Stev. izo.
V LJubljani, t petek, dne 28. mala 1909.
Leto XXXVII.
as Velja po pošti: ==
K 26'— » 13--» 6-50 » 2-20
2a celo leto naprej za pol leta » za četrt » » za en meseo
za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
29-— 35-—
=s V upravništvu: =
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta > . » 11-20 za četrt » ».-.,.» 5-60 za en moseo » . » 1-90 Za poSUJanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm)-.
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavijenjn primeren popuBt.
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
ur Uredništvo je v Kopitarjevih nlloah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski naroi
Upravništvo je v Kopitarjevih nlicah štev. 6. " = Sprejema naročnino, lnserate in reklamaoije. ===== Upravnlškega teleiona štev. 188. =
Današnja številka obsega 4 stran!. '•C
..Goriška zvez?."
Gorica, 27. maja.
Danes se je ob veliki udeležbi in zanimanju včlanjenih zadrug vršil občni zbor »Goriške zveze« gospodarskih zadrug in društev.
S primernim nagovorom je otvori! zborovanje načelnik g. dr. Pavlica.
Vodja S. Premrou je poročal o delovanju »Goriške zveze« v poslovnem letu J908. Iz tega poročila povzamemo: Koncem leta 1908 je imela »G. Z.« 39 rajt-ajznovk, 3 Schultze-Delitschevke in 16 gospodarskih zadrug. Leta 1909 je bilo ustanovljenih še troje zadrug. Najbolj organiziran je goriški sodni okraj s 30 zadrugami. Tem slede po številu zadrug ajdovski (7 zadrug); kobariški (6); komen-ski (5) in drugi. Ustanovil se je v okviru t »Zveze« vinarski o d s e k, ki je bil letos pri razstavi vin na Dunaju vsled svojega sodelovanja pri tej razstatvi odlikovan s častno nagrado. Predavanj je imela »Zveza« 83, večinoma pri ustanovitvah zadrug in vpeljavanju poslovanja novih zadrug. Zadružni sestanki so bili v Gorici in Dornbergu. Poleg tega je vodja Premrou predaval v zimskem času v bogo-slovnici. Leta 1908 je znašal skupni promet 3,984.231 K 86 vin.; leta 1907 pa le 1,774.644 K 74 vin.; v letošnjem letu pa že znaša promet več kot poldrugi milijon kron. Denarna sporavnava zadrug je znašala za 1. 1908 1,432.077 K 24 vin. Imele so posolijnice koncem 1. 1908 pri »Zvezi« naloženega denarja 593.322 K 91 vin.; izposojenega pa 326.492 K 82 vin. — Blagovni promet je znašal 1. 1908 209.563 K 03 vin. Leta 1907 pa je znašal 98.406 K 93 vin. Oddalo se je 51 vagonov blaga, predvsem umetnih gnojil, živil, krmil in potrebščin za vinogradništvo. Načelstvo in nadzorstvo je poslovalo točno. Delo v pisarni jc naraslo v ogromni meri. Leta 1907 je bilo odposlanih okroglo 800,1. 1908 nad 4200, v tem letu pa že okrog 2300 'dopisov. Posebno živahno je bilo delovanje »Zveze« v zadružno strokovnih zadevali.
To poročilo se je vzelo na znanje.
Nato je poročal v imenu nadzorstva gosp. Ivan Pirjevec o reviziji poslovanja »Zveze«. Prečitalo se je poročilo o reviziji »Goriške zveze«, ki je jc izvršila po svojih revizorjih »Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju.« — To poročilo se o delovanju »Zveze« izraža jako laskavo.
Nato so se vršile volitve nadzorstva. Izvoljeni so: prejšnji nadzorniki gg.: Ivan Roječ, župnik v Mirnu; Josip Strancar, župnik v Rihembergu, dr. Anton Brecelj, zdravnik; namestu' odstopivših gg. svetnika Pirjevca in svetnika Šantela sta izvoljena gg. dr. J. Ujčič, profesor bogoslovja in Leopold Pavlin, nadučitelj v Šo-vodnjah.
K sklepu so prišle v razgovor razne zadeve glede blagovnega prometa. Ti razgovori so se nadaljevali še popoldne.
Velikansk shod pri Treh Farah pri Metliki.
V nedeljo, dnč 23. maja je priredila 'Kmečka zveza za Belokrajino« -javen političen shod pri Treh Farah. Udeležba je bila ogromna. 2000 oseb je bilo na shodu. Na shod je privedla toliko ljudi v prvi vrsti politična zavednost metliške okolice, ki se je vedno še občudovala. Videl si 'nože iz metliške, radoviške, suhorske, se-'Jiiške, podzemeljske, da celo iz adlešičke f-upnije na shodu. Tudi iz mesta Metlike iili je bilo veliko, med njimi tudi nekaj liberalcev, ki pa si niso upali motiti zborovanja. Zborovanje je počastil tudi gospod črnomaljski okrajni glavar.
Shod je otvoril predsednik »Kmečke zveze« A. Mihelčič ter po običajnih formalnostih imenoval metliškega prosta za
predsednika shodu. Besedo dobi takoj državni in dež. poslanec g. dr. Krek.
Poročilo drž. poslanca dr. Kreka.
Burno pozdravljen poroča zboroval-cem o delu poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Izvaja pa sledeče glavne misli v svojem, skoraj eno uro dolgem govoru. Spominja se shoda pri Treh Farah pred več leti, ki se ga je sam udeležil kot govornik. Kak razloček takrat in zdaj! Oderuštvo je cvetelo, kmet je bil povsod zadnji, brez pravic pri uradih, brez pravic v dež. in državnem zboru. Zastopnike kmečkega stanu v dež. zboru so nasprotniki zaničevali. A zdaj? Ljudstvo je probujeno, čita veliko, samozavest raste, čuti se močno. Požrtvovalno delo S. L. S. je to doseglo. Zato se je ljudstvo otreslo sleparskega liberalizma. Pri vsakih volitvah so liberalci tepeni. Govornik spomni zadnje volitve na Štajerskem, kjer so bili liberalci docela poraženi. Tako je prav! Ljudstvo razume položaj. Z liberalci nič skupnega. Vun morajo iz javnih zastopov in odborov, ker le tako bomo dobili mir v deželo. Volivna reforma za deželni zbor je zmagala, kmečki poslanci so v večini, ljudstvo ima sedaj besedo, in to je zasluga S. L. S. Sedaj morajo čutiti liberalci, da kmečki zastopniki vsaj toliko veljajo, kakor oni. S kakršno mero so oni merili, s tako jim bodo sedaj tudi vračali. Mislili so, da nas bodo zgrizli, pa ugriznili so v kamen in so si polomili svoje piškave zobe. Zdaj so brez njih. Spomni na volitve v deželni zbor za kmečke občine v Belikrajini ter vpraša, kaj bi dosegla Bcio-krajina, da je namesto velezaslužnega dvornega svetnika Šukljeta izvolila kakega liberalca. V vznesenih besedah govori o dež. glavarju Sukljetu, ki si jc od nekdaj prizadeval in se trudil, da bi Belokrajino, svoj rojstni kraj povzdignil in jej tudi pridobil železnico. Njegova in S. L. S. zasluga je, da se bo gradila železnica. Pojasni nekoliko zadevo o železnici. Samoumor Belokrajine pa bi bil, ako bi bili volili liberalnega poslanca, zakaj liberalno voliti se pravi voliti s stranko, ki nima ne ugleda ne moči, se pravi tedaj si moč vzeti. Govornik poroča še o nekaterih važnih zadevah v dež. zboru ter preide na državni zbor. Slovenci stoje sedaj od-spredaj vsej politiki, ko jih poprej niso najmanj vpoštevali. Znali smo zvezati skoraj vse Slovane v »Slovansko enoto«, in tako je vlada enkrat uvidela, da se brez Slovanov ne da več vladati. Govori dalje o zaslugah dr. Šusteršiča, voditelja S. L. S. Gromoviti »Živio« spremljajo njegove besede. Nadalje poroča o Bosni in Hercegovini, katero bi radi Madžari zase pridobili, pa jim ne bo uspelo. Trializem postaja sedaj resna misel velikih politikov in tudi najvišjih vladnih krogov, ker vidijo vsi pravi avstrijski patriotje, da je edina prava obramba avstrijskih koristi napram Ogrski v osnovanju jugoslovanskega kraljestva pod habsburškim že zlo m. Niti Nemci se več te misli ne boje. Brate Hrvate in tudi Srbe moramo iztrgati iz mažarskih krempljev. Tu je pravi sovražnik južnih Slovanov in Avstrije in zato je bila neumnost avstrijske politike, da se je vedno bala Italijanov in jim v vsem v škodo Jugoslovanov ugajala. Preide na uspehe, katere je S. L. S. dosegla v državnem zboru. Omenja, da se je odpravila zadnja vojaška vaja, dosegla podpora ženam rezervistov. uvedla dveletna vojaška služba, da dobe odškodnino kmetje, ako jim bo kužna bolezen ugrabila živino iz 'hleva, da se zmanjša hišno razredni davek, da se uvede davek na pivo. Poživlja zboro-valce, naj S. L. S. popolno zaupajo, ker le tako se bo mogla Belokrajina povzdigniti v vsakem oziru. Kdor hoče kaj posebnega doseči, mora imeti kredit, in kredit ljudstva morajo imeti v prvi vrsti poslanci, da kaj dosežejo, zato dajte poslancem ta I kredit, zaupanje in dosegli bodo za volivce potem tudi veliko. (Živahno odobravanje.) Nadalje omenja dr. Krek zapušče-nosti Belokrajine. Spomni nesrečne Amerike in zagotavlja, da vstaja jutro prijetnega dneva tudi za Belokrajino. Vinorodna je Belokrajina, zato treba tudi vint!. rejca varovati; treba zato vpeljati davek
na pivo, da se domači pridelki lažje iztržijo. Slednjič konča g. govornik: Odnesite to prepričanje z današnjega zborovanja: Mi smo pri pravi stranki. Belokrajina je •bjla, je in ostane krščanska, ljudska in slovenska. Nepopisno navdušenje sledi go-vornikovim besedam. Besedo dobi gospod dež. poslanec M. Matjašič. Zahvali se najprej vsem, ki so ga volili v deželni zbor ter obljublja svoje moči posvetiti v blagor svojih volivcev. Prav poljudno poroča o delu v dež. zboru, razlaga pre-osnovo občinskega zakona, lovskega zakona itd. ter preide na 10- milijonsko posojilo, katero natančno razloži. Prime »Belokranjca« zaradi njegovih lažnjivih poročil in pravi, da je list »Belokranjec« itak ciganski list, ki se je rodil v Gradacu, se preselil v Ljubljano, potem v Prago in zopet v Ljubljano, nazadnje zleze pa pod prag, in da mu ni nič verjeti. Pri nas ga itak nihče ne čita. »Kmečka zveza« bo pa že skrbela, da bo ta listič zaspal. Pravi sicer, da je za kmeta, pa jc toliko, kolikor vrag za čast božjo. Nadalje govori o vinski kupčiji v Belokrajini, ki je letos zelo slaba. Krivo je temu tudi pivo, ki jc prava vinska filoksera. V svojo lastno korist naj zato nihče več ne pije piva. Predlaga davek za pivo vsaj tako visok kakor za vino in navaja tudi res prepričevalne razloge za svoj predlog. Soglasno in z velikim navdušenjem je bil predlog sprejet. Nato dobi besedo gosp. Mihelčič, ki priporoča »Kmečko zvezo«, omenja vrboreje, ki bi lepe dohodke donašala Belokrajini, če bi se ustanovila.
