinski severnoprimorski svet z rodovitnimi polji, bogatimi sadovnjaki in belim mestom, a tudi z neznanimi, drugače mislečimi ali celo drugorod-nimi ljudmi.
Njegova domača vas (...) je gruča hiš (...), ki se podaljšujejo s skromnimi travniki in pašniki pod Krnom. Širše okolje se razteza proti tolminskim hribom in grapam z razgledom na Vipavsko dolino, "deželico rajskomilo". V Gregorčičevem času so tod domovali resnobni in redkobesedni kmetje, navajeni trdega dela in redkih praznikov. Pokrajino sta zapredala mir in tihota v prostranstvu, v katerem se človek 'zastrmi kvišku in se omamljen privije k zemlji'. (Koblar) "
Glasbeni in plesni spored ponuja koncert z Gio-vannijem Solimo in orkestrom Mitteleuropea ter zborom iz Rude (23. novembra), plesni večer Bayadere z nastopom baleta Moscow Festival Bal-let, homage Rudolfu Nu-reyjevu Voglio essere li-bero v režiji VValterja Mramorja, z izvirno glasbo Valterja Sivilottija (14. januarja 2010), koncert svetovno znanega orkestra Budapest Gypsy Symphony Orchestra (6. februarja), plesni užitek ob baletu Schiaccianoci (Hrestač) s plesalci skupine Moscow City Ballet, klavirski večer s pianistom Sergiom Camma-rierom (11. marca 2010), koncert skupine Yllanes e Ara Malikian, PaGAGnini Dis - con-certo classico popolare, v kate-
Gregorčičeva Soči je zaradi simbolne vrednosti, v katero je vzra-sla, ter zaradi poetične sporočilnosti gotovo ena najbolj zanimivih in pretresljivih pesmi v slovenski književnosti. S svojo domovinsko tematiko predstavlja Gregorčič idealno nasledstvo Prešernovega arhetipa, naše zavestne praresnice, vendar predstavlja dejansko tudi pravi premik v slovenskem pesništvu in to s tem, da postane prvi slovenski nacionalni poet. Model njegove poezije sloni na ljudskem tonu, kar ga je tako močno približalo ljudem, da je njegova zbirka Poezije iz leta 1882, ki je bila tiskana v 1800 izvodih, takoj pošla. Fran Levec, urednik Ljubljanskega zvona, je Gregorčiča prekrstil v "go-riškega slavčka" in zapisal, da je njegova zbirka pesmi dejansko "zlata knjiga". Ljudje so ga imeli radi, ker je bila njegova pesem razumljiva in na videz preprosta; nje osrednja elementa sta domovina in narod.
Čeprav pri Gregorčiču ni čutiti markantnega pesniškega ali filozofskega razvoja, je pri njem vsekakor razvidno pomanjkanje ravnovesja med eksistencialno stvarnostjo in idealom, ki je pesnika vodil v pesimistično vizijo sveta. Reduktivno bi bilo, če bi to vizijo utemeljevali samo z njegovo intimno doživljajsko izkušnjo: njegova vizija je bila izraz čutenja, atmosfere, odraz sveta in misli. Anton Mahnič, utemeljitelj slovenske katoliško opredeljene kritike, je bil zaradi te disharmonije do Gregorčiča izjemno kritičen. Gregorčič je s preprostim izrazom dejansko s spevno, skladno, preprosto, harmonično obliko skušal ubesediti svojo skrajno disharmonično naravo, ki je bila odraz časa, ko so se gotovosti začenjale majati, ko so prepričanja postajala predmet kritične refleksije. Morda predstavlja danes Gregorčičeva poezija za nekatere skoraj preprosto, poljudno branje, v resnici pa lahko utemeljeno trdimo, da prerašča pesnikov verz v tragično vizijo prihodnosti njegove ožje domovine in celotne Evrope. Pesmi Soči ali Oljki, Nazaj v planinski raj in številne druge so postale nekakšen manifest primorskih ljudi. Zlasti tistih, ki so živeli daleč od domovine in so si z zlato knjigo goriškega slavčka lajšali domotožje in se vsepovsod po svetu tiho povezali in zavezali v neko enotno primorsko vzajemnost, ki še danes ni jenjala. Piše Srečko Kosovel:
"Narod, ki še ni čul v svoji sužno-sti tako jasne besede kakor v njem, ga je vzljubil, kajti te besede so bile narodova last, ki se je skrivala v tako dobrem in mehkem, v enem srcu. (...)
rem se mojstrovine klasične glasbe prepletajo s farsičnim humorjem skupine Yllana. V torek, 13. aprila, bo nastopil piani-
st Ivo Pogorelič z glasbeno skupino Quartetto di Cremona.
