• Smreka in jelka v naših gozdovih • Bolje narejenec v prašilčku, kakor roj na veji MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDENIH PIJAČ Pomurski sejem vas v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in Čebelarsko zvezo društev Maribor vljudno vabi na Mednarodno ocenjevanje medenih pijač, ki bo potekalo v Gornji Radgoni 17. julija 2020. Strokovna komisija bo skladno s pravilnikom ocenjevala medeno žganje, medene likerje, medice, aromatizirane medice in peneče medice. Rok za prijavo je 19. junij, vzorce pa bo organizator zbiral na naslovu Pomurskega sejma, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona. Naj medi kakovost! Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo Boris Nicolas Erjavec, T: 031 346 126, E: boris.erjavec@pomurski-sejem.si, www.ocenjevanja.pomurski-sejem.si UVODNIK Janez Vencelj ........................................................................................................................ 129 OBVESTILA ČZS …131 Zbrali in uredili sodelavci ČZS: Pomembne informacije o vplivu epidemije covida-19 na čebelarstvo .....................................................................131 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tanja Magdič: Vrednotenje čebeljih pridelkov in cena na trgu ...................................... 135 Simon Golob: Preprečevanje rojenja................................................................................. 136 dr. Peter Kozmus in dr. Andreja Kandolf Borovšak: Rezultati raziskovalnega projekta Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj ............................. 138 prof. dr. Robert Brus: Smreka in jelka v naših gozdovih .................................................. 139 Vlado Auguštin: Čebelarska konferenca Evropskega združenja profesionalnih čebelarjev............................................................ 141 Franc Šivic: Novice iz sveta..................................................................................................142 Marjan Debelak: Franc Šivic: Moje življenje s čebelami.................................................. 143 doc. dr. Danilo Bevk: Veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius) ....................................144 zasl. prof. dr. Andrej Šalehar: 250 let od imenovanja Antona Janše za cesarsko kraljevega učitelja čebelarstva..............................................144 DELO ČEBELARJA Ivan Esenko: Čebelarjeva opravila v maju.........................................................................146 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV .................................................................................... 148 OBVESTILA ČZS ........................................................................................................150 OGLASI ...................................................................................................................... 155 V SPOMIN ................................................................................................................ 160 EDITORIAL Janez Vencelj ........................................................................................................................ 129 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ................... 131 Compiled and edited by employees of BAS: Important information on the impact of the covid-19 epidemic on beekeeping ...................................................131 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Tanja Magdič: Valuation of bee products and price on the market ............................... 135 Simon Golob: Prevention of swarming ............................................................................. 136 Peter Kozmus, DSc and Andreja Kandolf Borovšak, DSc: Results of the research project on the use of hop formulas for ecological control of varroa mites ................... 138 Prof. Robert Brus, DSc: Spruce tree and silver fir tree in our forests..............................139 Vlado Auguštin: Beekeeping Conference of the European Association of Professional Beekeepers.......................................................... 141 Franc Šivic: World news.......................................................................................................142 Marjan Debelak: Franc Šivic: My life with bees ................................................................ 143 Danilo Bevk, DSc: Red-tailed bumblebee (Bombus lapidarius) ........................................144 Prof. emer. Andrej Šalehar, DSc: 250 years since the appointment of Anton Janša as imperial king teacher of beekeeping ..................................................144 BEEKEEPER’S WORK Ivan Esenko: Beekeeper’s tasks in May..............................................................................146 FROM BEEKEEPERS’ ASSOCIATIONS..................................................................... 148 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA ...................150 ADS ............................................................................................................................ 155 IN MEMORIAM ........................................................................................................ 160 Pomembne informacije o vplivu epidemije covida-19 na čebelarstvo Zbrali in uredili sodelavci ČZS Objavljamo zbrane aktualne informacije za če­belarje o vplivu epidemije covida-19 na različne vidike čebelarstva, ki smo jih uspeli pridobiti do zaključka redakcije v sredo, 22. aprila 2020. Registracija vozil za prevoz čebel Težave pri registraciji vozil za prevoz čebel so sedaj od­pravljene, saj je Vlada RS z dnem 20. april 2020 sprostila omejitve in omogočila odprtje tehničnih pregledov ter s tem registracijo vozil. Še vedno velja, da tista vozila, ki so jim v času od 16. marca do 17. maja 2020 potekla oz. jim potečejo prometna dovoljenja, ta podaljšajo do 17. junija 2020. Glede na to, da so sedaj čebelje družine iz dneva v dan številčnejše in da so trenutne jutranje temperature nižje, vam priporo-čamo, da registracijo in tehnični pregled opravite čim prej in se izognete kasnejšim zapletom z zapiranjem čebel. Po več letih prizadevanj ČZS – samodejno izdajanje zaprosil in potrdil za premike čebeljih družin Register čebelnjakov je spletna aplikacija, ki čebelarjem omogoča: • pregledovanje podatkov o lastnih registriranih čebelnjakih, • pregledovanje javljenih premikov med lokacijami če­beljih družin, • pregledovanje dodeljenih zdravil, • sporočanje števila čebeljih družin in podatkov v Regi­ster živilskih obratov (RŽO). S tem tednom so na Upravi za varno hrano, veterinar­stvo in varstvo rastlin (UVHVVR) aplikacijo Register če­belnjakov nadgradili z novo funkcionalnostjo, ki podpira možnost samodejnega izdajanja zaprosil in potrdil za pre-mike čebeljih družin. Pogoj, da si čebelar pridobi dostop do Registra čebelnjakov, je predhodno urejen vpis čebelnjaka v Register čebelnjakov. Če še nimate uporabniškega imena in gesla za dostop do Registra čebelnjakov, tega pridobite z obrazcem za dostop do Registra čebelnjakov, ki je v po­vezavi: www.czs.si/Upload/Vloga_dostop_Register_cebel­ njakov_cebelarji.pdf. Ustrezno izpolnjeno, datirano in pod-pisano vlogo čebelar pošlje na e-naslov info.sir@gov.si, pri čemer obvezno priloži sken ali fotografijo Vloge za dostop do Registra čebelnjakov. Nova funkcionalnost Registra čebelnja­kov omogoča čebelarju, da vsak, ki že ima odobren dostop do Registra čebelnjakov, z veljavnim uporabniškim imenom in geslom, dodeljenim s strani UVHVVR, podatke o najavi premika čebeljih družin izvede preko aplikacije PREMIKI. Čebelar lahko premika čebele samo iz lastnih čebelnjakov na območja, kjer ni prepovedi prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege ali ni postavljen sum na hudo