Gosp. iurist Adlešič govori o potrebi slovenskega vseučilišča prav poljudno in prepričevalno, nakar poroča g. drž. poslanec dr. Krek še o davku na pivo, o vinskih zadrugah, o zadružništvu sploh in o starostnem zavarovanju. Gosp. dekan F r-zar stavi nato sledeče resolucije: 1. Navzoči zborovalci prosijo državne in deželne poslance, da delajo z vsemi sredstvi na to, da se pivo primerno obdači, zakaj lc potem se smemo nadjati, da preneha slaba vinska kupčija v vinorodnih krajih naše domovine, med katere spada v prvi vrsti naša Belokrajina; 2. Navzoči zborovalci prosijo državne in dež. poslance, da povspešč ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani; 3. Navzoči zborovalci izrekajo vodstvu S. L. S., zlasti njenemu voditelju dr. Šusteršiču neomajno zaupanje. Nato je zapel slavni pevski zbor pod vodstvom g. Mihelčiča in zborovanje je bilo zaključeno.
Pravosodje.
Jezikovne zahteve.
Včeraj in danes je proračunski odsek razpravljaj o proračunu pravosodnega ministrstva. Kakor vedno, so tudi pri tej priliki češki, rusinski in slovenski poslanci navajali razne pritožbe proti kršenju zakona in preziranju jezikovnih pravic.
Govor poslanca Gostinčarja o sodnih razmerah.
Poslancc Gostinčar zahteva pred vsem, da so sodniki v sodni dvorani nepristranski. Hvala Bogu, da se dobe še mnogi sodniki, ki izvršujejo svojo težko službo popolnoma korektno. Toda so pa žalibog tudi taki, ki svoje strankarske strasti ne morejo pustiti zunaj sodne dvorane. V Rudolfovem jc predsednik senata čestital obtožencu na oprostitvi v sodni dvorani in v ornatu. Tak nastop nikakor v ljudstvu ne more vzbujati zaupanja v nepristranost sodnikov.
Vpoštevanje slovenščine pri sodiščih.
Dalje zahteva govornik, da sc upošteva pri vseh sodiščih slovenščina. Kako ie z nepristranostjo in pravičnostjo ju— stične uprave nasproti Slovencem na Koroškem. je dokaz, da se je zastopnikom slovenskih strank grozilo z disciplinarnimi kaznimi, ako zahtevajo slovenske razprave in pri tem ustrajajo. Za tako pravičnost bi se tudi Hotentoti lepo zahvalili. Zato zahtevamo najodločnejše, da se na Koroškem pri sodiščih, koder bivajo Slo-venci, varuje popolna ravnopravnost. In
to velja tudi za mesto Celovec. Koroški Slovenci /tvorijo tretjino prebivalstva v deželi in imajo pravico zahtevati, da iščejo in dobe pravico v svojem jeziku. Zato pa morajo za Slovence določeni sodniki, kakor uradniki sploh biti zmožni ljudskega jezika. Uradniki so zaradi ljudstva in nc ljudstvo zaradi uradnikov. Pravico zahtevamo, ne milosti! Upamo tudi, da s pomočjo slovanskih tovarišev in pravično mislečih poslancev dosežemo svoje pravice, za katere sc slovenski zastopniki bore že dolga desetletja. Dovolj je krivice, ne pustimo se več zatirati!
Posianec Žitnik
jc odgovarjal na včerajšnja izvajanja pravosodnega ministra dr. Hochenbur-gerja. Ta jc med drugim naglašal, da mora vsak sodnik biti popolnoma zmožen v dotičnem sodnem okraju navadnega jezika. Dobro, a to je le priznano načelo; ki pa v praksi nc zadošča. Sodnik mora s stranko v njenem jeziku tudi govoriti ter izdati razsodbo. Dogaja pa se večkrat, osobito na Koroškem, da sodniki ali niso zmožni slovenskega jezika, ali pa zahtevajo obravnavo v nemškem jeziku. Znani so slučaji, ko je sodnik zastopniku slovenske stranke prepovedal slovenski zagovor. Kje jc tu ravnopravnost? Namen je očividcu, s časom namreč slovenski jezik na Koroškem popolnoma izriniti iz sodnih dvoran.
Pravosodni minister je razlagal tudi člen XIX. drž.temeljnega zakona ter naglašal, da ta člen izraža le splošno načelo narodne ravnopravnosti. Da, zato pa je tolik nered pri državnih uradih sploh v jezikovnem oziru. Izrečeno je le splošno načelo, nimamo pa izvršilnega zakona. To ravno zahtevamo, da so nam na vseh poljih državne uprave, osobito pa v pravosodju in šolstvu zajamčene jezikovne pravice. To pa se more zgoditi potom zakona in naredbe. Predložite nam jezikovni zakon za vso državo. Ali pa uredite tudi v slovenskih pokrajinah jezikovno vprašanje, kakor sc je to zgodilo v Dalmaciji. Boljše nekaj, nego nič. Slovenci gotovo nc bodo stavili neizvršljivih pogojev, ako ima vlada lc nekoliko dobre volje in hoče varovati svojo avtoriteto tudi nasproti svojim organom. To so naše aspiracije, proti katerim so se včeraj voditelji raznih nemških liberalnih strank pritoževali pri ministrskem predsedniku. Zapretili so mu baje, da vladi ne dovolijo proračuna, ako Cehom in Slovencem dovoli koncesije. Gospodje, mi ne zahtevamo koncesij ali milosti, mi zahtevamo v naravnem in državnem pravu zagotovljeno pravico. Mi tudi ne segamo v naravno in istinito nemško posest. A velik razloček je med naravno in lc namišljeno nemško posestjo. Saj Nemci ves slovanski jug proglašajo za svojo posest.
Od vsake vlade zahtevamo, da1 je strogo nepristranska. To nepristranost pa mora vlada zahtevati tudi od svojih organov. Ako to zahtevamo, nismo sovražniki ne Nemccv, ne države. In ako je res, kar je včeraj trdil poslanec Wolf, da so narodnostni boji pripravili državo na rob propada, potem so temu krive v prvi vrsti nemške stranke, pa tudi vlade. Te so zastopale in branile stari sistem ponemče-vanja. Vlade nc vladajo in ne upravljajo v pravem avstrijskem smislu, ampak žive le iz rok v usta, da se čimdaljc ohranijo na krmilu. O tem niti ne razmišljajo, kam tirajo državo.