V bogatem programu bo lahko
Torej je Gregorčič idealist Ljubezni (to ime se danes izgovarja že ob vsaki priliki in je izgubilo prvotni visoki pomen) in oznanjevalec visoke etike, ki ji nikjer ne obljublja plačila, ampak ji simbolično (njegov simbol je narava, projicirana v dušo) obljubuje zato blagodejen vir (...)
Vse to kljub svoji visoki ideji ni izgubilo one veličastne preprostosti in globine; njegovo pesem lahko čita vsakdo, ne da bi se bal mest, ki so samo za izvoljenjce, kajti njegove pesmi niso mogoče prozvod in stvor ekstremnega in-telekta, ampak kompleks orga-ničnega življenja, kakor se pojavlja pred vsakim človekom: čustev, misli in sanj".
Kritik France Bernik je s svojim žlahtnim naglasom označil Simona Gregorčiča za "pesnika po milosti Božji": zakaj če sprejmemo aksiom, da je poezija izziv in evokacija, potem upravičeno lahko trdimo, da je Gregorčič s svojim preroškim videnjem ubesedil evokacijo, še preden je slednja postala stvarna.
"Narod (...) je vzel njegovo pesem kakor zgodovino svojega trpljenja", piše Kosovel, "in kakor veren dokaz svojega boja za dosego popolnosti. (...) Tako je vzra-sla njegova pesem tesno z narodom. (...) "Tako tesno z narodom, da so si primorski opozitorji nacifašizma za ime ene svojih partizanskih brigad izbrali prav Simona Gregorčiča. Tako tesno z narodom, da so nekatere njegove pesmi ponarodele: Rože je na vrtu plela ali Eno devo le bom ljubil, ki jo je za zbor uglasbil Gregorčičev kobariški rojak Habro-slav Volarič, čigar klavir je po skladateljevi smrti na dražbi kupil Kosovelov oče in je še danes na ogled na pesnikovi domačiji v Tomaju. In Volarič, utemeljitelj slovenske kultivirane narodne glasbene tradicije po letu 1848, je pokopan v Devinu, komaj nekaj korakov stran od groba moje stare mame Julije Zimic: vse se torej vrača tja, od koder se začenja ta današnja misel. Tokrat se od morja, od devinske skale, kjer se rojeva eden najlepših slovenskih mitov, mit Lepe Vide, misel premika proti toku, s Sočo navzgor v planine. Tokrat se iz Štajerske, ki je postala nova domovina tolikim Primorcem, misel spet vrača pod Krn, "nazaj v planinski raj". V raj, domov, se s to sliko danes idealno vsaj za hip vračajo tudi vsi tisti Primorci, ki so morali v begunstvo, v izgnanstvo, ko je slovensko zemljo ob morju in vse do teh planin okupirala Italija po letu 1920. Duh vseh tistih Primorcev, kakor je bila Alenkina mama Elizabeta in njen stari oče Toni, ki se nikoli več niso vrnili.
vsakdo poiskal, kar ga najbolj priteguje. Abonmajska kampanja se je začela že prejšnji teden s potrditvijo starih abonentov, novi pa imajo možnost vpisati abonma, do razpoložljivosti sedežev, od 24. oktobra do začetka sezone: za abonma veliki dogodki (Grandi eventi) do
10. novembra, za gledališče do 16. novembra, za glasbo in balet do 23. novembra.
NOVI	GLAVNI	UREDNIK	Andrej	Bratuž	-	ODGOVORNI	UREDNIK	Jurij	Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
GLAS
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC fi§^^
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 20. oktobra, ob 14. uri.
Z12. strani
Živahna sezona...
Čar kraja, kjer se je kolo časa zaustavilo
Hum, najmanjše mesto na svetu
Veliko je krajev, ki si jih človek enkrat v življenju ogleda, preživi tam prijetno nedeljo, naredi nekaj posnetkov za spomin, a se tja nikoli več ne vrne. So pa tudi drugačni kraji, taki, za katere sama pravim, da imajo dušo. Kraji, kamor človek gre, da prisluhne, da se zamisli, da obstane... V take kraje se radi vračamo še in še, da se ob vsakem letnem času in ob vsakem vremenu naužijemo njih lepote, da jih spremljamo skozi čas, tisti čas, ki mineva za nas tako hitro in neizogibno, za kamen, veter in sonce pa je nekako, kot bi ga ne bilo.
Hum, ki je v hrvaški Istri, 14 km jugozahodno od Buzeta in je po Guinessovi knjigi najmanjše mesto na svetu, je pravzaprav eden izmed krajev, ki je zapisan večnosti. Mestece, v celoti obdano s srednjeveškim, lepo ohranjenim obzidjem in stolpi, šteje vsega nekaj več kot 20 prebivalcev. Legenda pripoveduje, da so neznani velikani gradili večja mesta v dolini reke Mirne. Ko so delo dokončali, jim je ostalo čisto malo kamenja in na razgledni vzpetini so zgradili še Hum.