gnilobo čebelje zalege ali lokacija destinacije ni v območju vzrejališča čebeljih matic. Do sedaj je vse podatke o premikih čebeljih družin na območju Slovenije vpisoval pooblaščeni veterinar NVI. Kadar zaradi kakršnega koli razloga najava premika ni možna, se mora čebelar obrniti na pristojno veterinarsko službo NVI. V času od 13. marca do 30. junija (Primorska) in od 25. marca do 30. junija (preostala območja Slovenije) je treba zaradi omejitev premikov v zvezi s hruševim ožigom o nameravanem premiku čebel obvestiti pristojnega fito­sanitarnega inšpektorja OU UVHVVR. Natančna navodila o uporabi aplikacije so v Uporabniški dokumentaciji. Če bi imeli kakšne težave pri uporabi programa, je za dodatno in-formacije na razpolago UVHVVR, ga. Aleksandra Jug, tel.: 01/300 13 61. Sprememba pravilnika o hudi gnilobi Sporočamo vam, da je v mesecu aprilu prišlo do spre­memb Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obvešča­nje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege. Iz pravilnika se je črtala druga alineja 9. člena, ki je predpisovala, da se na območje v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni raz­dalji od odobrenih vzrejališč matic lahko premikajo čebelje družine iz čebelnjakov, ki imajo opravljen klinični pregled z negativnim rezultatom, opravljenim največ sedem dni pred premikom. Sedaj te navedbe v pravilniku ni več. Prevozi čebeljih družin v tujino Pristojne smo prosili za mnenje, ali čebelar lahko opra-vi prevoz čebeljih družin v tujino (npr. Italijo, Francijo …). Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s prepre-čevanjem širjenja covida-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah RS (Ur. l. RS, št. 50/2020) v 4. točki 8. člena navaja, da so izjeme, ki se jim ne odredi karantena po prihodu nazaj v Slovenijo, ose-be, ki izvajajo prevoz blaga v RS ali iz RS v drugo državo, ter za tovorni promet v tranzitu, 7. točka 8. člena pa navaja kot izjeme osebe, ki zagotavljajo nujne storitve, za katere jim je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo in bi lahko za­radi neizvajanja teh storitev zaradi odreditve karantene prišlo do večje družbene ali gospodarske škode.Opozar­jamo, da izjeme veljajo le za tovorni promet (osebna vozila so iz tega izvzeta). Z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS se dogovarjamo glede izdaje potrdil, zato vse čebelarje, ki nameravajo sami izvoziti čebelje družine, prosim, da to sporočijo na e-naslov: tanja.magdic@czs.si. Ob tem opozarjamo, da naj čebelar, ki načrtuje tran­sport čebeljih družin v tujino, tega zaradi varovanja svoje­ga zdravja in zdravja svojih domačih opravi le, če je to res nujno. Čebelar mora pred prevozom urediti vso zahtevano dokumentacijo v povezavi s prodajo čebeljih družin (spriče­valo Uprave za varno hrano in varstvo rastlin, veterinarsko potrdilo …). Ker se situacija spreminja dnevno, tudi svetuje­jo, da pred prevozom čebeljih družin v tujino preverite raz-mere v državah, kamor dostavljate in skozi katere opravljate prevoze čebeljih družin. Označevanje porekla medu V času novega koronavirusa so se na nas obrnili čebe­larji, ki imajo čebelje družine v sosednjih državah (Hrva­ška, Italija …), da bi jim pomagali dostopati do teh dru­žin. Čebelarjem, ki imajo čebelje družine na hrvaškem ozemlju, slovenska ambasada iz Zagreba svetuje, da se obrnejo neposredno na hrvaški štab civilne zaščite stozercz@mup.hr in prosijo za dovoljenje za prehod meje in za pot po Hrvaški (lahko se obrnejo tudi na lokalni štab civilnezaščite,podatkiza stiksonahttps://civilna-zastita. gov.hr/kontakti/84). Čebelarji, ki imajo čebele na italijan­skem ozemlju, pa lahko prestopijo mejo na podlagi potrdila lokalne skupnosti, ki upravičuje nujnost prestopa državne meje zaradi nujnega izvajanja kmetijskih čezmejnih de­javnosti. Pri tem pa čebelarje opozarjamo, da medu, ki ga pridelajo v sosednjih državah, ne smejo prodajati kot med, pridelan v Sloveniji.Za vsako serijo medu moramo zagota­vljati sledljivost pridelanega medu in zapisati pravilno po­reklo medu glede na državo pridelave (v tem primeru npr. pridelano v Republiki Hrvaški ali poreklo medu Hrvaška). Medu, pridelanega izven ozemlja Republike Slovenije, tudi ne smemo polniti v kozarce, ki so namenjeni za polnjenje čebeljih pridelkov slovenskega porekla. Ministrstvo za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano je napovedalo poostren nadzor nad označenim poreklom medu. Delovanje vzrejališč čebeljih matic v letu 2020 Obveščamo vas, da kljub trenutnim razmeram, poveza­nim z omejitvijo širjenja novega koronavirusa, ČZS in Kme­tijski inštitut Slovenije v sodelovanju z MKGP-jem nadaljuje­ta postopke za odobritev vzrejališč čebeljih matic v letošnjem letu. Čebelarje v zvezi s tem obveščamo, da bo vzreja matic potekala nemoteno, aktualni seznam odobrenih vzrejališč bo objavljen na spletni strani ČZS, aktualna ponudba matic pa na spletni strani: www.kranjska-cebela.si. Izvedba ukrepa menjave matic v letu 2020 ČZS se je v aprilu prijavila na javno naročilo Spodbuja­nje osnovne odbire in menjave čebeljih matic, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Če bo na razpisu ČZS izbrana, bo ukrep potekal podobno kot v preteklih letih, ob upoštevanju letošnjih omejitev zaradi širjenja novega koronavirusa. Za aktualne informacije pri­poročamo spremljanje objav na spletni strani ČZS oz. da za dodatne informacije stopite v stik s svojim terenskim svetovalcem. V kozarce za slovenske čebelje pridelke so-dijo le čebelji pridelki slovenskega porekla! Kozarci za slovenske čebelje pridelke so zaščiteni pri Ura­du RS za intelektualno lastnino. Nosilec zaščite je Čebelar-ska zveza Slovenije (ČZS), ki je zavezana, da izvaja interno kontrolo nad polnjenjem medu in drugih čebeljih pridelkov slovenskega porekla v te kozarce, in sicer s pomočjo mreže terenskih svetovalcev, laboratorija za interno kontrolo ter naključnim odvzemom čebeljih pridelkov pri čebelarjih na domu, na tržnicah, v trgovinah itd. Uporaba enotnih kozar­cev za čebelje pridelke slovenskega porekla nedvomno pri­speva k prepoznavnosti in razlikovanju čebeljih pridelkov slovenskega porekla od čebeljih pridelkov neslovenskega porekla, ki se pojavljajo na slovenskem trgu. Vsak čebelar se ob nakupu enotnih kozarcev obveže, da jih bo polnil izključ­no s čebeljimi pridelki in čebelarskimi izdelki slovenskega porekla ter jih pridelal v skladu z veljavno zakonodajo in dobro čebelarsko prakso. ČZS v okviru svoje pristojnosti in možnosti v največji možni meri podpira uporabo enotnih kozarcev za čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov slovenskega porekla in vsa odstopanja oz. kršitve v skladu s pravilnikom sankcionira. ČZS v prihodnje še bolj poostruje nadzor nad uporabo enotnih kozarcev za slovenske čebelje pridelke, saj bomo le na takšen način potrošnikom zagoto­vili, da so v kozarcih za slovenske čebelje pridelke zares slo­venski čebelji pridelki. Ne 17. aprila, ampak 12. septembra ... najbolj množičen pohod do ČZS in največja dobrodelna prireditev v zgodovini ČZS! Kakšen lep dan je bil 17. april in kako lepo bi hodili tega dne za sladkorčke. Več tisoč bi nas šlo korak zase, korak za sladkorčke. Več deset največjih nevladnih organizacij je potrdilo sodelovanje in podporo. Ob 17. uri bi bil ob ČZS nepozaben dobrodelni koncert. A brez skrbi, 12. septem­ber bo dan, ko bomo hodili. Zase in za sladkorčke. Spet bomo dokazali, da nam JE mar za druge. Več kot 11.000 Prestavljen termin projekta Sladkorčki Zahvaljujemo se vam za pripravljenost, ki ste jo izkazali do sedaj pri dobrodelno izobraževalni prireditvi Sladkorčki. Prireditev je sedaj prestavljena na mesec september, na so-evrov imamo že zbranih, verjamem, da bo septembra do-sežen cilj 30.000 evrov. Spoštovane čebelarke in čebelarji, letos je žal odpadla ApiSlovenija Celje, žal ne bo