Vsak posamezen uradnik tolmači zakone in naredbe po svoji volji, kar nam dokazuje Stremayerjeva jezikovna na-redba. To delajo pravosodni uradniki, ki prezirajo načelne razsodbe najvišjega sodnega dvora in državnega sodišča, o čemer sem lansko leto obširneje govoril. In vlada trdi šc, da jc strogo nepristranska. To je bridka ironija za nas, ki čutimo posledice tc nepristranosti. Vlada mirno gleda, ko njeni organi rušijo zakon in tako netč narodne prepire. Ako jc vladi na tem. da ustvarimo v Avstriji narodni mir ali vsaj premirje, potem mora vsaka vlada v prvi vrsti skrbeti, da vso državno upravo preveva duh narodne ravnopravnosti. strpnosti in pravičnosti. To narodno
strpnost pa priporočani tudi vladajočim strankam. Ako hočete, gospodje, ki ste na krmilu, da bode redno posloval državni zbor v blagor prebivalstva, ljubite resnico in pravico, izvršujte načelo ravnoprav-nosti. Dokler tega ue storite, ni misliti na boljše razmere!
Dalje je govoril t. jezikovnih razmerah pri sodiščih v slovenskih pokrajinah dr. Ploj. Odgovarjal* sta Markhl in Ala-lik, ki sta čakala, da prideta zadnja na vrsto. Hud boj je bil med češkimi 111 nemilimi govorniki. Danes prične odsek razpravo o naučnem ministrstvu in jo nadaljuje bodoči teden.
O položaju
poroča korespondenca »Zentrum«: Poljaki in kršč. soc. priporočajo, naj Bienerth v prihodnji seji z ozirom na negotovost in nejasnost politiškega m parlamentarne-• ga položaja lojalno poziva zbornico, naj dovoli le začasni proračun, nakar naj se odgodi, da se dobi čas za rešitev krize. Vladne stranke silijo na hitro rešitev zasedanja, ktr so potrebno temeljite priprave za jesensko zasedanje, da se radikalno izpretnene politiške in parlamentarne razmere. Čehi zahtevajo, naj se skliče češki deželni zbor.
Blagoslovitev zastave Orla v Žireh.
Lepo četo ponosnega Orla je zbral 23. majnik v naši lepi žirovski dolini. K blagoslovitvi nove zastave so prihitela naslednja društva po svojih zastopnikih: Ljubljana, Skorja Loka, Cerkno, Idrija in Sp. Idrija. Uniformiranih Orlov je bilo okrog 80. Okrog pete ure zjutraj nas je dramila vesela budnica rovtarskega godbenega društva. Zastave so veselo vihrale v zraku in lep dan se je obetal. Pol osmih je imel predsednik žirovskega Orla, br. Von-čina lep nagovor na vrtu g. Blažiča. Od tu so odkorakala društva v farno cerkev, kjer je sledilo po nagovru g. dekana Ar-kota blagoslovljenje. Med sveto mašo jc pel moški zbor iz Idrije. Popoldne po li-tanijah je bila veselica in prosta zabava na Dobravi. Le prehitro je minil lepi dan in prisrčna slovesnost.
Zirovci živimo v znamenju bojev in nasprotovanja. To je pokazala tudi ta naša prireditev. Požarno društvo na Ledinah je priredilo (menda ravno iz nasprotovanja) blagoslovitev nove brizgalne na to nedeljo. Naši Sokoli pa — nekaj radi nasprotovanja. nekaj radi tega, da bi jih naše rdeče srajce preveč ne bodle v oči, so se podali, 22 po številu, na Ledine z svojo navzočnostjo počastit tamošnje »blagoslovljenje«. Kje so dobili kakih pet ali šest članov, ne vemo, ker kakor znano, njihovo društvo ne šteje 22 telovadcev. Spremila jih je dacar-Spreitzerjeva godba, ki jim je v mišljenju sorodnica. Da bi bila »manifestacija« tem večja, pridružilo se jim je kakih 20 ognjegascev, ki so jih Sokoli v zadnji uri nalovili od vseh strani. Ako so znanega »Ribničana«, čez katerega je nedavno udrihal »Notranjec« — tega »mladega boga« priklopili v svoje vrste, jim le častitamo. »Mladi bog« jih bo že potegnil v nebesa; saj blagoslov jih ne bo, ker ga ni bilo. No in tako je šlo iz Zi-rov vse, kar »napredno« misli in gre in mi smo ostali sami med seboj ter se v miru in ob zvokih rovtarske godbe in idrijskega pevskega zbora lepo zabavali.
Sokoli in drugo.
Zirovskim godcem bodi povedano, da mi godbe kot take ne preganjamo: pač pa — dokler to godbo vodi odločni nasprotnik Spreitzer — te godbe ne moremo vabiti na naše prireditve. Fantje-godci oprostite se dacarja, pa smo prijatelji. Sploh pa mislimo, da je dacar-Spreitzerjev liberalni duh že tako poniknil v srca godcev, da bodo dacarjevo »vižo« še vedno naprej godli. Prav; toda nam je nc boste, kvečjemu Sokolom.
Sokoli, kolikor smo jih srečali, so se vedli še precej dostojno. Vsaj izzivali niso; in to je pri naših Sokolih že veliko. Vemo pa. da jih te olike in dostojnosti ni izučilo društvo, ampak paragraf. Tudi dobro, da je le mir. In mir hočemo mi imeti. Ne moremo pa zamolčati obnašanja žene stro-jarja Dolenca, ki je — v/družbi nekaj žensk — se hihitala in smejala pri pogledu na naše goste, da smo mislili, da se bo iz-smejala. Sploh pa je bil to samo obupen smeh, ki je značil, kako hudo ji je pri srcu ob pogledu na naše čete krepkih naših fantov-telovadcev.
Govor Ivana Podlesnika.
Izmed popoldanske zabave omenimo pozdrav seje gorskega okrožja, ki smo ga telegrafično dobili in pa govora g. kaplana Perka in br. Ivana Podlesnika. Br. Iv. Podlesnik se je v svojem govoru dotaknil tudi razkrinkanega Hribarja, o čegar slavnem podpisu je takratni »Slovenec« prinašal uvodni članek. »Ako bi kdo naših somišljenikov — tako je povdarjal brat Podlesnik — »učinil kaj takega, bi mu mi sami strgali rdečo srajco raz telo; in to po pravici. Toda Hribar bo pri svojih somiš-
ljenikih še vedno ostal »veliki Slovan«. Slovensko Sokolstvo, o katerem je naša dolžnost, da odpremo oči našemu ljudstvu iu mu pojasnimo, kaj vse se skriva za njim, pa bo ostalo mirno in še naprej po-vdarjalo svoje narodno stališče, liberalni učitelji pa bodo trobili, da jc lc v Sokol-stvu rešitev slovenskega naroda.«
Zastava.
Pod novo zastavo, ki smo jo blagoslovili, sc morajo zbirati res pravi značaji. Lepa zastava, — delo gdčne Sattncrjcvc, — ki ima na eni strani podobo sv. Mihaela na drugi pa znak Orlov, ta nas bo vodila po začrtanem potu naprej do zmage. Zastavo smo si torej omislili. Zdaj pa naše želje hite do telovadnice. Za množice ljudstva, ki se zbirajo za nami. ne najdemo več v naši fari zadostnega prostora. V So-kolski dom ne gremo, drugje je prostor premajhen, — ne kaže torej drugega, kakor da dovršimo kar smo začeli, telovadnico. Ako Bog da iu sreča junaška, jeseni moramo biti pod svojo streho. Tedaj pa na svidenje bratje Orli iz vseh slovenskih pokrajin!
Žalostni Sokfo ski dom.
Bratje Orli so videli ta dan tudi so-kolski dom žirovskega Sokola. Ta dom otvarjat je prišla lansko leto vsa liberalna garda. Dne 23. t. m. pa je stal ta dom zapuščen in prazen. Podira se dimnik na njem. omet odpada in skoro bo pokopan pod bremenom obilnih dolgov in postal razvalina — pribežališče — sov in Čukov!
Kako sprejemajo Rusi goste slovanske!
Slavni češki učenjak dr. Polivka, ki je tudi šel v Moskvo k odkritju Gogo-levega spomenika, piše o sprejemu slovanskih gostov v Moskvi: »Vprašate me, kako smo bili v Moskvi sprejeti? Moskva je bila proti nam popolnoma ravnodušna. Pri Gogolevi slavnosti se je raz-odelo popolno pomankanje organizacije. Poročila o tem v naših listih so neresnična. Za priglašene goste ni bilo čisto nič pripravljeno in ni bilo nobenega sprejema. Naši odposlanci z akademije in vseučilišča so morali sami za sebe skrbeti, ni jim bilo niti mogoče dobiti vstopnic. Profesor Miletič iz Sofije ni dobil vstopnice v gledišče k slavnostni predstavi, a nekdo izmed naših se je moral zadovoljiti z mestom na tretji galeriji. Zato so pa bili Francozi vedno na prvem mestu. — Slovani so bili v ozadju, kar velja zlasti za banket, h kateremu so šele zadnji trenotek dobili vstopnice. Med tem, ko so delegati pariški, dijonski in lilski dobili častna mesta pri mizi, sedeli so naši delegati kot pepelčice v kotu. Marzeljeza se je igrala trikrat, naša narodna himna niti enkrat, ker je godci niso niti znali. Pri na-pitnici se -je senator T. S. spomnil na slovanske goste šele na zadnje. Izrazil je tudi svoje obžalovanje, da Poljaki niso prišli, toda storili so prav, da jih ni bilo. Poznajo predobro rusko bratstvo. Ofici-jelna Rusija je prepovedala slaviti pesnika Slovackega. Za nekega urednika iz Berolina se je preskrbelo stanovanje pri nekem knezu, naši delegati so si morali iskati stanovanja sami. — Take so bile moje izkušnje v Moskvi. Tako se je obnašala slovanska Moskva. Da bi Rusija bila probujena v slovanskem duhu, to bo obrovsko delo. — Kako se bo šele zadržala k cirilo-melodijski ideji? Kako bo šele vsprejemala v kosmopolitičneirt Peterburgu, kamor so odpotovali naši delegati?«
Gotovo si Slovani ne bodo pridobili simpatij Rusov, ako se bodo družiii z osebami, kakor Kulakovskij, Budilovič, B a š m a k o v , Na r i š k i n in drugi podobni »slovanotiii«.