No, mi smo se odpravili tja sredi najbolj sončne in najbolj zlate jeseni, ki daje Istri še poseben čar, saj je narava obdana z nostalgijo
odhajajočega poletja. Čeprav običajna pot pelje v Hum s križišča pri Roču, smo mi avto pustili nekaj kilometrov naprej v vasi Ročko polje in se od tam peš odpravili do pet kilometrov oddaljenega cilja. Tiste, ki jim ni do pešačenja, pa lahko takoj potolažimo, saj je prijetna cesta tudi lepo prevozna z avtom ali kolesom.
Že z Ročkega polja je razgled prekrasen, saj kraško gmajno obdajajo vrhovi Čičarije, ko se bližamo vasi, pa se nam odpira tudi pogled na grič s srednjeveškim obzidjem in z naročjem kamnitih hiš. Hum, odet v barve jeseni in uokvirjen v zlato, nas vabi v tišino preteklosti, ki je ušla času. Spotoma si lahko ogledamo visoke peščene nasipe, ki sta jih ustvarila veter in voda, igraje se s flišem, in še vas Kras. Tu se bomo lahko spočili ob majceni cerkvici iz 19. stoletja, ki je posvečena sv. Klementu in je bila lepo obnovljena v zadnjem desetletju. Lepa je poslikava ol-
tarja.
No, še kratek, prijeten vzpon v senci gabrov, zavitih v barvite lepote jesenskega ruja, in že smo pod stoletnimi kostanji, na trgu pred mestnimi vrati. Ko smo mi prihajali, je bila ravno trgatev in številni turisti so poželjivo posegali po sladkem istrskem grozdju. Mestna vrata, skozi katera vstopamo v naselje, so res vredna ogleda. Nastala naj bi nekje med 11. in 12. stoletjem, sedanjo podobo
Prvi jesenski dnevi so bili prijetno topli in skupaj z ostalimi turisti smo radi posedeli in si privoščili nekoliko hladu pod širokim mestnim obzidjem. V tišini smo si skušali predstavljati čase, ko so v daljnem srednjem veku skozi vrata kotalili vinske sode in vozili hrano. Hum se v zgodovinskih zapisih prvič omenja leta 1102, vendar pod imenom Cholm, zaradi česar ga Italijani še dandanašnji poznajo kot Colmo. Mesto
pa naj bi dobila daljnega leta 1562. Vrata so dvojna, nad njimi je občinska palača. Leta 1981 so bila izdelana na novo, iz brona, na obeh krilih pa si lahko ogledamo prikaz kmečkih del na polju skozi vse letne čase.
ohranja vse značilnosti srednjeveške urbane arhitekture, značilne za vsa akropolska mesta, saj se vse do danes zunaj mestnega obzidja ni skoraj nič gradilo. Mestno jedro, ki ga v resnici sestavljata le dve ulici, je ostalo znotraj meja, ki
so bile začrtane že v zgodnjem srednjem veku. Poleg peščice hiš, v katerih so po večini trgovine s spominki in galerije, je v mestecu še muzej in mogočna farna cerkev iz leta 1802. Cerkev so zgradili na kraju, kjer je stalo prvotno središče bogoslužja iz 13. stoletja, naj lepše v njej pa predstavljajo srebrni predmeti ter pozlačeni poznogotski kelihi in litur-gijski predmeti. V romarski cerkvici sv. Heronima si je vredno ogledati še freske iz 12. stoletja, ki so nastale pod bizantinskim vplivom in so edinstvene na področju celotne Istre. Na poslikanih stenah cerkvice je vrezanih še štirideset glagolskih grafitov. Posebnost Huma je tudi ta, da je bilo tukaj, kot v sosednjem Roču, v srednjem veku središče glagoljaške pismenosti.
V času Beneške republike je bil Hum občina in večina javnega življenja se je odvijala pod mestno ložo, kjer je kamnita miza. O pomembnih zadevah pa so meščani po stari slovanski navadi radi razpravljali pod lipo, ki stoji poleg mestnega obzidja in kjer še dandanašnji lahko posedimo in se prepustimo mislim ob lepo ohranjeni kamniti mizi in stolih.
Od 16. stoletja dalje so prav tu, pod lipo, volili vsako leto mest-
nega župana, navado so leta 1977 obnovili in ustoličenje župana pod mogočnim drevesom poteka še dandanašnji.
Sprehod po mestnih ulicah je poln poezije in utrinkov iz preteklosti, lepota istrske jeseni in tišina se tu spajata s tisočletno zgodovino, kamnite hiše in tlakovane ulice pa kljubujejo času, kot bi ga sploh ne občutile. Hum privablja v objem svojega mogočnega obzidja na stotine turistov, ki se vračajo še in še zaradi ogleda samega, pa tudi za to, da bi tu posedeli in samo prisluhnili...