praznova­nja v Dolenjskih Toplicah, pa vendar čebelarji potrebuje-mo druženje, zato se organizirajmo in se dobimo na ČZS 12.septembra! Boštjan Noč, predsednik ČZS Odpoved 18. čebelarskega praznika in 3. praznovanja svetovnega dne čebel Glede na trenutno situacijo, ki vlada v svetu in v Sloveniji, zaradi epidemije bolezni covid-19, smo bili primorani odpo­vedati praznovanje 18. čebelarskega praznika in 3. svetov­nega dne čebel, načrtovanega za 23. maj 2020 v Dolenjskih Toplicah. Upravni odbor ČZS je na svoji 5. pisni seji 7. aprila 2020 sprejel sklep št. 7, da ČZS odpove praznovanje 18. čebe­larskega praznika in praznovanje 3. svetovnega dne čebel in pripravi manjšo obeležitev na sedežu ČZS, če bo to glede na takratno situacijo izvedljivo. Trenutno sta predvidevanje in načrtovanje težka, saj se zadeve iz dneva v dan spreminjajo. O nadaljnjih dejavnostih čebelarskega praznika bo na na­slednji redni seji razpravljal Upravni odbor ČZS. Naslednje leto je predvideno praznovanje na Štajerskem, natančneje v ČD Lovrenc na Pohorju, kjer obeležujejo tudi 100-letnico delovanja. Želimo in upamo, da se razmere čimprej umiri­jo in se postavijo na svoje mesto. Do takrat pa vam želimo zdravja in obilo medsebojnega razumevanja. Ažurne informacije za čebelarje Za ažurno obveščenost vas prosimo, da sledite objavam na spletni strani ČZS: www.czs.si ter drugih medijskih ka­nalih ČZS. ČZS za reševanje problematike epidemije covida-19 namenila donatorska sredstva domovom starejših Slovenski čebelarji se zavedamo situacije, v kateri smo se v tem času znašli. Solidarnost in pomoč sočloveku sta ob pohodu novega koronavirusa na prvem mestu. Predsednik ČZS, Boštjan Noč, je predstavil pobudo, ki sloni na predlo­gu člana UO ČZS Marjana Časarja, da bi čebelarji zbrali finančna sredstva za nakup zaščitne opreme, ki se potre­buje v zdravstvu. Ta predlog je bil podprt tako s strani UO ČZS kot številnih čebelarjev, ki so donirali omenjena sred­stva. Preko čebelarjev in čebelarskih društev je bilo zbranih 20.000 evrov za namen reševanja problematike, povezane z novim koronavirusom. Sredstva so bila 16. aprila 2020 donirana petim domovom starejših (4000 EUR donacije): Dom starejših občanov Metlika, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Center starejših Horjul, Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik in Dom starejših občanov Ljutomer. »Smatramo, da smo s tem vsaj delček pomagali tistim, ki so v dani situaciji najbolj izpostavljeni in potrebni pomoči. Zato se v svojem imenu in imenu ČZS iskreno zahvaljujem čebelarjem, če­belarkam in čebelarskim društvom za donacije. Ponosen sem, da smo slovenski čebelarji ponovno dokazali, da v težavah stopimo skupaj in da imamo veliko srce!« je dodal Boštjan Noč. Na po­tezo ČZS so se odzvali v domovih starejših, kar objavljamo v nadaljevanju. Dom starejših občanov Vič Rudnik, mag. Melita Zorec, direktorica:»V DSO Ljubljana Vič Rudnik imamo od 17. 3. 2020 potrjeno okužbo na covid-19 pri stanovalcih in zaposlenih, in si­cer je na današnji dan ta potrjena pri 12 stanovalcih in štirih zaposlenih. Precejšen izziv nam predstavlja pridobivanje zaščitne opreme, ki jo deloma prejemamo iz državnih rezerv ali jo sami po precej višjih cenah kot pred epidemijo kupujemo na trgu. Se pa še vedno najdejo podjetja in posamezniki, ki nam potrebno opremo tudi darujejo, za kar smo neizmerno hvaležni in se jim zahvalju­jemo. Darovani denar s hvaležnostjo sprejemamo in vam sporoča-mo, da ga bomo porabili za nakup zaščitne opreme, ki nam bo še naprej omogočala zagotavljanje varne zdravstvene nege in oskrbe našim stanovalcem ter pri tem tudi ustrezno zaščito naših zapo­slenih. Iskrena hvala in ostanite zdravi.« DEOS center starejših Horjul, Bojan Krajnc, direktor: »Zahvaljujem se vam za ponujeno donacijo za naš Center starejših v Horjulu. Saj, poleg obiskovanja cvetov, iz katerih srkajo nektar, je najpomembnejša značilnost življenja čebel – skrb za potomstvo. Naše poslanstvo pa je skrb za naše stanovalce. Zagotavljamo jim kakovostno in dostojno starost, spodbujamo k aktivnemu življe­nju, pri čemer jim ponujamo najprimernejšo obliko in kakovostno izvedbo oskrbe. Zahvaljujemo se ČZS za donacijo DEOS Centru starejših Horjul, s katero bo dodatno pripomogla h kakovostnejši skrbi za naše stanovalce.« Dom starejših občanov Metlika, Ivica Lozar, direktori-ca: »Še enkrat se vam v svojem imenu in imenu zaposlenih zahva­ljujem za prejeto donacijo. V danih trenutkih jo bomo z veseljem porabili v preventivne namene. 100-krat hvala, ker ste z nami.« Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Gordana Drimel, direktorica:»Na podlagi vaše prejete donacije vam sporočam, da bomo za nakazana sredstva nabavili vodoodbojne plašče za več- Foto: Vlado Auguštin IZ ZNANOSTI IN PRAKSE kratno uporabo za zaščito zaposlenih. Prav tako bo za preostanek sredstev za stanovalce nabavljena multienergetska prehrana, ker se srečujemo z zmanjšanim apetitom pri obolelih in bomo z na­domestki poskušali nadomestiti manko kalorij. Hvala lepa za vaš prispevek in vse dobro vam želim.« 16. aprila 2020 je podpredsednik ČZS Janez Vencelj pred­sednici RKS OZ Ljutomer Silvi Duh v Ljutomeru pred Do-mom starejših občanov Ljutomer izročilbon v vrednosti 4000 EUR. Izjavo za javnost je ob tej priložnosti podala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec. Zahvalila se je slovenskim čebelarjem in ČZS za prijazno gesto, podelitev vrednostnih bonov domom za starejše občane. »Starejši prebivalci Slovenije so v času, ko je v Sloveniji zavladala epidemija covida-19 in so se uvedli različni varnostni ukrepi, ena najbolj ranljivih skupin. Zato starejši v teh po Sloveniji polepšati dneve. Še posebej tistim, ki v teh domovih bi­časih še posebej potrebujejo našo posebno pozornost, naša prija­ vajo in so zaradi varnostnih razlogov omejeni v druženju, v stikih zna dejanja, tople besede, misli in različne geste, s katerimi jim s svojimi domačimi, z ožjo in širšo okolico. ČZS in njenemu vod­lahko olepšamo njihove dneve. Zato se mi zdi dejanje ČZS izjemno stvu se za to dejanje še enkrat iskreno zahvaljujem. Tako v svojem prijazno, prijetno in pa toplo. Čebelarji so že mnogokrat v prete-imenu kot v imenu MKGP-ja ter tudi vseh, ki so donacije prejeli. klosti dokazali, da imajo izjemen posluh za svoje sodržavljane, za Izjemno smo ponosni na slovenske čebelarje in na ČZS.« ranljive skupine in poseben posluh za to, da z različnimi gestami, Slovenski čebelarji smo še enkrat dokazali, da skupaj projekti in dejanji lepšajo vsakdan mnogega od Slovencev. Tako so zmoremo več, in pomagali tistim, ki so pomoči najbolj se tudi tokrat organizirali v posebno humanitarno akcijo in zbrali potrebni. sredstva, s katerimi želijo različnim domov za upokojence širom Čebelarska zveza Slovenije Foto: Janez Vencelj Vrednotenje čebeljih pridelkov in cena na trgu Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si V teh dneh, ko naša življenja in vsakdanjik večine od nas kroji novi koronavirus, se vsi še bolj zave­damo pomena lokalno pridelane hrane in samo­oskrbe. Pozivi države in številni oglasi spodbuja­jo kupce k nakupom pri slovenskih pridelovalcih. Predlog novega zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covida-19 celo predvideva, da bodo javni zavodi dolžni nabaviti najmanj 50 % pridelanih ali predelanih kmetij­skih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji. Zahteva po nakupu 50 % v Sloveniji pridelanih živil velja za vrednosti javnega naročila, ki na letni ravni ne presegajo vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sode­lovanju v Uradnem listu Evropske unije. Ukrep je odlična priložnost tudi za čebelarje za dobavo čebeljih pridelkov in izdelkov javnim zavodom (bolnišnicam, šolam, vrtcem …). Le tako bomo namreč lahko poskrbeli za naše gospodar­stvo, da si bo čim prej opomoglo. Čebele so pomembne opraševalke in bolj kot čebelji pridelki je pomembno to, da so ravno čebele tiste, ki skrbijo za pridelavo. Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost, so pridelana z več nadzora kakovosti in načeloma vsebujejo manj pesticidov. Slovenija se ponaša z bogatim rastlinstvom, živopisni travniki so prava paša za oči, in to bogastvo naše narave se odraža tudi v okusih slovenskih medov. Že naši predniki so se zavedali pomembnosti čebel, med je predstavljal tekoče zlato v marsikateri kulturi. Pestrost narave in čebelarska zgodba sta zapisana v vsakem kozarcu medu, v vsakem gra-mu čebeljega pridelka. Ob tem tudi ne smemo pozabiti, da so čebelji pridelki mnogo več kot samo živilo s številnimi pozitivnimi učinki na naše zdravje. Čebelarji se dobro zavedamo, koliko truda je potrebnega za vzdrževanje čebeljih družin in za pridelavo čebeljih pri­ IZ ZNANOSTI IN PRAKSE delkov. Podnebne spremembe vsako leto povzročijo nemalo težav prav kmetijstvu. Pridelava medu pa je v primerjavi s preteklimi desetletji bistveno nižja, kar predstavlja višjo la-stno ceno čebeljih pridelkov. Zavedamo se, da je težko vrednotiti vse delo nas čebelar­jev, kaj šele delo naših pridnih čebel, ki se skriva v naših če­beljih pridelkih. Zato spoštujmo čebele in postavimo cene, ki nam bodo pomagale, da bomo lahko še dolgo uspešno če­belarili, naše čebele pa bodo še naprej skrbele za pridelavo lokalne hrane! V pomoč so nam lahko priporočene cene, ki jih vsako leto objavi Čebelarska zveza Slovenije na predlog komisije za ekonomike. V mislih pa imejmo tudi to, kakšne so cene medu na trgu. Na trgovskih policah še vedno težko najdemo med slovenskega porekla, če pa ga, ta dosega bi-stveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Pov­prečna cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 17,00 EUR/kg, kar je bistveno več, kot je povprečna cena pri čebelarjih na domu, kjer je povprečna Foto: arhiv ČZS Oddajte svojo ponudbo na spletni strani www.slovenskimed.si ČZS je s ciljem posredovanja informacij javnim zavodom in drugim zainteresiranim kupcem čebeljih pridelkov prenovila spletno stran www.slovenskimed.si v delu s ponudbo čebelarjev (t. i. borzo medu). Čebelarje, ki se želijo predstaviti s svojo ponudbo, vabimo k registraciji in vpisu svoje ponudbe (vse ponudbe čebelarjev, oddane pred 8. apri­lom 2020, so bile zaradi prenove izbrisane). Kupci bodo tako lahko na enem mestu pridobili informacije o priporočenih cenah čebeljih pridelkov in ponudbi čebelarjev s svojega območja. Preprečevanje rojenja Rojenje je naraven pojav čebelje družine, seveda pa ne Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo simon.golob@czs.si Kljub temu da so bili v preteklosti, ko so naši predniki čebelarili še v kranjičih, roji zaželeni, pa dandanes ni več tako. Rojenje morda nasmešek na obraz nariše čebe­larju začetniku, ki je vesel nove družine, izkušen čebelar pa običajno stori vse, kar je v njegovi moči, da do rojenja ne pride. Da pa ga lahko uspešno preprečimo, mo-ramo začeti pri vzrokih za rojenje. Ko te poznamo, lahko rojenje uspešno prepre-čujemo in si s tem prihranimo kar nekaj dragocenega časa ter se morda celo izo­gnemo nastanku morebitne poškodbe pri ogrebanju rojev na nedostopnih mestih. nastane kar naenkrat, ampak je logična posledica dalj časa trajajočega rojilnega razpoloženja. To nastane zaradi vzro­kov, kot so premalo izrazita paša, stara matica, nedejavne mlade čebele ter pomanjkanje prostora v panju. Slednje je eden izmed glavnih razlogov za rojenje, saj je povezano s pomanjkanjem prostora za zaleganje matice in za gradnjo satja ter preveliko gostoto čebel v panju. Običajno sklepa-mo, da je rojilno razpoloženje že razvito, ko je satov s pokri-to zalego več kot satov z nepokrito zalego. To je jasen znak, da prostora že primanjkuje in da je potrebno ukrepanje. Kaj torej storiti? Ker čebelam prostora primanjkuje, jim ga povečamo. Pri nakladnih panjih to ni problem, saj lahko dodamo nove naklade. Pri AŽ-panjih pa najprej iz plodišča odstranimo sate s hrano in jih bodisi shranimo v skladišču bodisi začasno postavimo v medišče. Tam jih označimo, da jih kasneje ne točimo, na njihovo mesto v plodišču pa dodamo v gradnjo satje. Kasneje iz plodišč odstranimo tudi sate s pokrito zalego. Te lahko prevesimo (ustrezno označimo in jih kasneje ne točimo) ali pa iz njih naredi-mo narejenec, torej novo čebeljo družino (v maju ga lahko IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Simon Golob in Maja Grdadolnik naredimo z 1–2 satoma pokrite zalege, satom s hrano, sa­tnicami in zrelim pokritim matičnikom), na mesto, kjer so bili sati z zalego, pa ponovno vstavimo nezgrajeno satje. Dodajanje enega naj bi rojenje zamaknilo za približno te-den dni, z dodajanjem več satov pa se ta zamik še poveča. Z odstranitvijo satov iz plodišča smo na videz povečali pro-stor v plodišču. Mladim čebelam smo omogočili gradnjo satja, s čimer smo vzpodbudili delovanje njihovih voskov­nih žlez ter jim omogočili razvoj in nemoteno delovanje krmilnih žlez, matici pa ponovno zaleganje, s čimer smo ji omogočili nemoteno širjenje feromonov, ki so nujni za vzdrževanje ravnovesja v čebelji družini. Obenem smo iz­boljšali razmerje med obsegom pokrite in nepokrite zalege v panju. Če iz plodišča odstranimo sate s hrano, čebelam ustvarimo tudi občutek lakote, posledica česar je prav tako zmanjšano rojilno razpoloženje. Rojilno razpoloženje zmanjšujemo tudi z uporabo gradilnega satnika, z njegovo uporabo pa spremljamo tudi spremembe dogajanja v če­belji družini. Ukrepe je priporočljivo izvajati tedensko ter obenem redno spremljati stanje v čebeljih družinah, saj so ukrepi najučinkovitejši, če so izvedeni pravočasno, to je vsaj teden pred začetkom gradnje prvih matičnikov. Ome­niti velja tudi, da se rojilno razpoloženje skoraj povsem prekine, če se v naravi pojavi intenzivna paša, med katero se čebele zaposlijo z njenim izkoriščanjem. Kaj pa storimo, če so v čebeljih družinah matičniki že prisotni? Vsekakor se izogibamo samo njihovemu trganju, ker je to dokaj neučinkovit ukrep. Poleg podiranja matič­nikov izvedemo še ukrepe, ki smo jih omenili zgoraj. Če pa so v panju prisotni že pokriti matičniki, pa je to znak, da je roj praktično neizbežen in da bodo prej omenjeni ukrepi le malo uspešni. Takrat lahko izvedemo ukrep razdelitve družine, pri katerem odstranimo matico in večino zalege, iz katere naredimo več narejencev. V družini pa pustimo en zrel matičnik, iz katerega se izleže nova matica. Ker je čebelja družina takrat brez pokrite zalege, lahko situacijo izkoristimo tudi za zatiranje varoj. Seveda z registriranimi sredstvi in ob upoštevanju navodil veterinarjev. Kaj pa, če do roja vendarle pride? Čebelar je seveda dolžan za roj poskrbeti, ga ogreniti in oskrbeti. Pri ogreba­nju rojev na nedostopnih in nevarnih mestih je seveda tre­ba pomisliti tudi na lastno varnost. Ko roj ogrebemo, ga čez noč postavimo v hladen temen prostor in ga naslednji dan vstavimo v očiščen panj na satnice. Družino po potrebi tudi krmimo in preden je v njej prisotna pokrita zalega, po na­vodilih veterinarjev izvedemo tudi zatiranje varoj. Seveda pa po rojenju temeljito pregledamo tudi izrojenec, pri če-mer smo pozorni predvsem na morebitne druge matičnike in na prisotnost varoj (v branje priporočamo članek Vlada Auguština »Oskrba izrojencev«, objavljen v SČ 6/2015, str. 211, op. ur.). Rojenja se v sodobni čebelarski praksi čebelarji bolj ali manj ogibamo. Poleg tega, da je za ogrebanje roja potrebno veliko časa, pa je rojenje neugodno tudi z ekonomskega vi-dika, saj sta običajno tako roj kot izrojenec za izkoriščanje pašne sezone premalo živalna. Ker pa čebele že v obdobju pred rojenjem zmanjšajo svojo dejavnost, predvsem nabi­ralno vnemo, pa so donosi pri izrojencu zmanjšani že te-den ali več pred rojenjem, kar