AVSTRIJA.
En sam glas večine
ki ga je dobil justični minister Hochenburger v proračunskem odseku, dela vladi velike skrbi. Od vladne večine so se nalašč odstranili Malik, Stapinski in menda tudi Svlvester. Pa tudi od krščanskih socialcev so poslanca Walchcrja komaj pripravili, da je glasoval za proračun. Zato svetujejo Poljaki in' krščanski socialci vladi, naj v prihodnji seji poslanske zbornice dela na to, da zbornica reši proračunski provizorij, nato pa se odgodi, da se sedanja situacija izpremeni in izboljša. Do jeseni se mora položaj temeljito izpremeniti.
TURČIJA.
Z vrvjo in mečem.
27. t. m. so obesili več evnuhov, višjih uradnikov in urednikov, kar je napravilo globok vtis. V Brussi so zaprli veliko reakcionarnih hodž. Več vojakov je obsojenih za tri leta, da tolčejo po cestah kamenje. — Ker je v Albaniji nasprotstvo med albanskimi voditelji in mladoturškimi častniki vedno večje, je turški ministrski svet 26. t. m. baje sklenil uprizoriti večjo vojaško akcijo proti Albaniji. — Bivši sultan jc naročil banki v Berolinu, da izroči
turški vladi njegovo ondi naloženo premoženje v znesku 30 milijonov frankov.
RUSIJA.
Policija uprizarja atentate in umore.
V dumi -je .13 članov interpeliralo vlado, ali ji je znano, da reakcionarna »Zveza ruskih ljudi« skupno s policijo organiztije pokolje in atentate. Zveza dobiva od policije bombe in revolverje ter je z njeno soveduostjo dala umoriti poslanca Her-censteina in Jollosa. Tudi atentata na grofa Witta in Miljukova pohajata od te strani.
OGRSKA.
Nove volitve?
Weckcrlova akcija, da bi se rešila sedanja ogrska kriza, je zadela na velike težkoče. Na eni strani Košutovci ne odobravajo VVeckerlovega programa, na drugi pa so se že oglasili merodajni krogi v Avstriji, da niso prav nič voljni sodelovati pri reševanju ogrske krize na ta način, da bi račun plačala zopet Avstrija. Ogri naj svojo krizo rešijo kakor vedo in znajo — Koncesij v narodnem ali gospodarskem oziru na škodo Avstrije si ne bodo več pri-goljufali. — Vsled tega sc govori, da kralj parlament razpusti in razpiše nove volitve.
GENERAL VOLODIMIROV ZA AVSTROSLAVIZEM.
Kraraaf ln Klofač se opravičujeta.
Pri vseslovanski konferenci v Peterburgu sta sc Kramar in Klofač opravičevala zaradi postopanja avstrijskih Slovanov glede aneksije. Grof Bobrinskij je bil zelo hud, češ, Rusi aneksijo nikoli ne bodo priznali. General Volodimirov pa jo dejal, da bi bila norost hoteti v sedanjem času Avstrijo razbiti in jc zato treba avstroslavizem pozdravljati, ker ima namen nemško-mažarsko Avstrijo izpremeniti v slovansko. — Drugi pa so zopet avstroslavizem silovito napadali, med njimi urednik »Nar. Listy«, Hoieček. — Gospodje v Peteburgu pač ne vedo, kaj hočejo.
Frotlsrbski proces v Zagrebu«
ZELO KOMPROMITUJOCE IZPOVEDBE PROTI SRBOM. 61. dan razprave. Zupan, ki hodi od hiše do hiše pretepat svoje »podanike«.
Priča Peter K o k o v i č iz Dubice izpove', da sta Mojo in Manojlo Hrvačanin bila kot prijatelja kralja Petra večkrat hodila v Belgrad, ko sta pa prišla nazaj, sta učila, narod,, da kliče Srbiji in Petru Kara-gjprgjeviču, »a Hrvati opet viču svoju. Načelnik,Ercegovac tada uzme batinu, ide od jedne do druge katoličke kuče, pa lema katolike ni krive, ni dužne.« Narod je govoril, da bo Bosna od Avstrije morala od-pasti in se Srbiji priklopiti. Erak (obtoženec) je dejal, da »kaj more njemu Raucb, on se bojuje za Karagjorgjeviča«.
Razburjena galerija.
Med, izpovedanjem Kokoviča nastane na galeriji nemir. Občinstvo kaže nasproti obtožencem na vrat, češ. pobesijo naj vas vse. Obtoženci se pritožč, nakar napravi predsednik red.
»Vsaka baba govori o Srbstvu.«
Priča P i 1 a k o v i č izpoveduje proti •obtožencu Eraku, češ, da je v gostilni dejal, da se ne boji ne cesarja, ne Raucha. On da se je »zaveril« Karagjorgjeviču z dušo in telesom. O kralju Petru so pravili ljudje, da bo »komandant Avstrije in Bosne«. Vsaka baba dela velesrbsko propagando.
Dinarji.
D e 1 i č in dr. K r a s, zdravnik v Ko-stanjici, izpovedujeta približno isto kakor prejšnje priče. Ljudstvo da -je na glas »v birtiji i na cesti« govorilo, da bo Peter Hrvaško osvojil in jo vladal. O Hrva-čaninu da je bilo obče mnenje da je špion in da je dobival na mesec 100— 150 dinarjev od kralja Petra. Kar se Bosne tiče, so Srbi peli: »Ajde Srbi svi na desno krilo, ne bi 1' naše Sarajevo bilo,« in drugo.
Sovraštvo proti Hrvatom.
Dr. Kras izpove dalje, da so Srbi nekoč navalili na hišo katoliškega Hrvata, ■kličoč, da treba vse »šokce« pregnati, ker bo tu Peter zavladal, Franja Josipa pa bodo pognali. Srbski kmetje so grozili hrvaškim. da kakor hitro poči prva puška na Drini, se bodo vzdignili in poklali Hrvate. Slednje so itak večkrat z noži napadli. Na pokopališču so Srbi na katoliškem grobu porušili kip. v Kostajnici pa so na katoliško cerkcv streljali in razorali groblje. En pravoslavni pop je v cerkvi eno kmetico vrgel na tla, ki je imela hrvaško trobojnico. Srbi so na hrvaške tro-bojnice pljuvali in jih trgali. Branitelj dr. Mazzura, strašno razjarjen, zakliče dr. Krasu, ki pravi, da bi mu Srbi zapalili hišo. ako bi izpovedal še hujše reči: »Bcz-obrazni deran!« Zato ga senat kazni z 200 K globe. Na galeriji je ves čas veliko razburjenje, ki je naperjeno proti obtožencem. Dr. Kras nadalje pravi, da jc priča Erak bil žc zaprt, ker ie ubil sorodnika,
kar obtoženec tudi prizna. — Branitel; dr. Krasa veliko izprašujejo, pa ga ne me rejo vjeti. Dr. Kras ostane pri svojih iz povedbah.
Ostali priči
Miše B r a u n in Josip R a ž i č iz Dubic potrjujejo izpovedbe dr. Krasa v poli meri. Ražič dostavi, da v Dubici ponot ni bilo za Hrvate nikoli varno iti na ulici
XXX
Smrtno obsodbo
je zopet dobil sodni senat in sicer od ne kega »slovanskega odbora« iz Mlade Bc leslave. V pismu pravijo, da če se n ustavi proces, bodo »bratje smrti« zače svoje delo.
XXX
Občinstvo je po razpravi napravil dr. Krasu velike ovacije. Izpovedbe Čor dašiča in dr. Krasa so hudo delovale. Hr vaški katoliški listi se posebno zgražaj nad terorizmom, s katerim so Srbi stra hovali Hrvate.
Dnevne novice.
4- Skupščine S. K. S. Z. v Rožu s udeleže po delegatih še naslednja društva 39. Slovensko glasbeno društvo »Ljublja na«; 40. Strokovno društvo delavcev n Savi; 41. Izobraževalno društvo sv.Jožei v Tržiču; 42. Strokovno podporno dru štvo tobačnih delavcev in delavk v Ljut •ljani; 43. Zveza avstr. tob. delavstva Ljubljani.