No, nekateri prihajajo tudi zaradi gostilne. Čisto na robu vasi je "ko-noba" z razgledom na južna istrska pobočja in marsikdo rad tu posedi in zaključi svoj sprehod skozi čas. Neobstoječi čas pravzaprav, kajti tudi v gostilni se je čas nekako ustavil, že leta ponujajo gostom tradicionalne krajevne dobrote, doma pečen kruh in refošk, za pičlih nekaj evrov lahko posrebaš istrsko "mineštro iz bobičev" ali koruzno juho, bi nekako rekli Ljubljančani. Posebnost kraja, ki jo poznajo samo v tukajšnji krčmi, pa je vsekakor humska biska. Gre za domače žganje iz bele omele, ki ga izdelujejo po 2000 let starem receptu; kot kaže, so ga zapisali že stari Kelti v svojih magičnih obredih. Biska ima zdravilne lastnosti in domačini o njej pravijo, da je afrodiziak. Način proizvodnje, ki je dediščina pokojnega humskega župnika in znanega zeliščarja, pa pozna samo krčmar. Vsekakor ga velja pokusiti, obiščite Hum, pa boste sami znali povedati, kakšna je bila stara keltska žganjekuha.
Suzana Pertot
Univerza v Novi Gorici
KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ? 9
Začetek novega akademskega leta
Ne vem, ali ste kdaj v življenju začutili nemoč, ko ste obstali pred težavo, ki jo sami ne morete rešiti. V mislih nimam velikih in za življenje temeljnih težav, pred katerimi človek v svoji nemoči umolkne, se čuti izgubljenega, ampak bolj vsakdanje, preprosto, a zaradi tega ne veliko manjšo utesnjenost, nemoč. Tako nemoč vedno občutim, ko mi kdo pove, kako je prejel v zapuščino kup knjig, s katerimi, ne ve kam; prostora doma nima zanje, taki in drugačni javni zavodi, med njimi tudi javne knjižnice pa da so mu vsi po vrsti povedali, da jih knjige ne zanimajo, ker da imajo že sami veliko prostorsko stisko. Ob takih primerih občutim vso nemoč, ki se pomešana z žalostjo in večnim vprašanjem: “Kaj sploh počnem tukaj? ” po navadi konča tako, da kar nekaj dni telefonarim okrog in sprašujem znance in prijateljev znance, ali bi slučajno le našli kje prostor za knjige. In mi zato morate verjeti, kako sem se počutil, ko sem pred meseci iz uredništva vozil nabrani papir, časopisov namreč ne moremo hraniti, tudi mi v uredništvu imamo prostorsko stisko, na goriško mestno odlagališče. Na kupu zraven zabojnika, v katerega se meče papir, sem opazil slovenske knjige, nove slovenske knjige, ki jih je tja gotovo pripeljal kak uradnik iz kake naše organizacije.
Pospravljal je najbrž svoje prostore in knjige enostavno odpeljal na odpad...
Ni me sram priznati, da sem delavca na odlagališču prosil, ali jih smem vzeti. Širok nasmeh ni izdajal začudenja, dodal je še: “Aja, vi ste tisti, ki pišete, ne”? in že sem jih nalagal v avto, več kot petdeset sem jih naložil, samo tistih, ki so bile na asfaltu že umazane, nisem vzel s seboj. V slabem mesecu dni sem jih razdelil med znance, prijatelje in goste našega uredništva, vse sem zelo pazljivo dal le takim ljudem, ki teh knjig ne bodo vrgli proč. Da niso bile slabe knjige, vam lahko osebno zatrdim, saj so bile med njimi tudi odlične monografije naših likovnih umetnikov, zgodovinske knjige ter tudi vrhunska literatura, vse knjige pa so bile slovenske. Nekaj sem jih seveda odnesel tudi domov in, kot to vedno delam zadnje čase!, spregledal vprašujoči ženin pogled in preslišal godrnjanje hčerk, katerima sem jih nekaj naložil na njuni knjižni omari v njunih sobah. Preslišal sem godrnjanje o “zasebnosti” in podobne zadeve, kijih najstnice poznajo do onemoglosti!
Verjemite mi, da ni lepšega obiska, kot je tisti, ki za
seboj pusti knjigo, novo knjigo, katero moraš kasneje prebrati, če hočeš podoživeti prijateljev obisk in odkriti nov svet!