negativno vpliva na količino iztočenega medu. Zatiranje varoj pri rojih in ometencih v maju Vrhunec razmnoževalnega nagona v mesecu maju s po­javom rojenja izkoristimo za izdelavo rezervnih družin. Namen pravočasne priprave rezerv je izkoristiti optimalni razvojni čas, da se bodo do naslednje sezone razvile v moč­ne gospodarske družine. Osnova za dober začetek razvoja je družina brez varoj. V rojih in ometencih so vse varoje na čebelah. Priporoča-mo takojšnje zatiranje varoj s pršenjem pripravljene zdravil­ne raztopine oksalne kisline zdravila Oksuvar® po navodilu proizvajalca. Metoda pršenja zdravila z učinkovino oksalna kislina je učinkovita, a hkrati lahko toksična, če jo upora­bljamo pri lačnih čebelah (roj, ki je več kot 12 ur v temnem in hladnem prostoru). Prednost takojšnjega zdravljenja t. i. »suhih čebel« je odsotnost satja in njegove kontaminacije. Uporabljena mlačna (32°C) zdravilna raztopina s pršenjem pri zunanji temperaturi najmanj 8 °C mora biti enakomer-no porazdeljena po čebelah. Previdno ravnanje je pomemb-no pri odmerjanju količine zdravila glede na težo roja oz. ometenca: za 1 kg čebel je treba uporabiti 25 ml zdravilne raztopine. V primeru odpada več kot 100 varoj po zatiranju pri roju priporočamo zatiranje varoj tudi pri izrojencu. Zaradi mo-žnosti izbire glede na lokacijo in panjski sistem priporoča-mo predhodno posvetovanje z veterinarjem NVI-ja. Mag. Mira Jenko Rogelj, VF NVI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati raziskovalnega projekta Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj dr. Peter Kozmus in dr. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarska zveza Slovenije peter.kozmus@czs.si in andreja.kandolf@czs.si ČZS je od septembra 2016 sodelovala v triletnem ciljno raziskovalnem projektu Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoje (Varroa de­structor), ki sta ga financirala Ministrstvo za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Nosilec projekta je bil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slove­nije, kot partnerji pa so poleg ČZS sodelovali še: Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulte­ta in Fakulteta za farmacijo. V okviru projekta smo ugotavljali načine pridobivanja kislin oz. postopek ekstrakcije alfa in beta kislin, njihove kemijske lastnosti in končna čistost po različnih postopkih, najbolj pa nas je zanimalo, ali so kisline, pridoblje­ne iz hmelja, uporabne za zatiranje varoj. V okviru projekta smo pregledali na tržišču dostopne pripravke za zatiranje varoj in popisali različne načine apli­kacij. Zbrani so bili tudi podatki o učinkovitosti pripravkov, mehanizmi njihovega delovanja ter njihove možne pomanj­kljivosti. Rezultati so bili obdelani in bodo objavljeni v po­sebnem, preglednem članku. Vlaboratorijskihpogojih smo izvedli praktičnapreizku­šanja hmeljnih pripravkov v različnih časovnih okvirih na napadenih čebelah. Rezultati so pokazali, da znaša smr­tnost varoj od 70 do 80 % tudi pri nizkih koncentracijah pripravka (1 %). Ugotovili smo še, da je smrtnost čebel pri nizkih koncentracijah pripravka in kontaktnem delovanju relativno visoka, od 10 do 20 %. Vpliv pripravka na vedenje čebel Preverjali smo, ali hmeljeve beta kisline (HBA) povzroča­jo spremembo vedenja čebel v panju, točneje, če spodbuja­jo čistilno vedenje. Poskus se je izvajal na čebelji družini v opazovalnem panju s štirimi sati. Rezultati poskusa so po­kazali, da vstavitev HBA spodbuja čistilno vedenje, saj se je na dan vstavitve HBA stopnja čistilnega vedenja podvojila, v prihodnjih dnevih pa strmo upadla na raven pred vstavlja­njem. Odpad varoj je bil večji v prvih dneh po vstavitvi, ko smo zasledili tudi več čistilnega vedenja v primerjavi s kon­trolno družino. Preverjanje učinkovitosti v gospodarskih družinah Učinkovitost hmeljevega pripravka za zatiranje varoj smo testirali tudi v gospodarskih družinah v letih od 2017 do 2019. V testiranja je bilo vključenih 30 družin. Uporablje­na koncentracija pripravka je bila od 16- do 20-%. S prever­janjem odpada varoj pred, med in po vstavitvi hmeljevega pripravka je bila ugotovljena njegova učinkovitost pod 25 %. Nekatera sredstva za zatiranje varoj, ki jih čebelarji vsta­vljamo v družine, lahko v medu puščajo ostanke. Zaradi tega smo v projektu preverjali, ali je lahko hmeljev pripravek v tem smislu problematičen. Iz družine, v kateri so bili v času paše nameščeni štirje trakovi hmeljevega pripravka, smo od­vzeli vzorec medu in ugotavljali, ali ustreza zahtevanim pa-rametrom. S senzorično analizo medu in metodo HPLC smo ugotovili, da je vzorec medu ustrezal parametrom kakovo­sti, ki jih predvideva Pravilnik o medu (Ur. l. RS 4/11, 9/15). Zaključek V projektu smo partnerji opravili vse zastavljene nalo­ge. Čeprav so bili ugotovljeni rezultati učinkovitosti hme­ljevih kislin v laboratorijskih pogojih obetajoči, pa poskusi učinkovitosti kislin v družinah, kljub uporabi različnih nosilcev, niso pokazali pričakovane učinkovitosti. Razlo-gov je lahko več, eden izmed glavnih pa je verjetno ta, da so hmeljne kisline zelo hlapljive, zaradi česar je delovanje časovno omejeno. Foto: Peter Kozmus IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Smreka in jelka v naših gozdovih prof. dr. Robert Brus Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pri Biotehniški fakulteti robert.brus@bf.uni-lj.si Smreka in jelka sta med najpomembnejšimi medovitimi drevesnimi vrstami slovenskih goz­dov. Večina gozdnega medu, ki je tudi zato, ker prihaja iz čistega naravnega okolja, med najbolj cenjenimi pri nas, izvira iz teh vrst. Ker njun delež v lesni zalogi že nekaj časa upada, so mnogi čebe­larji zaskrbljeni, kako bo z gozdno čebeljo pašo v prihodnosti. Je njihova zaskrbljenost upravičena? Navadna smreka (Picea abies(L.) Karst.) in navadna jelka (Abies albaMill.) sta daleč najpogostejša iglavca naših goz­dov, vendar njun delež v lesni zalogi že več kot dve dese­tletji vztrajno upada (Preglednica 1). Delež prve se je v tem času z 32,7 % zmanjšal na 30,5 %, delež druge pa z 9,1 % celo na 7,4 %. Smreke je bilo v naših gozdovih pred začetki gospodarjenja vsaj štirikrat manj kot danes, a smo jo v ne­kaj stoletjih razširili tudi na rastišča, ki zanjo niso najbolj ustrezna. Tega smo se zavedeli že pred desetletji in jo za-čeli s sušnejših rastišč postopoma umikati. Žled in napadi podlubnikov v zadnjih šestih letih so ta proces samo po­spešili in nam jasno pokazali, da bo treba delež smreke v prihodnosti še zmanjšati in jo ponekod celo nadomestiti z odpornejšimi vrstami. Vendar vseeno ni razloga, da bi se smreki že zdaj povsem odpovedali. Na ustreznih rastiščih še naprej ostaja gospodarsko pomembna vrsta, kar kaže tudi podatek, da je skoraj polovica sadik pri pogozdovanju še vedno smrekovih. Vzroki za upadanje deleža jelke so nekoliko drugačni. Jelke v primerjavi s smreko nismo širili na zanjo nepri­merna rastišča, ampak je ostala večinoma v okviru prvo­tne razširjenosti, kjer je niso bistveno prizadeli ne žled ne podlubniki. Največ gozdov jelke z današnjimi visokimi le­snimi zalogami pa je nastalo v 2. polovici 19. stoletja in jih v zadnjem času obnavljamo, zato je logično, da lesna zalo­ga upada. A žal je postala obnova gozdov z jelko v večjem delu Sloveniji, pri čemer izstopajo postojnski, kočevski in novomeški gozdovi, skoraj popolnoma nemogoča. Razlog Preglednica 1: Gibanje deležev (%) smreke in jelke v lesni zalogi gozdov v Sloveniji (ZGS 2019). 