+ Shoda ljubljanske in okbličansk krščansko-socialne organizacije. V pon< deljek smo priredili shod na Viču. Govor je deželni odbornik prof. E. Jarc o aktua nih politiških vprašanjih. Na Viču se vr odslej vsak mesec redno poiitiško zbore vanje. V četrtek se je pa vršil prvi mesei ni shod v Štepanji vasi. Ker je bil obljul ljeni napovedani govornik dr. E. Lami: zadržan, je govoril na njem o splošnei politiškem položaju in o razmerah r Kranjskem, osobito v Belokrajini, na Št; jerskem, Koroškem in na Primorskem ta nik S. L. S. dr. Rožič. Urednik Klemene je poljudno pojasnil zdaj najbolj perei vprašanje o bosanski agrarni banki. Shc je vodil Luknar. Po poročilih se je razvi živahna razprava, ki so se je udeležili ži pan Korbar, Anžič Jožef, Anžič Anto Zor, Kastelic in kaplan Petrič. Sklenila : je resolucija na načelništvo S. L. S., ki i reka zaupnico S. L. S. in njenim državni in deželnim poslancem, osobito dr. Šuste šiču, dr. Kreku, kom. svetniku Povšetu i dež. posl. Dimniku. Načelstvo S. L. S. si naproša, naj pospeši zgradbo prepotret nega vodovoda v Štepanji vasi. Vsa pi zornost naj se posveti prepotrebni zgrad novega mostu črez Gruberjev prekop p Štepanji vasi kakor tudi zgradbi nove e ste mimo delavskih hiš. Sklenilo se je, c se odpošlje k deželnemu odborniku dr.' Lampetu odposlaništvo. ki pojasni nuji potrebo vodovoda, mostu in nove ces hi ki ga naprosi, naj se zavzame za nav dene potrebe.
+ Nova liberalna zveza. Na binkoš ni torek se snuje v Kranju »Zveza goren skih kmetijskili podružnic«. Babčov fai tek, ki bode pri tej zvezi imel prvo to sedo, se silno trudi, da jo osnuje po prei logu Lenarčiča. Lenarčič je namreč i predlansko leto predlagal na občnem zbi ru kmetijske družbe, naj se vse kmeti ske družbe preosnujejo v kmetijske z, druge. Ta čas se mu to ni obneslo, za .pa je sedaj poslal svojega adlatusa Bal čevega fantka, naj osnuje najprej zvez potem pa spremeni podružnice v kmeti ske zadruge/ Na ta način upajo liberal priti na deželi do močne organizacije. / dalj časa se čuti iz Ljubljane močan pr tisk na gorenjske kmetijske podružnic Zadnji čas so se snovale kmetijske p< družnice po vseh vaseh, kjer so le moj vjeti par liberalnih čevljarjev. Glavni gi vornik na ustanovnem shodu bode Gi stav Pire, ki vedno trdi, da ne dela pol •tično. Upamo, da pride tudi Žerjav in Ril nikar, potem so skupaj vsi glavni agrarc O srečni^ gorenjski kmet. ki ima take r šitelje! Ze iz pripravljalnega odbora, katerem je par liberalnih učiteljev, vem kaj se namerava. Naše somišljenike op« zarjamo, da se na ta lini ne vsedejo.
+ Dr. Kramaf je udaril v pogovoru sotrudnikom »N. V.« v Peterburgu na ze melanholično struno. Lepi dnevi lanske* praškega shoda, od katerih si je tolil obetal, niso rodili nobenega sadu, amp; razmere stoje zdaj za Slovane še neugo nejše. Zlasti rusko-poljska sprava, o k teri je bil prepričan, da jo je izpeljal par banketi in napitnicami, je izpuhtela nič in nasprotje jc sedaj večje, kot je bi kedaj. Saj smo vedno trdili, da dela Kramar in Hribar na Ruskem račune br krčmarja. Ako bi hotela obravnavati •Ruskem z merodajnimi osebami, bi se m rala obrniti do Azeva in sodruge.
4- Ali ie veter aH so le »vetrovi »Slovenski Narod« včeraj močno to •kakšne težave ima narodno-napred stranka pri svojem takozvanem preraj nju. Ce se drugod kakšna reč prera,
kaže navadno ravno v začetku veliko moč in svežost, stranka prenovljenih Dežma-novfh grabelj pa se premlaja v občni lenobi in nemarnosti. »Narod« sam konsta-tuje, da je še zdaj »med veljavnimi pristaši narodno-napredne stranke tudi mnogo takih, ki se vsakega dela in vsake agitacije branijo . . . Danes se branijo shodov, češ, saj smo naprednjaki, kaj bi ljudi dražili! . . . To so ljudje, ki hočejo, naj gre stranka zanje in za njih interese v boj, sami pa ničesar ne store.« — Ljudje, ki jih »Narod« tako slika, so še najboljši v narodno-napredni stranki; če bil hotel opisati ostale, bi sc 'bile »Narodovemu« član-karju namesto tinte iz peresa gotovo solze pocedile. V marsikaterem večjem kraju na kmetih je ostalo za eno pest manjvrednih ljudi, ki se niso dali pritegniti v nobeno organizacijo — med njimi nekaj podrtih stebrov 'bivše liberalne oderuho-vlade, par zadolženih eksistenc, nekaj z duhovščino iz osebnih razlogov sprtili tr-doglavcev, večina pa pijančki, klafači in podobni nihilisti. Te odpadke bo zdaj liberalna stranka, hočeš nočeš, morala pobrati, kajti od organiziranih inteligentnih Jjudi ne bo nobeden vstopil v to pobito vojsko Če se ti čudni bratci in božji volčki dobro skupaj vzamejo, bo gotovo nastal močan veter, pred katerim pa bodo pošteni ljudje pač morali močno zatisniti nosove . . . Med voditelji liberalne stranke pa izgleda tako kakor okoli Shakespearje-vega Cezarja: »Rejenih mož jaz hočem okrog sebe — z glavami praznimi, ki dobro spč . . .«
+ Pravosodstvo na Koroškem. Neki kmet iz boroveljske okolice se je tožil z nemškim veleposestnikom radi mej. Dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, je za slovenskega kmeta vložil slovenski pri-ziv, ki ga je hotel pri prizivni razpravi seveda tudi slovensko utemeljevati. Temu se je pa uprl zastopnik nemške nasprotne stranke, dr. Knapitsch, pristni German, ki je svoj čas trgal hlače ljudske šole in gimnazijske v Ljubljani, češ, da ne razume nove slovenščine, dasi je bil dali časa kon-cipijent na južnem Štajarskem, kjer je s slovenskimi odvetniki lepo slovenski obravnaval, podpisaval slovenske sodne zapisnike itd. in ima v zrelostnem spričevalu zadosten red iz slovenščine. Sodni dvor je protestu »nemškega« odvetnika ugodil, prepovedal dr. Brejcu slovensko izvajanje, odklonil njegov predlog, da naj se razprava odgodi, dokler ne bo rešen njegov rekurz proti temu sklepu sodišča, ter dalje obravnaval nemško. Zaradi tega se je dr. Brejc pritožil na najvišje sodišče, ki je izdalo odločbo, katera nasprotuje ednajstletni praksi, kar je uveljavljen novi civilnopravdni red. Najvišje sodišče je reklo: »Priziv ni umesten ter se odbija,, ker je obrnjen proti odredbi prizivnega senata kot sodni inštanci, ki je vodila pravdo, in ker proti odločbi istega ni posebnega pravnega leka«. Najvišje sodišče se pri tem sklicuje na § 186. C. pr. r., ki ga doslej ni umevalo v takem smislu, kajti doslej je smatralo podobne prizivc za umestne in jih je tudi meritorno reševalo. Da, nov veter je začel v Avstriji pihati, odkar so ji »pomagali« pruski bajoneti — na papirju. Sicer pa smo prepričani, da o gornji zadevi še ni izrečena zadnja beseda.
-h Hribar v Peterburgu. Hribar in tovariši, ki so šli v Peterburg delat reklamo zase iti bi na račun vseslovanstva pri novi banki eventualno tudi kaj zaslužili, delajo na uprav smešen način. V ves svet so brzojavili, da so bili — pri maši v cerkvi sv. Izaka. Hribar -je torej postal naenkrat jako pobožen na Ruskem, ker gre celo v delavnik k maši — seveda vse zaradi banke. To so bile iskrene molitve, ki so se dvigale iz Hribarjevega srca v cerkvi svetega Izaka! Brumna duša Hribarjeva je molila v vseh slovanskih jezikih, da bi od vseslovanske banke dobil načelnik slovenske liberalne stranke denar, da bi mogel Nemcem plačati nagrado, ki jo jim je dolžan zaradi utajenega podpisa na slo-vensko-nemški zvezi. Da, plačati bo treba, in to je bridko. Velike križe in globoke poklone pred ikami po slovanski liturgiji je delal Ivan Hribar. Na Slovenskem — svobodna misel, na Ruskem pa liturgija! LSndlich-sittlich, si misli Hribar. Rusi občudujejo pobožnost tega moža, ki je ravno tako globoka in nesebična, kakor njegova ljubezen do slovanstva.
+ »Mladost« izide to pot šele po bin-koštnih praznikih. Na to opozarjamo naročnike kakor jih tudi obveščamo, da bo prihodnja številka posebno važna.
-f Znaki S. K. S. Z. so danes prišli v Ljubljano in se bodo začeli razpošiljati naročnikom, ker pa še niso prišli v tolikem Številu, kakor so naročeni, zato jih dobe sedaj le tista društva, ki se udeleže skupščine S. K. S. Z. na Koroškem.