Prijatelj Vilko, s katerim si ne govoriva več, kako se bova srečevala, ker sva končno po petdesetih le oba spoznala, da je življenje pač tako, kot je, (temu on pravi modrost, jaz pa samo staranje!); prijatelj, ki je zobozdravnik in ima, podobno kot ga imam sam, prosti čas do minute preštet, me torej včasih pokliče na prenosni telefon in me vpraša, ali sem slučajno doma, “ker bi prišel mimo”. Včasih me najde seveda po svetu, nanese pa tudi, da kar pozvoni na hišni zvonec, pravi prijatelji namreč še vedno kar pozvonijo brez predhodne najave!!!, vstopi in prinese knjigo. Vedno se mu mudi in vedno zato odide (pre) pozno. Običajno kar stoje “odideva drugam”, kot pravim sam pogovoru o knjigah, zgodbah, ki so v njih, pisateljih in njihovih življenjskih zgodbah, ne nazadnje o življenju, o katerem vse knjige navsezadnje govorijo. Kot prava knjižna molja seveda veva, da je imel prav tisti Amerikanec, ki je izumil geslo: "So many books, so little time! -Tako veliko knjig, a tako malo časa”! (Še boljša pa je seveda izpeljanka ameriškega dekleta: “So many boys, so little time! -Tako veliko fantov, pa tako malo časa”!). A vseeno! In govoriva, govoriva, odhajava na široke poljane, kijih vsi tisti, ki si ne privoščijo duhovnega razkošja plemenitih občutij, ki ti jih daje le branje knjig, ne poznajo.
Za nekatere je to izguba časa, kar navzven kažejo tudi tako, da čisto brez vsakega pomisleka odpeljejo na odpad čisto nove knjige, običajno pa tudi s poraznimi belimi, boleče praznimi stenami svojih domov, ki ti ob slučajnem vstopu mednje dobesedno žrejo notranjost in lepo v tebi, da se med njimi počutiš nelagodno že po nekaj minutah, pa naj ti na mizo dajo še take in drugačne dobrote!
Ko sem na goriškem odpadu nalagal knjige v avto, se je na parkirišče pred odlagališče pripeljal neki znani goriški uspešnež naših dni v megalomanskem džipu, kije moje dejanje seveda opazil, a seveda tudi ni rekel nobene, ciničnega posmeha pa vseeno ni mogel skriti.
Pa vam vseeno prostodušno priznam, da se vsaj v tistem trenutku na goriškem odpadu nisem vprašal: “Kaj sploh počnem tukaj”?
SCIENTIA
Univerza v Novi Gorici že po tradiciji vsako leto ob pričetku novega akademskega leta pripravi vrsto prireditev. Tako so v ponedeljek, 19. oktobra, v prostorih univerze podelili vpisne listine novi generaciji študentov 1. in 2. stopnje na Fakulteti za znanosti o okolju, Poslovno-tehniški fakulteti, Fakulteti za aplikativno naravoslovje, Fakulteti za humanistiko, na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo ter prvič tudi na Visoki šoli za umetnost. V sredo, 21. oktobra, so pričeli z novim ciklom Znanstvenih večerov. Ob 19. uri je na Dvorcu Zemono potekalo javno predavanje profesorja Satya N. Atlurija, direktorja Centra za letalske in vesoljske raziskave ter izobraževanje na Univerzi v Kaliforniji - Irvine, z naslovom Od mega do nano: računalniško modeliranje v
Kranjc, direktor študijskega programa Krasoslovje na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. V znak priznanja za pomemben prispevek pri izgradnji
posameznem študijskem letu dosegli najvišjo povprečno oceno študija. 62 podiplomskih študentov, od tega 32 tujih, vpisanih v podiplomske študijske programe Znanosti o okolju, Krasoslovje, Primerjalni študij idej in kultur, Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, Molekularna genetika in
biotehnologija ter Fizika bo vpisne listine prejelo v sredo, 28. oktobra, na univerzitetnem središču v Ajdovščini, ki deluje v okviru novogoriške univerze. Podelil jim jih bo dekan Fakultete za podipomski študij, Iztok Arčon.
Nace Novak
predsednik Univerze v Novi Gorici, bo podelil priznanja Častni doktor Univerze v Novi Gorici, Zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici, Zlato plaketo Univerze v Novi Gorici ter priznanja Alumnus Primus in Alumnus Optimus Univerze v Novi Gorici. V znak priznanja za izjemne dosežke pri razvoju računalniške mehanike bo za častnega doktorja imenovan že omenjeni prof. dr. Satya N. Atluri. Priznanje Zaslužni profesor bo za dolgoletno sodelovanje in prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti ter vzorno opravljanje pedagoškega in
mentorskega dela prejel prof dr. Andrej
inženirstvu in znanosti. Novo akademsko leto 2009/2010 bodo svečano odprli 22. oktobra ob 18. uri v koncertni dvorani Dvorca Zemono. Prof. dr. Danilo Zavrtanik,
znanstvenega knjižnega fonda Univerzitetne knjižice Univerze v Novi Gorici bo šla zlata plaketa v roke prof. dr.