40 30 20 10 0 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 navadna smreka navadna jelka Foto: ZGS, 2019 Foto: Robert Brus Današnja razširjenost navadne smreke v Sloveniji Navadna smreka IZ ZNANOSTI IN PRAKSE za to je preveč številčna jelenjad in srnjad, ki z močnim objedanjem mladih rastlin preprečuje kakršno koli obnovo z jelko in spravlja v obup tako lastnike gozdov kot gozdar­je. Uravnavanje številčnosti populacij divjadi v naših goz­dovih je resen problem, katerega reševanje presega samo okvir gozdarske stroke in sproža številne konflikte. Učin­kovitih rešitev za zdaj ni videti, pri njihovem iskanju pa bi gotovo lahko pomagala tudi skupna in koordinirana priza­devanja gozdarjev in čebelarjev. tudi ohranjanje čim večje genetske variabilnosti in naravne odpornosti drevesnih populacij ob hkratnem upoštevanju rastiščnih potreb in lastnosti obeh vrst. Po potrebi bi lahko začeli razmišljati tudi o uporabi južnejših in odpornejših provenienc avtohtonih vrst. Dolgoročno bi rešitve v zvezi z vsaj delno nadomestitvijo domačih vrst, če bi bilo to nujno potrebno, lahko iskali še pri tujerodnih drevesnih vrstah, med katerimi so se do sedaj nekatere pri nas že dobro izka­zale. Taki sta na primer robinija in navadna ameriška du- Današnja razširjenost navadne jelke v Sloveniji Ob vsem napisanem je treba upoštevati še nekaj. Po na­povedih bi lahko zaradi podnebnih sprememb v naslednjih 50 letih prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot treh četrtinah naših gozdnih površin. Delež združb, v kate­rih prevladujejo iglavci, na primer jelka, smreka ali rušje, je že zdaj razmeroma majhen in se bo še zmanjšal, poleg njih bo verjetno upadel tudi delež večine združb bukovih goz­dov, nižinskih gozdov vrbe, jelše in doba in drugih. Areal nosilnih in spremljevalnih vrst v teh združbah se bo v pri­hodnje gotovo zmanjševal. A kljub napovedim modelov se moramo pri gospodarjenju z gozdovi še najprej truditi, da bi smreko, jelko in druge avtohtone vrste v naših gozdovih ohranili čim dlje in v čim manj zmanjšanih deležih. Ob reši­tvi problema številčnosti divjadi bo pomemben temelj tega Navadna jelka glazija. Pred kakršno koli širšo uporabo tujerodnih vrst pa bo seveda nujno potrebno njihovo dolgoletno spremljanje in celovita analiza njihovih morebitnih negativnih vplivov na okolje. Viri: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (2009): Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 89, str. 33-42. Brus, R., Kutnar, L. (2017): Drevesne vrste za obnovo gozdov po narav­nih motnjah v Sloveniji. Gozdarski vestnik št. 75, str. 204-212. Kutnar, L., Kobler, A., Bergant, K. (2009): Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije, www. dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LU9QBI8H. Zavod za gozdove Slovenije (2019): Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018, 135 str. Pametna tehtnica BeeConn edinstvena na svetu V čebelarstvu Boštjan in Anton Noč smo ponosni, da smo kot prvi 18. aprila testno namestili tehtnico BeeConn avtorja Jožeta Smrkolja. Po naših informacijah vsega tega, kar omogoča ta »pametna« tehtnica, še ni na svetovnem tržišču. Tehtnica BeeConn periodično spremlja maso panja, vlago, temperaturo, smer ve­tra, jakost vetra, količino padavin in omogoča pogled na čebelnjak. Na ta način lahko tudi daljinsko in sprotno spremljamo donose, vremenske raz-mere na lokaciji čebelnjaka, izlet če­ bel in stanje na čebelnjaku. Boštjan Noč, predsednik ČZS Foto: Boštjan Noč IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelarska konferenca Evropskega združenja profesionalnih čebelarjev Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si V avstrijskem Gradcu je od 21. do 23. februarja 2020 v organizaciji Evropskega združenja profe­sionalnih čebelarjev potekala čebelarska konfe­renca z razstavo čebelarske opreme. Konferenca poklicnih čebelarjev je postala stalna točka na koledarju številnih čebelarjev iz vse Avstrije in je eden pomembnejših čebelarskih sejmov v Evropi. Ta dogodek je dobra priložnost za srečanje čebelarjev, za navezovanje stikov in za izmenjavo idej in izkušenj med če­belarji. Vsako leto lahko čebelarji na tem dogodku obiščejo različne mednarodne razstavljavce, se pogovarjajo neposre­dno s proizvajalci, brskajo, preizkušajo in odkrijejo najno­vejše ponudbe. Dogodek zaokrožujejo izbrana strokovna predavanja o aktualnih temah vrhunskih predavateljev z vsega sveta. Razstava čebelarske opreme v Gradcu je bila po veliko­sti primerljiva z ApiSlovenijo v Celju, s to razliko, da so se tu v večjem delu predstavili proizvajalci opreme iz Italije (Giordani, Lega), ki proizvajajo opremo za nakladni sistem čebelarjenja in jih običajno ne srečamo na slovenskem če­belarskem sejmu. Prav tako je na sejmu razstavljala mno­žica proizvajalcev nakladnih panjev (Dadant-Blatt in Lan-gstroth-Root), za katere je treba reči, da so bili napravljeni s filigransko natančnostjo. Na sejmišču je razstavljalo veli­ko proizvajalcev tehtnic z razno programsko opremo, prav tako je bilo razstavljene veliko opreme za odvajanje vlage iz medu. Glede na to, da avstrijski čebelarski kolegi čebelarijo z nakladnim sistemom, je povpraševanje po tej opremi ve­liko. Od slovenskih proizvajalcev sta bila na sejmu prisotna Logar Trade d.o.o. in Kunstelj s.p. Na sejmu sem se srečal z generalnim direktorjem podje­tjaAndermattBioVetRalphom Schmidgallom, ki ga večina čebelarjev pozna kot proizvajalca sredstev za zatiranje varoj Thymovar in Oxuvar. Ves vesel je hitel razlagati, da so skon­struirali nov sublimator za oksalno kislino Varrox Eddy. Gre za sodobno oblikovan sublimator, ki deluje na baterije in za katerega čakajo patentno potrdilo, tako da bo do jeseni na razpolago čebelarjem. Sam strokovni del kongresa je potekal v pokritem šoto­ru. Teme in strokovne razprave so bile zelo raznolike, tako da je lahko vsak dobil veliko koristnih informacij. Kakor se spodobi, je konferenco odprl sedanji predsednik Apimon­diedr. Jeff Pettis s predavanjem, v katerem se je dotaknil problematike globalnega čebelarstva, ponarejanja medu in voska, opraševanja in samega vpliva podnebnih sprememb na čebelarstvo. Pri ponarejanju medu in voska je poudaril to, kar je vsem čebelarjem dolgo znano, da so največji po­narejevalci medu na svetu Kitajci in Ukrajinci. Predstavil je podatek, da se je od leta 2007 pa do danes izvoz medu iz teh držav povečal za 196 %, medtem ko se je število čebeljih dru­žin povečalo samo za 13 %. Da bi v dobrih desetih letih tako odlično posodobili tehnologijo čebelarjenja, je nemogoče. Dotaknil se je tudi problematike ponarejanja voska. Leta 2016 je v zahodni Evropi veliko čebelarjev poročalo o teža­vah, povezanih s slabim razvojem in umrljivostjo čebelje za­lege po vstavitvi novih satnic. Po analizi satnic se je izkaza-lo, da je uporabljeni čebelji vosek v satnicah vseboval veliko stopnjo stearinske in palmitinske kisline, kar je nakazovalo dodajanje stearina. Dodatek stearina v satnicah je bil ugo­tovljen v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Čebelji vosek, ki se je uporabljal za izdelavo satnic, je bil uvožen seveda iz Kitajske. Na hitro je predstavil način opraševanja mandljev s če­belami v ZDA, za katero dobijo čebelarji 200 USD po čebelji družini, in probleme čebel s fungicidi, ki se uporabljajo za škropljenje mandljev. Šokiral je z rezultati raziskave, ki so jo napravili v ZDA in kjer so ugotovili, da zvišanje atmos­ferskega CO2 zmanjšuje koncentracijo beljakovin v cvetnem prahu, ki je bistven za preživetje čebel. Zaradi zvišanja CO2 v zraku se je vsebnost beljakovin v cvetnem prahu zmanjšala celo za 30 %, kar niso najboljši obeti za čebelarjenje v prihodnosti. V nadaljevanju kon­ference je predavatelj dr. Paul Siefert z uni­verze Goethe v Fran-kfurtu na Majni pred­stavil film, posnet z visoko ločljivo kamero. Obiskovalci smo se lah­ko veselili osupljivih vpogledov v notranjost čebelje družine. Film ni prikazoval samo razvoja Foto: Vlado Auguštin Foto: Vlado Auguštin Foto: Vlado Auguštin IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebele delavke in matice v celici, ampak tudi nezaželene so-stanovalce, kot so varoje in ličinke voščenega molja. PredsednikEvropskega združenjaprofesionalnihčebe­larjevdr. Walter