+ Slovenska šolska poročila! Bliža se sklep šolskega leta in upamo, da ne bodemo ob tej priliki zopet razočarani prijeli za nemška letna poročila slovenskih srednjih šol. Obračamo se zategadelj do vseh slovenskih ravnateljev s prošnjo, da izdajo slovenska letna poročila, tiskana v slovenskih tiskarnah. Kar se tiče slovenskih letnih poroči! nam ni potreba .nava-
jati nobenih razlogov, saj so namenjena slovenskim dijakom, ki jih šolajo slovenski stariši na slovenskih srednjih šolah! Za tisk slovenskih letnih poročil v slovenskih tiskarnah je pa odločilno sledeče: Slovenci imamo sedaj zadostno število svojih tiskarn, ki vstrezajo vsem modernim tiskarskim zahtevam. Zakaj bi se torej morala tiskati naša poročila v nemški? Kako pride nadalje ena sama tiskarna do tega, da sc ji izročajo v tisk letna poročila vseh šol iu sc na ta način prcoblaga z delom; druge ravno tako velike domače tiskarne pa se prezira!
-f Koncesijo za vodno napravo ob Savi pri Jami je dobil g. Tomaž Pavšlar od poljedelskega ministrstva.
-f- Naslov c. kr. profesorja ie podeljen dr. Robertu Janeschitzu na mariborski realki.
4- Suplent je postal na novomeški deški ljudski šoli Otokar Aleš na mesto rajnega učitelja Viljema Vindišarja.
—	Sovenci v Ameriki. »Glas Naroda« piše: Rev. T r u n k, ki je došel iz Koroške na obisk Amerike, ostane dalj časa v Lan-caster. Pa., pri Rev. Smoleju in bode od tod pozneje obiskal večje slovenske naselbine. Proučavati hoče razvoj in napredek katoličanstva, najpreje med Ncmci in Angleži in pozneje na podlagi tega si ogledati tudi Slovence. Kakor se nam poroča, so Rev. Trunka Ncmci nad vse prijazno in gostoljubno sprejeli. V njihovi družbi napravlja razne izlete, da si ogleda krasote iztočne Pennsylvanije. Zadnjo sredo jc obiskal z Rev. Smoletom Rt. Rev. Sha-nahana, škofa v Harrisburgu, Pa., in bil presenečen nad priprostostjo škofa. — V soboto podal se je Rev. Trunk v Steelton, Pa., da prisostvuje otvorjenju nove slovenske župnije sv. Petra. Za nas bode največje vrednosti, da bode Rev. Trunk na podlagi obile svoje skušnje presojal življenje našega naroda objektivno: solnčtic in senčne strani, katere radi zakrivamo. — »Rokovnjače« so predstavljali dne 23. maja v Mihvaukee. — Ubilo je v rudo-kopu CIaridge Slovenca Antona M a ž-gona. — Umrl je v Mihvaukee J. Škof, doma iz Ljubljane, kjer zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — V Willocku, Pa., je umr! Josip Mirt, doma od Svetega Duha pri Krškem. — V Clevelandu je unirl Ivan Bavec iz Vrhnjke pri Ložu. —iV\ Salida, Colo., je umrl Štefan J u r e t i č iz vasi Ternovica v Istri.
—	Ljudska veselica v Postojnski jami na binkoštni ponedeljek. Binkoštni ponedeljek vrši se, kakor vsako leto. tradicionalna ljudska slavnost v Postojnski jami. Ob tej priliki vozil bode iz Ljubljane por sebni vlak v Postojno, kateri odhaja ob' 10. uri dopoldne. Za ta vlak izdajali se b6-do posebni znižani vozni listi, pri katerih se bode tudi vračunala vstopnina v postojnsko jamo. V jami sviralo bode več godb in bode skrbljeno tudi za razna druga razveseljevanja. Poslovala bode v jami edina podzemeljska pošta na svetu in se bodo razglednice razposlale direktno iz jame na vse strani, kolekovane s posebnim jamskim pečatom. Postojnska jama je jedno najlepših čudesov sveta in vsakdo jo zapusti s čutom, da je videl bajno lepoto, kateri ni jednakc na svetu. Veselica se vrši pri vsakem vremenu.
—	Poročil se je g. Franc Potočnik, gostilničar v Drveši vasi pri Pliberku. z gospico Julko Gostiša, hčerjo Matije Gostiša, gostilničarja v Stari Vasi pri Zireh.
Internacionalni glasbeni kongres ob stoletnici Haydnove smrti. Na Dunaju se vrši od 25. do 29. t. m. internacionalni kongres. Cela velikanska prireditev ima namen proslaviti spomin velikega glasbenika Jožefa Haydna, ki je instrumentalni glasbi pokazal nova pota in pa hkrati v raznih odsekih reševati razna akutna vprašanja glede glasbe vseh vrst. Udeležencev je, kolikor moremo vedeti, krog tisoč. Internacionalen je res ta kongres. Predsednik je Anglež Makenzie, podpredsedniki so najraznovrstnejših narodnosti, držav in svetovnih delov. Med njimi nam jako dobro znani Lorenzo Perosi, benediktinec P. Amelli z Monte Cassina poslan od laškega tiaučnega ministrstva kot zastopnik Italije, grški koralist znani P. Gaisser. Amerikanec ravnatelj Sonncck iz Washingtona, Aubry iz Pariza, veliki koralist Wagner iz Freibrga iz Švice. Med voditelji odsekov najdeš Nemce, Dance, Francozc, Angleže. Lahe itd. Celo nekega Kitajca v svilo oblečenega sem videl sinoči z znakom kongresista pri slavnostnem banketu v mestni hiši. Ko bi vedel, da zna vsaj malo nemški, bi ga pri tej priči ogovoril. Začeli smo s sv. mašo. Peli so čudovito krasno Ha.vdnovo Marijaceljsko mašo. Marsikaj ima lepega, čisto liturgič-nega, v celoti pa seveda ni cerkvena. Vse slavnostne in koncertne prireditve so izborno uspele, le slavnostni govornik pri slavnostnem zborovanju je dolgo časa vodo delal. Ko bi bil sinoči nastopil v slavnostni dvorani mestne hiše, bi ga nihče nc bil poslušal, kakor niso drugih govornikov razen dr. Luegcrja. Ta je pa tič! — Danes delujejo s polno paro odseki, da sc vse kadi.
—	Zakotne razstave. Dva znana razstavna podjetnika baje nameravata leta 1910 prirediti še ena razstavo v Bruslju, ki naj bi se vršila poleg tamošnje svetovne razstave in ki ima najbrž, kakor podobna prireditev v Parizu leta 1900, Ie namen, prodajati razstavna odlikovanja, katera bi se mogla zamenjati z odlikami sočasno vršeče se svetovne razstave v Bruslju leta 1910. Tudi v Amsterdamu, Antvverpnu, Parizu, Rimu, Turinu, Nanciju in Hagu se bodo baje leta 1910. vršile mednarodne razstave, privatna podjetja, katerih glavni namen jc, razpečavati razstavna odlikovanja, ki so brez vrednosti. Udeležba na teli priredbah se tedaj odsvetuje.
—	Sestanek sodalitatis S. C. za ribniško dekanijo bo v četrtek dnč 3. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne na Robu.
š Grozna nevihta. Od Sv. Lenarta nad Laškim se nam piše: Dne 26. t. m. popoldne je bila pri nas grozna nevihta s točo. Še več kot toča je naredila škode voda, ki je drla v dolino in vso rahlo zemljo odnesla. En del je pa toča hudo poškodovala, sosebno proti sv. Miklavžu. Ljubi Bog nam prizanesi in odvrni grozno šibo od nas.
—	Nakup plemenske živine murodol-skega plemena na Zgorenjem Štajerskem.
Od strani deželnega odbora kranjskega se bode nakupovala plemenska živina muro-dolskega plemena dnč 4. junija t. I. na Zgorenjem Štajerskem. Potovanja se lahko udeleži vsak živinorejec in mu bode pri nakupu šel na roko deželni živinorejski nadzornik. Odhod \z Ljubljane, južni kolodvor, dne 3. junija ob 6 uri 20 min. zvečer protj Jesenicam. Potovanje traja dva dni.
—	Umrla je v Solkanu gdčna. Pavla Mozetič.
—	Glasovir ubil voznika. V Pulju je kočijaž spedicijske tvrdke Exner, Ivan Molinari, nalagal na železniški postaji glasovir, ki je pri tem padel z rampe, zadel voznika na glavi in ga na mestu ubil.
—	Iz Bosne. Hrvaška »Narodna Za-jednica« javlja, da je iren predsednik dr. Nikola M a n d i č odložil članstvo v mažarski agrarni banki. Ves razpor v »N. Z.« je sedaj poravnan.
—	Odstopil je kočevski župan Alojzij Loy. Županoval je dvajset let.
— Pevsko društvo »Lovor« iz Opatije obišče v nedeljo, 30. t. in., postojnsko jamo. Izletnikov bo 350. Odhod iz Opatije-Matulje ob 8. uri 54 dopoldne, prihod v Postojno ob 11. uri 37 minut dopoldne. Odhod iz Postojne ob 8. uri 35 minut zve-; čer, prihod v Opatijo ob 10. uri 47 minut 5 zvečer. Imeli hpdo poseben vlak. Skupen obed bo v hotelu »Ogrska krona«.