Bogdana Glumca, vodje Odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Priznanja Alumnus Primus bodo prejeli študentje, ki so diplomirali kot prvi iz svoje generacije, priznanja Alumnus Optimus pa diplomanti, ki sov
VINCES
Nova veletrgovina IKEA v Vilešu //
IKEA-way" stavi in bližnje dežele
Dežela Furlanija Julijska krajina ima končno svojo veletrgovino švedske verige IKEA, ki je namenjena tudi slovenskim in hrvaškim kupcem. V sredo, 21. oktobra, so jo v Vilešu svečano predali namenu. Koncept je preprost, je na srečanju za italijanske časnikarje povedal Valerio Di Bussolo iz vodstva družbe IKEA Italia. Njihovo "poslanstvo" je izboljšati vsakdanje življenje ljudi. Zato kupcem ponujajo funkcionalne proizvode (v glavnem gre za pohištvo in hišno opremo), ki bi bili po možnosti lepi, predvsem pa ne dragi in torej dostopni čim širšemu krogu ljudi. Kdor stopi v katerokoli trgovino IKEA (doslej je bila nam najbližja tista v Padovi), se kmalu čuti prijetno,
"kot doma". Vse je veliko, ogromno, in vendar všečno, udobno, narejeno po meri ljudi, še več, tudi družin z otroki (danes to res ni samo po sebi umevno). Družinam so že v parkirišču, ki šteje 1800 mest, namenjeni širši prostori, bližji stopnicam; starši lahko med nakupi tudi zaupajo otroke
comp. nibili
e garam.
in pronta coi. '
□
Pomen medklubskega sodelovanja
Na mladinski ravni pred samim rezultatom so drugi cilji in vrednote
V zadnjih številkah smo spremljali začetek tekmovanj v članskih prvenstvih v treh glavnih moštvenih panogah (nogomet, košarka, odbojka). Ne smemo pa nikakor zapostaviti obširnega gibanja mladinskih pogonov naših društev, ki predstavlja bazo slovenskega športa v Italiji.
V teh dneh v medije namreč kapljajo predstavitve posameznih mladinskih prvenstev v različnih panogah, ne samo v treh že omenjenih disciplinah.
Ko govorimo o mladinskih kategorijah, pa naj bodo kadeti, pionirji, naraščajniki ali celo začetniki, seveda ni smiselno poudarjati tekmovalne cilje, ki si jih postavljajo razne ekipe (pa naj bodo to deželni naslovi ali vsedržavni finali), pač pa morajo biti v ospredju druge vsebine.
Že od nekdaj imajo - po statutu in moralnem poslanstvu - naši
klubi primarno nalogo, da prej kot za športne cilje skrbijo za jezikovno plat, se pravi za vzgajanje mladih v slovenskem duhu, da bi jih pomagali sooblikovati (skupaj z družino, šolo in kulturnimi
ustanovami) v zavedne pripadnike slovenske narodne skupnosti. V bistvu torej odtenek vzgoj-
nega trenutka, ki je značilen samo za naša športna društva (mogoče podobnim smernicam sledijo Baski ali manjšinci na kakem drugem koncu sveta). Biti trener v slovenskem športnem okolju je
zato nekaj čisto posebnega, tako da morajo vaditelji ob vsem ostalem znanju za vodenje zamejskih
mladinskih vrst obvladati bistveno več spretnosti kot na primer vzgojitelji nogometašev Muggie ali Audaxa, košarkarjev Don Bo-sca ali Ardite in odbojkaric Altu-re ali Mosse. Trenerji v večinskih klubih pri nas najbrž sploh ne vedo za to karakteristiko slovenskega športa, ki je v vsakem primeru - to moramo malce samovšečno poudariti - na deželni ravni poznan, cenjen in spoštovan. V ostalih okoljih trener pač pride v telovadnico, odpravi svoj trening, ob tehničnem delu skuša seveda varovance privzgojiti v nekega dne boljše ljudi, to pa je tudi vse. V našem športu - za kar si v zadnjih letih zelo prizadevata športna krovna organizacija in sploh civilna družba -pa mora vaditelj gojiti, če ga obvlada, slovenski jezik in obenem skrbeti, da bo vzgoja mladincev nekako usmerjena, poleg v splošno priznane pozitivne vrednote, tudi v slovenstvo. Prav gotovo nelahka, zahtevna naloga.
Pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji dosledno podčrtujejo tudi pomen medklubskega sodelovanja zlasti
na mladinski ravni. Projektov združevanja oziroma racionalizacije otrok, ekip, financ, pa tudi samih društev je bilo še in še znotraj ustanov, ki so včlanjene v ZSSDI. Novost najnovejšega časa (sicer ne absolutna) pa je sodelovanje tudi z italijanskimi klubi, kar je občutljiva tema, če pomislimo na pravkar navedene specifične cilje slovenskega športa v Italiji. Na primer v košarki: Jadran je pred kratkim podpisal tehnični dogovor o sodelovanju z osrednjim tržaškim društvom Pallacanestro Trieste, Bor pa je po podobnem postopku sprejel v svoje okolje celo generacijo osemnajstletnikov iz vrst sosednjega tržaškega svetoivanske-ga kluba Libertas. Prav gotovo moderni in hkrati pozitivni pote-
zi, ne le s športno/tekmovalnega vidika, pač pa predvsem zato, ker sogovorniki naših klubov (in tekmovalci, ki sodijo v omenjena projekta) dobro vedo, kam pridejo, se pravi, katera je specifika slovenskih društev. In to tudi javno poudarjajo, navadno z iskrenim občudovanjem za delo, ki ga znajo opravljati športni delavci v naših klubih. Se pravi, po novem slovenska društva v Italiji za svoj celoviti razvoj in prilagajanje današnjim časom potrebujejo tudi pomoč večinskih partnerjev, ta potreba pa je vzajemna, saj italijanske ustanove ravno tako iščejo podporo (zlasti v obliki človeških, pa tudi strokovnih in finančnih moči) v našem okolju. Mar ni to pozitivno?
HC
HOKEJ IN LINE	KOŠARKA
Al liga: Polet Kwins - Milano Quanta 1:7	C1 liga: Jadran - Caorle 63:78
NAMIZNI TENIS	C2 liga: Ardita - Breg 52:74, Roraigrande -
Ženska A2 liga: Kras - Rangers Udine 4:0	Bor 71:66
Moška B2 liga: Lavis - Kras 0:5	D liga: Kontovel - Don Bosco 64:36
NOGOMET	ODBOJKA
Elitna liga: San Luigi - Kras 0:1	Ženska C liga: Sloga - 5ant'Andrea 3:1,
Promocijska liga: Vesna - Villesse 1:0,	Bor/Breg - Sistemvolley 1:3
lumignatto - Juventina 0:1, Staranzano -	Moška C liga: Soča - II Pozzo 1:3, Natisonia - Val
Sovodnje 2:2	3:1, Fincantieri - Olympia 3:0, Prala - Sloga 3:0
1. amaterska liga: Primorec - Medea 1:1	Ženska D liga: Govolley - Rizzi 0:3, Vivil -
2. amaterska liga: Begliano - Breg 1:1, Fiumicello	Kontovel 3:0
- Primorje 1:1, Pieris - Zarjo/Goja 3:1	Moška D liga: Naš Prapor - Travesio 3:2
VI//I Ul \-li\H-1 K M IOKI \ Mislil SV
jj'0 COOKlAJiVi Cii CA*50
VETO
Skupaj za dobro otrok
Prva obletnica delovanja humanitarnega društva Kid
Pred letom dni je Majda Smrekar zaprla trgovino Kid z otroškimi oblačili in opremo na ulici Gradnikove brigade 9 v Novi Gorici. Najbrž je del krivde za zaprtje nosil nov trgovski center Qlandia, ki je mestu prinesel nekaj novih trgovin z opremo za naj mlaj še po bolj konkurenčnih cenah, Smrekarjeva pa je po vsej verjetnosti izpolnila tudi pogoje za pokoj, a je to svojo odločitev nadgradila z ustanovitvijo medobčinskega humanitarnega društva Kid. Omenjeno društvo, ki pokriva območje od Bovca do Vipave in Krasa, se ukvarja s sprejemanjem rabljenih oblačil in rabljene obutve, šolskih potrebščin in z odkupom rabljene opreme, ki jo dajejo brezplačno naprej. Ker je že v času delovanja trgovine tam delovala tudi Unicefova varna točka, kamor so se lahko zatekli otroci v stiski, je Smrekarjeva dobro poznala to naraščajočo problema-
tiko, zato v društvu, ki šteje preko sto članov in veliko število simpatizerjev, s pomočjo prostovoljcev nudijo tudi vsakodnevno brezplačno učno pomoč za otroke od prvih razredov osnovne šole pa do srednje šole. Pomagajo predvsem otrokom, ki imajo težave s slovenščino. "Še vedno je izstopajoča problematika otrok priseljencev, ki skupaj s starši rabijo tudi nasvete, kam se obrniti za pomoč. Velik problem jim predstavlja jezik in to, kako se vklopiti v družbo. Na tem področju bi morali vsi narediti nekoliko več. Gre predvsem za ljudi iz nekdanje Jugoslavije, trenutno pa je največ Makedoncev", je predsednica društva povedala minuli teden ob obeležitvi tedna otroka in prve obletnice delovanja društva, ko so pred sedežem društva Kid pripravili druženje za otroke in starše ob igri, pesmi in plesu, s prigrizki, napitki in dobrim vzdušjem. Ob tem je