Haefeker se je v svojem predavanju spet vrnil na problematiko ponarejanja medu in predstavil skle­pe Evropske komisije glede preverjanja pristnosti medu. Z nestrpnostjo pa sem pričakoval predavanje dr. Jose­fa Mayra iz Avstrijske agencija za zdravje in varnost hra­ne (AGES). Predstavil je projekt Bpractices, ki ga financira Evropska zveza v okviru Horizona 2020. Najpomembnejši cilj projekta z naslovom Novi indikatorji in prakse za izbolj­šanje zdravja čebel je razviti nov sistem upravljanja praks v čebelarstvu, ki bodo omogočile evropskemu čebelarskemu sektorju primerna orodja za uporabo proti čebeljim bole-znim in izgubam. Cilji projekta, ki se je začel februarja 2017, so uskladiti do-bro čebelarsko prakso (DČP) v Evropi, prilagoditi inovativ­ne biomolekularne tehnike za zgodnjo diagnostiko čebeljih bolezni (npr. biosenzorji iz medu, PCR-analize iz drobirja, metoda z mletim sladkorjem) in vzpostaviti nove metode za nadzor čebeljih bolezni, pri katerih bi se izognili vnosu sin­tetičnih zdravil in obenem zagotavljali varnost in kakovost čebeljih pridelkov. V predavanju z naslovom Ali je začasno blokiranje matic in zdravljenje z oksalno kislino poleti alternativa uporabi mra­vljinčne kisline? je predstavil test, v katerem so primerjali ti dve metodi alternativnega zatiranja varoj. Ugotovitev testa je bila, da tretiranje varoj z mravljinčno kislino poleti daje boljše rezultate, kot pa, če bi matico v tem času blokirali in potem zatirali z oksalno kislino. Rezultat me je zelo prese­netil, kajti pred slabim mesecem je o isti temi v Beogradu predaval dr. Ralph Buchler, ki je predstavil rezultate, ki so bili diametralno nasprotni tem ugotovitvam. Več kot očitno se je še enkrat dokazalo, da v čebelarstvu ni nobeno navodilo univerzalno, razmere se spreminjajo iz meseca v mesec ter iz leta v leto, zato se moramo prilagaja-ti trenutnim razmeram. Kar je morda eno leto umestno in strokovno utemeljeno, je naslednje leto ob drugačnih pogo-jih lahko popolnoma napačno. Novice iz sveta Avstrija Jan Prinz iz Pichla pri Welsu je bil mlad navdušen čebelar. Z ženo sta čebelarila dve leti. Čebele so ga večkrat opikale, vendar to na njem ni pustilo nobenih posledic. Lani v marcu pa se je pri njem nenadoma pojavila alergija. Začel je s hiposenzibiliza­cijo ali imunoterapijo, toda junija ga je kljub zaščitni obleki spet pičila čebela. Takoj si je vbrizgal adrenalin, vendar je bil tisti pik zanj usoden. V juniju 2019 bi dopolnil 28 let in postal bi oče, usoda pa je hotela drugače. Naj bo ta nesreča opomin nam vsem, da nikoli ne vemo, kdaj postanemo pre- občutljivi na čebelji strup, čeprav mislimo, da smo nanj po dolgih letih dela s čebelami že imuni. Prevod in priredba Franc Šivic. Vir: Tiefethaler, O. (2019): Nachruf Jan Prinz, Bienen aktuell, št. 7-8, julij--avgust, str. 33. Izrael Edete, izraelsko zagonsko podjetje s po­ dročja kmetijske tehnike, je opravilo lansko leto še zadnje obširne raziskave o opraševanju IZ ZNANOSTI IN PRAKSE velikih nasadov mandljevcev s pomočjo edinstvenega me-hanskega sistema in z uporabo robotov. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za prodor na velike ameriške plantaže v Kaliforniji. Da je sistem res dober, so potrdili tudi posku­si novega načina opraševanja marelic v Avstraliji. Hkrati z opraševanjem so testirali še nov mehanični način pobiranja cvetnega prahu v času cvetenja dreves in njegovega konzer­viranja. Pelod, ki ga poberejo letos, bo odlično kalil tudi v naslednjem sezoni. Toda njihov cilj niso samo mandljevci, temveč vse vrste sadja, na primer jabolka, hruške, češnje, slive, borovnice, pa tudi bombaž, oljna ogrščica in sončni­ce, da naštejemo samo nekatere od žužkocvetnih kulturnih rastlin. Prednost mehanskega opraševanja je tudi v tem, da je uspeh neodvisen od zunanjih temperatur v času cvetenja omenjenih rastlin in da lahko stroji delajo podnevi in pono-či. Ori Inbar, eden od lastnikov podjetja, ki je zadolžen za marketing, pravi, da čebelarji v Kaliforniji vsako leto zvišajo ceno svojih storitev; skupaj zdaj znašajo že precej več kot 240 milijonov dolarjev. Ker je vrednost celotne svetovne pri­delave mandljev več kot 7 milijard dolarjev letno, od katerih jih kar 80 % pripade Kaliforniji, je razumljivo, da si Izraelci z vsemi silami prizadevajo do leta 2022 osvojiti ameriško trž­išče. Opraševanje z roboti izraelske družbe Edete bo morda v bodočnosti zanimivo samo za države z velikanskimi po­vršinami monokultur, kot sta na primer ZDA in Avstralija. Prepričan sem, da bi se to v Evropi in zlasti v Sloveniji, kjer so kmetijske površine razmeroma majhne in kjer je servis opraševanja s čebelami za sadjarje zastonj, ne obneslo. Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Townsend, K. (2020): Artificial pollination technology seeks entry into the huge California almond market. American Bee Journal, št. 1, januar, str. 15. Foto: Edete Franc Šivic: Moje življenje s čebelami Ljubljana: samozaložba 2020 222 strani ISBN: 978-961-290-804-1 V letošnjem marcu je Franc Šivic, nam vsem znani in izjemno ustvarjalni član ČZS, dokončal in v samozaložbi izdal dve leti nastajajočo knjigo z naslovom Moje življenje s čebelami. Prijatelji in znanci smo jo že nestrpno pričakovali. Veselje jo je vzeti v roke in prebrati. V njej sledimo števil­nim epizodam njegovega zanimivega življenja. Izkušnje in bogato čebelarsko znanje, ki ga je pridobil pri svojem delu s čebelami ter v več kakor šestdesetletnem druženju s čebe­larji doma ter po svetu, sedaj na najlepši način predstavlja slovenskim bralcem. Knjigo bogati pester izbor njegovih dokumentarnih in umetniških fotografij, med njimi mnogo nagrajenih na mednarodnih čebelarskih kongresih in razstavah. Ob pre­biranju pa kmalu ugotovimo, da imamo pred seboj ne samo strokovno čebelarsko, ampak tudi privlačno leposlovno delo z mnogimi dialogi v klenem, na trenutke celo zabavnem jeziku, ki ga pisec očitno dobro obvlada. Zato bo verjetno knjiga zanimiva tudi za člane čebelarskih krožkov, njihove mentorje, starše in kot lepo darilo celo za nečebelarje. Rdeča nit pripovedi sega v njegovo mladost, ko so mu čebele na skoraj čudežen način na pomembnih križiščih ži­vljenja vedno pomagale najti pot, ki je bila zanj dobra in ga je osrečevala. To se mu je dogajalo v času odraščanja, v gi­mnazijskih ter študentskih letih, dogaja pa se mu še danes. Izredno zanimivo so v knjigo vključena njegova odmevna srečevanja s pomembnimi, s čebelarstvom povezanimi ose­bami, s katerimi se je in se še vedno pogosto srečuje ob ra­znih priložnostih. Taka znanstva mu med drugim omogoča tudi dobro znanje tujih jezikov. To so dokazi, da je avtor knjige v resnici vsestransko raz­gledan, nadvse požrtvovalno delaven član naše čebelarske bratovščine, na katerega smo lahko ponosni. Osebno sem počaščen, da lahko vse to iskreno povem že ob prvem bra-nju pravkar izdane knjige. Marjan Debelak IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Veliki črno-rdeči čmrlj je naš najpogostejši črni čmrlj z rdečo ali oranžno konico zadka. Samci imajo na glavi in oprsju tudi rumene dlačice. Zlasti matice so zelo velike in v svoji črno-rdeči opravi zelo markantne. Gnezdo je največ­krat pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev, vča­sih tudi drugje, npr. v ptičjih gnezdilnicah in na poslopjih. Znan je celo primer gnezdenja v metli na balkonu v sedmem nadstropju stolpnice v Ljubljani. Družine so lahko zelo moč­ne, štejejo do 300 osebkov, in živijo do zgodnje jeseni. Veliki črno-rdeči čmrlj je pomemben opraševalec sadne­ga drevja in jagodičja. Še posebej rad ima ameriško borovni-co. Ko prileti na njen cvet, lahko slišimo posebno brenčanje. Temu rečemo opraševanje s stresanjem, ki zelo poveča učin- kovitost opraševanja. Čmrlji so zato veliko boljši opraševalci borovnice kot medonosna čebela. Najbolj znana rastlina, ki potrebuje opraševanje s stresanjem, je sicer paradižnik. Foto: Danilo Bevk 250 let od imenovanja Antona Janše za cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko andrej.salehar@bf.uni-lj.si Cesarica Marija Terezija je pred 250 leti ime­ novala Antona Janšo za cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva. Cesarica Marija Terezija ustanovi čebelarsko šolo (1769) Pfalz (1889) poroča, kaj je cesarica Marija Terezija me-nila o pomenu čebelarstva in zakaj je ustanovila čebelar­sko šolo: »Ob prebiranju knjig o naravi je Marija Terezija spoznala neizčrpne koristi, ki so bile dane čebeli ob ustvarjanju, njeno koristnost za ljudi v naravni povezavi in prizadevala si je z vsemi razpoložljivimi sredstvi ta živi primer reda, pridnosti, sloge in skromnosti omogočiti za skupno korist vseh podložnikov. Vodena s temi načeli in prepričana, da je čebelarstvo zaposlitev, ki za dober uspeh zahteva temeljito usposobitev, je ustanovila če­belarsko šolo.