—	Ošpice med šolsko mladino. V nekaterih vaseh kranjskega okraja so se pokazale ošpice. V Ratečah pri Škofji Loki je na ošpicah bolnih dve tretjini šolskih otrok. V Drulovski in na Bregu, šolski "Voliš Šmartin nri Kranju, kakor tudi v Podrečah pri Mavčičah leži na tej bolezni do trideset otrok. Vsled tega je šolski obisk znatno oviran. Smrtnih slučajev do zdaj ni.
Iz deželnega šolskega sveta.
— Za pravice slovenskega iezika. V
današnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta je šolski referent deželnega odbora prof. Jarc opozarjal na to, da jezikovne razmere na srednjih šolah nikakor ne odgovarjajo dejanskim razmeram v deželi. To velja za občevanje višjih šolskih oblasti. za razpisavanje učnih služb, ki se vrši le deloma v slovenskem, večinoma pa v nemškem jeziku, za učiteljske konference, protokole, spričevala, ki so lc nemška, kakor tudi za letna poročila. Na to stavi sledeča predloga: L Predsedstvo c. kr. deželnega šolskega sveta se naproša, da čimpreje porazdeli med člane deželnega šolskega sveta poročilo: al kakšna je jezikovna praksa v občevanju šolskih nad-zorovalnih in upravnih oblasti samih med seboj in s podrejenimi organi in deželnim odborom in v razpisih službenih mest; b) v kakem jeziku se vrše konference, od-nosno vodijo protokoli in glavni katalogi po srednjih šolah, izdajajo izpričevala in letna poročila. — 2. Predsedstvo c. kr. deželnega šolskega sveta se poživlja, da spravi že seda i jezikovno poslovanje navedenih oblasti in organov v soglasje s taktičnimi jezikovnimi razmerami in potrebami v deželi. — Deželni predsednik baron Sclnvarz izjavi, da soglaša popolnoma s tem predlogom in da bo potrebno ukrenil.
+ Ljudsko šolstvo. Nastavljeni so: a v. Križ pri Litiji Gabr. Cerov; Brusnice Anton Sila. nadučitelj; Kamna gorica Ivan Žagar, nadučitelj; Mirna peč Milena Kavčič; Stara cerkev pri Kočevju Adcia Reven; Poljanica Jožef Erker. nadučitelj; Trebnje Ana Kila r; Radeče pri Zidanem mostu Anton Lamut. Nadučitelj Franc De-leot pride iz Podrage na Sveto goro. — Stalna upokojitev sc dovoli Serafini Ko-vač-Jamšek in Heleni Petsche-Juwicz v Kočevju. — Rekurz občine in krajnega šolskega sveta v Tržiču proti všolanju 13istrice v Tržič se zavrne. — Krajni šol-
ski svet v Hrušici sc razpusti. — Rekurz občine Litija proti zgradbi šolskega poslopja na Bricovem stavbišču se zavrne. — Šola v Št. Janžu sc razširi v trirazred-nico, šola v Cerkljah v petrazrednico, pa-ralelka se ustanovi v Toplicah pri Zagorju. — Rekurz Al. Vertnika proti novi volitvi krajnega šolskega sveta v Osilnici se zavrne. — Nadučitelj Franc Potokar je prestavljen iz Št. Lovrenca v Banja-loko. — V Boštanj pride Vera Raji.
+ Srednje šolstvo. Dr. Josip Jeršc sc stalno namesti z naslovom profesor. — Profesor Wester se predlaga v pomakni-tcv v VIII. razred, istotako profesor Milan Pajk in K. Schrautzer.
— Državne ustanove dobe sledeči gojenci c. kr. učiteljišča v Ljubljani: Maks Komati, Leo Capuder, Alojzij Pcterlin, Pavel Podobnikar, Vinccnc Sajovic, Janez Stenovec, Ciril Degnal, Anton Dragan, Jožef Frank, Ludovik Zink, Viktor Kregar, Janez Kunst. Stanko Lavrič, Janez Mehlc, Pavel Medic, Leopold Na-movš. Janez Pristou, Viktor Rode, Ivan Verbič, Jožef Vider, Marija Kmet, Ida Popula, Ana černagoj, Ana Debelak, Julija Bautar, Marija Geržina, Marija Kaligar, Gabrijela Pipan, Jožef Gorišck, Rozalija Mejak.
Štajerske novice.
š »Orel« se je ustanovil, kakor smo že omenili, 20. t. m. v Škalah pri Velenju na Štajerskem. Vrlo ga podpira mariborski telovadski odsek. Za štajerske mladeniče priredi Zveza telovadskih odsekov letos jeseni velik telovadski in organizatorični tečai na Štajerskem, da se »Orel« vsepovsod razširi.
š Kandidat edino »Narodne« stranke, Malus, se poslužuje nemškega odvetnika za neko tožbo pri okrožnem sodišču v Celju. Heil, Malus!
š Gimnazijski sluga se je obesil. Obesil se je v Mariboru gimnazijski sluga Janez L a u p a 1. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok.
š Samoumor na ptu'skem rotovžu. Iz Ptuja poročajo: Tu si je v blaznosti končal na rotovžu leskovški organist Rotar dne 10. t. m. svoje življenje in zapušča vdovo z nepreskrbljenimi otroci in bolnim očetom.
š Dijak ponesrečil. Na Pečovniku je padel ter si zlomil roko dijak drugega razreda celjske gimnazije Franc Kožuh iz Zabukovja. Pri tem si je zastrupil kri ter je v celjski bolnišnici umrl.
š Na drevesu so našli obešenega v •Karčovini pri Ptuju starega moža Šlatiča. Vzrok samouinora ni znan.
š Za naddavkarja imenovan je davkar Henrik V i d i c v Celju.
Ljubljanske novice.
+ Seja izvrševalnega odbora S. L.
S. je danes zvečer ob pol 8. uri zvečer.
Ij Slovenskim profesorskim kandidatom! Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani poživlja še enkrat vse neprijavljene izprašane profesorske kandidate in pa tudi one, ki imajo delni izpit ali pa stoje neposredno pred izpitom, da se priglase z vsemi poljubnimi podatki pri društvu. Le s pomočjo natančnega statističnega pregleda more društveni odbor z uspehom zastopati koristi mlajših moči. Ravno tako se more pri eventualnem posredovanju ozirati le na one, ki so se priglasili. V interesu neprijavljenih mlajših gospodov tovarišev jc torej, da naznanijo društvenemu odboru svoje ime. stroko in v katerem stadiju izpita se nahajajo, žc izprašani, toda nenastavljeni, pa datum izpita.
lj Igra ljubljanske tvrdke pri žitni špekulaciji na budimpeštanski borzi. Dunajski »Borsen-Courier« z dne 28. t. mes. prinaša to-le jako zanimivo vest: Ljubljanska tvrdka z žitom bratov Pollak je igrala s štirimi budimpeštanskimi komisijskimi tvrdkami a la baisse, iz česar jc nastala za budimpeštanske tvrdke v dobro diferenca 90.000 K. Na zahtevo teh tvrdk, naj pošljeta brata Pollak pokritje, sta ta dva odgovorila, da pač pripoznata terjatev, toda ne plačata pa več kot 30 odstotkov. Ce budimpeštanske tvrdke te poravnave ne akceptirajo, brata Pollak ne plačata po avstrijskem zakoniku, kateri prepoveduje stavo in igro na Ogrskem, sploh nič. Budimpeštanske tvrdke so vložile vsled tega pri razsodišču budimpeštanske efektne in blagovne borze tožbo, katera bode razpisala tekom prihodnjih dni prvi narok. — Danes se je oglasil zastopnik tvrdke »Brata Pollak« v našem uredništvu in prosil, naj priobčimo v listu naslednjo notico: V raznih listih se ■o naši tvrdki širijo vesti o borznih diferencah v visokosti 9(1.000 K. katerih nočemo plačati, češ. da so nastale vsled igre i u stave. Te vesti so samo zlobnost nekega budimpeštanskega agenta, ki od nas za diference zahteva 14.000 K, a mi proti resničnosti tc postavke ugovarjamo.
lj Posvečevanje zvonov. 27. t. m. je posvetil premil. g. knezoškof dr. Jeglič
,v Samnssovi livarni osem zvonov, in sicer: štiri za Kranjsko, enega za Istro in tri za Hrvaško.
lj Gg. pevce »Ljubljane« prosimo, cla pridejo vsi k današnji skušnji moškega zbora, ker nas le malo dni loči do veselice na korist »Aljaževega doma«. — Pevovodja.
Ij Izprememba posesti. Tvorničar Hauptmann je kunil 21. t. m. Franc Beli-čevo hišo na Tržaški cesti za 41.000 kron.
Ij Skladišče za kosti in cunje bode morala lastnica Viktor"" Panholzerjeva premestiti iz Predilni na periferijo.
li Razsvetljava ». -•< in Cesarja Jožeia trga. Včeraj so sredi Zvezde« postavili stari železni kandelaber s petimi plinovimi svetilkami; Cesarja Jožefa trg pa dobi sedaj poleg pliuovih svetilk ob ■drevoredu tudi prejšnji kandeiabcr iz »Zvezde« za električne žarnice.
Ij Razpečavanie žabic, pokalic in slič-nih predmetov jc sedaj brez oblastvenega dovoljenja prepovedano, na kar se občinstvo opozarja.