Smrekarjeva poudarila, da je tistih, ki so potrebni pomoči, iz dneva v dan več. "Še pred nekaj leti je bilo ljudi sram, zdaj pa kar pridejo in vprašajo za pomoč. Naša prednost je v tem, da ni pri tem nobene birokracije, tako da pomagamo takoj, saj je sicer, preden dobiš vsa potrdila, v večini primerov že prepozno", je še pojasnila in dodala, da je bilo pred začetkom šolskega leta največ povpraševanja po šolskih potrebščinah, tako da so letos kar nekaj otrok opremili s temi potrebščinami in šolskimi torbami, vedno pa obstaja povpraševanje po oblačilih in obutvi ter rabljeni otroški opremi, kot so vozički, avtosedeži, stajice, posteljice, posteljnina in podobno. "Zdaj, ko se približuje zima, nam primanjkuje bundic in toplih oblačil, saj vemo, da marsikdo tega ne more kupiti, hudo pa je videti otroka pozimi brez bunde, kape ali v tankih poletnih čeveljčkih", je še pojasnila
Smrekarjeva in poudarila, da so se občani sami organizirali v društvo, ki je zaradi skopih sponzorskih sredstev v prvem letu delovalo predvsem s pomočjo zbrane članarine. Poudarila je tudi, da je odziv ljudi zelo dober in da je veliko takih, ki prinašajo tisto, česar več ne rabijo. "Tudi na tem področju se
zelo pozna gospodarska kriza, saj pomeni opremiti dojenčka ali otroka danes kar velik zalogaj, ki ga vsi ne zmorejo", je še dodala in kot pozitivno omenila tudi sodelovanje z novogoriškim mladinskim centrom, ki so ga vzpostavili in kjer poteka brezplačna učna pomoč za otroke. Vse, ki rabijo tovrstno
pomoč ali so pripravljeni kakorkoli pomagati z odrablje-no opremo, je pozvala, naj jih obiščejo na sedežu društva Kid, kjer prostovoljci dežurajo vsak ponedeljek in torek od enih do petih popoldne, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 9. do 13. ure.
Nace Novak
4- entrcrta
na FJk
animatorjem v pravljičnem am-bientu Smaland. Prav prijetno počutje in prijaznost zaposlenih (tudi ta je marsikje pravi optional) je tudi cilj veletrgovine, ki jo je 1.1943 ustanovil Šved Ing-var Kamprad. Rojen 1.1926, je zelo zgodaj pokazal svoj talent, saj je
komaj petleten začel "trgovati" z žveplenkami. Danes velja za eno najbogatejših oseb na svetu, saj se t. i. "IKEA way" zadnjih 20 let eksponenčno širi po vseh celinah v veselje ljudi, pa tudi lastnikov. Če so zgradili 33 tisoč kvadratnih metrov trgovine v naši deželi, zaposlili 240 oseb (mnoge z znanjem slovenščine in hrvaščine) ter namestili številne table z večjezičnimi napisi, so prej dobro pretehtali zadevo. "Že dolgo smo imeli v mislih vašo deželo in njene zmogljivosti", je povedal Di Bussolo; novinarjem je ponudil dolgo vrsto številk, ki dokazujejo globalni in lokalni uspeh veletrgovine v brk finančni krizi. S ponosom je poudaril, da od leta 1997 kljub inflaciji, ki se stalno viša, IKEA dosledno niža cene. Da, prav tako. "Ta politika se obrestuje, ljudje sami nam delajo reklamo". Furlanija Julijska krajina je zanje "novo, pomembno in občutljivo tržišče", na
katero gledajo z velikim zaupanjem in optimizmom. Kaj več o novi trgovini, zaposlenih in o "IKEA-vrednotah" sta povedala odgovorna za marketing Marisa Ricci in odgovoren za osebje Fi-lippo Caruso. Med drugim je bilo poudarjeno, da bodo blizu veletrgovine v Vilešu v kratkem postavili še veliko prodajalno jestvin ter vrsto manjših trgovin. Direktor veletrgovine Ulf Seemann, 41-leten Nemec, ki je za verigo že delal v Nemčiji, Rusiji, Avstriji in od letos v Italiji, je podčrtal, da so zado-
voljni kupci v veselje trgovcem; spregovoril je tudi o izvirni človekoljubni pobudi: za vsako kupljeno igračko, čeprav stane samo 50 centov, da IKEA 1 evro Unicefu. Povedal je, da je resnično ponosen na nov obrat. Zgradbo so postavili na noge v osmih mesecih, v 12 tednih pa popolnoma opremili. Doslej je bil "store ma-nager" zraven pri šestih odprtjih trgovin, tokrat so ga naravnost "presenetili dobri delavci in odlični sodelavci", je povedal s svojim IKEA-nasmehom. / DD