Ij Žrtev požara. Danes je v tukajšnji bolnici umrla Marija M o ž e k, ki sc je opekla pri požaru v Vrbljenjih.
Ij V sprejemni sobi deželne bolnišnice umrla. Včeraj popoldne jc prinesel pekovski mojster Franc Žagar iz Sela s svojo ženo pol drugo leto staro hčerko, ki je obolela za škarlatinko, v bolnišnico. Deklica je v materinem naročju v sprejemni sobi umrla. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Električna vozova skupaj trčila sta danes dopoldne na Dunajski cesti in so se pri enem vozu razbile šipe. Druga nesreča se ni pripetila.
Ij Nepoklicana strelca. Včeraj popoldne je čul v tivolskem gozdu patruljujoči stražnik strele in kmalu nato naletel na dva dijaka, ki sta se zabavala s tem, da ,sta streljala s flobert-pištolo v drevesa. Ker jc bila nevarnost za sprehajajoče se občinstvo, jima je stražnik orožje odvzel.
Razne stvari.
Dve mesti razrušil potres. V Meksiki je bil 20. t. m. katastrofalen potres. Mesti Guzman in Pilmano sta popolnoma razrušeni.
Moč dolarja. V Nc\v-Yorku je bila te dni poroka, ki priča, kakšno neodoljivo moč ima amerikanski dolar do »src« evropskih princev, grofov itd. 49 let stari princ del Drago, čegar častitljivi plemiški predniki segajo nazaj v 12. stoletje in so bili dika rimskega plemstva — je vzel za ženo 75 let staro vdovo, ki nima nič druzega ko — 15 milijonov dolarjev.
Oče zapoveda- sinu, naj ga ubije. Iz Stuttgarta poročajo: Gostilničar Weiss jc dal svojemu 23 let staremu sinu v roke revolver ter mu zapovedal, naj nanj strelja. Slaboumni sin je res streljal na očeta, a ga ni zadel. Nato je oče zapovedal sinu, naj ga pobije. Sin jc zagrabil sekiro iu ž njo očeta ubil. Sina so odposlali v blaz-nico.
SMRTNA KOSA.
Kamnik. 28. maja. P. Teodorik Murn danes umrl. Pogreb v nedcl-jo ob pol petih popoldne.
VLADA V VEDNO VEČJI ZADREGI.
Dunaj, 28. maja. Včerajšnje glasovanje v proračunskem odseku jc dokazalo, cia je vlada v vedno večji zadregi. Z enim glasom večine se je rešil justični minister Hohenburger in ž njim vlada in to s pomočjo Rusinov, na čelu jim poslanec Vasilko, ki so sicer jako radikalni, kadar je vlada v zadregi, ji pa pomagajo. Zanimivo je bilo gledati, kako nervozni so postali justični minister in vladni žurnalisti, ko je nastala nevarnost za poraz in sta se odstranila kršč. soc. tirolski poslanec Schraffl in solnograški posl. dr. Sylve-ster, ki je kandidat za železniškega ministra. Govori se, da se je Sylvester nalašč odstranil, da bi iustičnega ministra spravil v zadrego. Od Poljakov se jc odstranil vodja Poljske Ljudske Stranke, poslanec Stapinski. Od opozicije je manjkal samo
soc. dem. poslanec Hybeš. Po glasovanju so tudi mnogi krščanski socialci prišli do prepričanja, da tako v parlamentu ne gre več dalje in da sc bo ministrstvo moralo spremeniti.
ŠPANSKI INFANT NA DUNAJU.
Dunaj, 28. maja. Danes se je pripeljal sem španski infant Fernando, da izroči cesarju čast španskega maršala in prestolonasledniku čast višjega španskega častnika. Na kolodvoru ga je sprejel cesar z nadvojvodi. Godba je svirala špansko himno.
DVOBOJ MALIK-ROLSBERG.
Dunaj, 28. maja. Danes sc jc vršil na pištole dvoboj med poslancema Malik in Rolsberg. Po prvima streloma so izjavili sekundantje, da je dvoboj radi defekta na Malikovi pištoli končan. Ranjen ni nihče.
PROTI AVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V MILANU. Milan, 28. maja. Dne 26. t. m. je pri-icdil občinski svet v Milanu banket v spomin bojev pred pol stoletjem, ko sc je morala Avstrija umakniti iz Lombardije. Pri tem banketu so razni govorniki, med njimi tudi »mednarodni« socialist Scarfatti, Avstrijo strahovito napadali, Francoze pa povzdigovali v deveta nebesa.
SIBIRSKO MESTO GORI. Peterburg, 28. maja. Od včeraj gori mesto Nikolajevsk (zapadna Sibirija). Do sedaj je ogenj uničil že 700 hiš, med njimi telefonski urad, občinske zgradbe in banke. Škode je mnogo milijonov rubljev. Požar se šc vedno širi. Koliko je človeških žrtev, še ni znano.
SVETOVNI POTRES. London, 27. maja. V Devonshire na Angleškem so čutiti močan potres, združen s podzemeljskim bobnenjem. Majale so se hiše. V Ameriki je bil močan potres v državah Illinois, Michigan in Wis-consin. Zlasti v Chicagu so se podirali dimniki in je začelo na večih krajih goreti. Ljudstvo je prestrašeno zbežalo na ulice. Istodobno je bil hud potres v Avstraliji; na Novih Hebridih so ruševine nekega misijonskega poslopja ubile štiri ljudi.
STAVKA MORNARJEV V MARSlLJi: Pariz, 28. maja. V Marsilji čaka neodposlanih 18.000 poštnih pošiljatev. Vlada je poslala iz Toulona tri lovilce torpedov, ki naj vzdržujejo poštno službo z Al-žirom.
Rogaški ,Styria=vreIec;
Zdravilna voda proti	Zdravniško
Izborni vnetju ledvic, katarom -r—jj-. v grlu in krhlju, v želodcu lflraY"g' in črevih, dlatezl, zaprtju, očioki! m 714 6-1 boleznih na jetrih itd.
f,'. ' ' v'.< , '-v '•> t ."-»• ■
1482 1-1
Minka Karlin naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Danice in Nadice prežalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. oče, brat in svak, gospod
Ivan Karlin
kavarnar in posestnik
danes po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 27. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v petek, dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne iz liiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Škofja Loka, 27. maja 1909.
Razprodaja
posestva!
Dne I. in 2. junija se vršil na Malem Dobrem polju št. 1 pri Brezju na Gorenjskem
razprodaja večjega posestva. Prodajalo se bo:
poslopja, zemljišča, živina, krma in vse gospodarsko orodje.
Plača se kupnina za poslopja in zemljišča v štirih obrokih.	14012-1
dobro versiranega, izučenega v železu, stroki, ki bi deloma vodil korespondenco išče trgovina z železnino v Gradcu. Prosilci, ki so vešči kakega jugoslov. jezika, naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače pod „Eisenhandlung F. 103" na Kien-reichovo anončno pisarno v Gradcu.
vsakih štirinajst dni, se dobiva pri kamnoseku
mmm vodhiko
Ljubljana, Kolodvorske nI. 32 z lastnih kamenolomov. Na deželo se razpošilja tudi cele vagone. 1154 6-1

1458 3-1
lEaoE^Sž^ia:
111 Konsumno arust
pri Sv. Milu pri St. Pelru na Hotranishem
1	i.«myrmi !■■■	i..
Gospodarsko in konsumno društvo pri Sv. Mihelu pri Št. Petru, Notranjsko
ima na prodaj več hI dobre

Cena po dogovoru. - Vzorci brezplačno. — Kupci, posezite po dobri domači kapljici, ne pa po judovskem gerušu, ker si ljudje le želodce pokvarjajo.
SVOJI K SVOJIM
1479 3-1
za krojaško obrt sprejme takoj
2). SMzjak
v £jubljatu, 3*movski pristan. 1492 2-1

Oajuseja zaloga
•••
Ljubljana, Duorni trg 3 podružnica: Oouc mesto, CJIauni trg.
1422 100 1
Josipina Herrisch, Ljubljana, Židovske ulice št. 7
Priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih ln otročjih čevljev najnovejše oblike, zelo trpežne ter elegantne fazone. Rujave in črne, prave amerlkanske ■■■■■■■■■ čevlje za gospode In gospe. Zunanja naročila točna. ■■■■■■■■■
1443 4-1
DHob	a silama <1 c
j[yvviAf!jai/ia, kotel p/t/i STCcolicu- priporoča
atamnifte, čepicc, &tajce in bva-oaka t> najj-uo oiijSi.fi, o6£i&afi, in uajfepSv is&i-tv; -nadalje: oic. Spor-t-ne ptediuete ta fi,ti/6ofazce, iloCesatje, foocc, -tenift, aoHofe, L-td.	~ o^atoduc -snaHe in iajtaoe. 3
Nizko pod tovarniško ceno
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo koniekcijo za dame in deklice.
Ljubljana, Mestni trg 5.
Podružnice
Spljet, Celovcc ln Trst
- Delniška glavnica -
K 8,000.000.
mam««« ■ i m »i i	raBfcagarramiMiauMi ...........
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani w —i
sprejema vloge na knflžlce in na te- /jM I/ O/ koči račun ter je obrestufe po čistita	/2 /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu.
In Trst
Rezervni fond K 800.000.