« Ustanovitev čebelarske šole je cesarica Maria Terezija odredila leta 1769. Odgovorna za njeno postavitev je bila Nižjeavstrijska gospodarska družba. Maja 1770 so v Augartnu na Dunaju odprli prvo cesarsko-kraljevo čebelar­sko šolo, ki jo je brezplačno lahko obiskoval vsakdo, ki se je zanimal za čebelarstvo. Anton Janša imenovan za čebelarja pri Nižjeavstrijski gospodarski družbi (1769) Nižjeavstrijska gospodarska družba je bila zadolžena, da poišče primernega čebelarja za učitelja. Povprašali so tudi pastorja Schiracha, generalnega sekretarja Čebelarske družbe v Zgornji Lužici in svetovno znanega čebelarja. Do dogovora pa ni prišlo. Janša je bil takrat že na Dunaju, vpi­san je bil na bakrorezni risarski šoli. Ne ve se, kdo je Janšo obvestil, da družba išče čebelarja. Nenapovedano se je nekaj dni pred 3. majem 1769 javil na družbi in se ponudil za čebe­larja s pojasnilom, da je vrsto let čebelaril doma na Breznici, kjer je imel tudi okoli sto panjev čebel. Ravnatelj, s katerim je tekel pogovor, je spoznal, da se naš Kranjec, ki je bil takrat na Dunaju že poznan slikarski talent, spozna na čebele in čebelarjenje. Ponudil mu je mesto čebelarja. Janša je to spre­jel ob pogoju, da dobi na likovni akademiji ustrezno dovo­ IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ljenje. Janša je bil 3. maja 1769 na seji odbora družbe potrjen za čebelarja. Pomembno je pri tem srečanju tudi, kar poroča Navratil (1886), da je Janša na razgovoru nastopil sam, brez tolmača, ker je že znal nemško. Janša postane 7. junija 1769 čebelar pri Nižjeavstrijski go-spodarski družbi z dovoljenjem cesarice Marije Terezije: »da sme poleg slikarstva opravljati tudi službo čebelarja pri družbi« (Mihelič, 1934). Najprej je čebelaril v Meidlingu v tedanjem predmestju Dunaja. Avgusta 1769 Janša odpelje čebele na Moravsko polje na ajdovo pašo. Ni zanesljivih podatkov, ko­liko panjev je imel in kje je dobil čebele. Možno je, da je to bilo tistih 16 panjev s čebelami, ki naj bi jih Janša pripeljal na Dunaj s seboj z Breznice. Posebej pa vsi poročajo o uspešni beri medu! V zapisniku Nižjeavstrijske gospodarske družbe z dne 8. novembra 1769 je zapisano, da je cesarica dovolila, da do-biva Janša za čebelarjenje 360 goldinarjev letno. Ob koncu leta 1769 Janša želi opustiti delo čebelarja pri Nižjeavstrijski gospodarski družbi, da bi lahko odpotoval na odobreno štu­dijsko potovanje v Italijo – da bi se posvetil slikarstvu. Imenovanje Antona Janše za učitelja čebelarstva – 6. aprila 1770 Janša je 22. marca 1770 poklican na sejo odbora Nižje­avstrijske gospodarske družbe, kjer naj bi se odločil med slikarstvom in čebelarstvom. Imel je tudi pomisleke gle­de svojih dohodkov – prej je zaslužil okoli 800 goldinarjev letno – in družba je ponovno zaprosila cesarico, da uredi Janši plačo. Cesarica je na pismo odgovorila 6. aprila 1770. Lastnoročno je podpisala pismo, kjer je določeno, da se iz­kušenemu kranjskemu čebelarju Janši odobrijo letna plača 600 goldinarjev, prosto stanovanje in kurjava pod pogojem, da se omeji samo na širjenje čebelarskega pouka, da bo vse, ki bodo k njemu napoteni, popolnoma in brez pridržka pou-čil, in da bo z istim ciljem (poučevanje) potoval tudi v druge dedne dežele. Prevod cesaričinega pisma je povzet po Mihe­liču (1934, str. 76): Janša 6. aprila 1770 postane cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva in potovalni učitelj čebelarstva Janša še ni bil zadovoljen, ker mu ni bila zagotovljena do-smrtna plača. Nižjeavstrijska gospodarska družba ponovno zaprosi cesarico, da mu to dodeli. Cesarica ga je 8. junija 1770 ponovno imenovala za učitelja čebelarstva in odredila, da mu je letna plača 600 goldinarjev odmerjena »na vse žive dni«. Dovoljeno mu je tudi, da se ob prostem času ukvarja tudi s slikarstvom. O tem poroča Mihelič (1934, stran 78): Janša uči v Augartnu. Relief na spominski plošči v Augartnu (Razinger, 1967). Pomen imenovanja Antona Janše za učitelja čebelarstva Med številnimi zapisi o pomenu imenovanja Antona Janše za učitelja čebelarstva je izbrano mnenje Pfalza (1889, str. 12), ki piše: »Ustanovitev dunajske čebelarske šole in imenovanje Janše prinaša nov čas in veseli dan se nasmiha čebelam. Janša, gorenjski podeželan, ki je le zasilno govoril nemško, bil brez izobrazbe, toda mož s posebnimi talenti in s praktičnim znanjem. Popolnoma se je posvetil poznavanju gojenja čebel in kmalu je bil poznan ne samo v avstrijskih deželah, ampak tudi preko meja kraljestva, v Nemčiji so prisluhnili besedi preprostega moža in njegovim čebelarskim načelom ter dogmam.« Viri: Mihelič, S. (1934): Anton Janša, slovenski čebelar. Njegovo življenje, delo in doba. Ljubljana, 163 strani. Navratil, I. (1886): Anton Janša. Rokopis v Arhivu RS – SI AS 621/305/9, 14 strani. Pfalz, A. (1889): Janscha und seine Zeit. Str. 10–30. V: Pfalz, A. Die Entwic­ klungsgeschichte der Bienenzucht in Niederösterreich. Wien, 50 strani. čebelar, let. 69, št. 5, str. 137–138. Foto: Andrej Šalehar DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v maju Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com Mesec maj je za čebele mesec obilja. Množica raznoterih cvetov, ki se kar ko­sajo med seboj, kateri ima vedno polne medovnike ali bolje razsipa s cvetnim prahom, ima za posledico nebrzdan razvoj čebeljih družin. Zima je zdaj le še neprijeten, komajda slišen odmev v daljavi. Na travnikih in v gozdu živopi­sne barve cvetja privabljajo opraševal­ce, kajti dehteči cvetovi niso namenje­ni sami sebi. V tem obdobju je razmnoževalni nagon čebel na vrhun-cu, kar pomeni, da nas lahko na bližnjem drevesu slej ko prej preseneti roj. Rojile bodo le zdrave in močne družine s starejšo, včasih pa tudi z lansko matico. V času intenziv­ne paše rojev skorajda ni, sicer pa je glavni način, da se jih ubranimo, ta, da čebele čim bolje zaposlimo. Najbolje jih za­poslimo z gradnjo satnic. Začetni čebelarji imajo pomisleke pri vstavljanju satnic v panje, misleč, da bo potem pridelek medu manjši, ker ga bodo čebele porabile za izdelavo voska. To ne drži. Gradnja satja in prinos medu gresta z roko v roki, intenzivna dejavnost čebel pa hkrati prepreči marsi­kateri roj. Satnice vedno vstavljam na rob gnezda, na vsako stran po eno. V tem mesecu gradnja satja poteka hitro, kar pomeni, da lahko po tednu ali desetih dneh dodamo zopet satnico v delo ali glede na moč družine rajši kar dve. Tudi roju vedno vstavljamo v delo le satnice, kar pomeni, da bo imela nova družina v plodišču povsem novo satje, ki je tudi najbolj higienično. Namreč vsaka čebela, ki se izleže v celici, na njene stene odloži svojo srajčko, ki je ostanek zapredka, levitev in iztrebkov ličinke. Sčasoma se nabere na stenah celic toliko srajčk, da lahko satje dobesedno počrni, posle-dično pa se zmanjša tudi prostornina celic. Tudi z vidika higiene je takšno satje vprašljivo. Satje ki ga obrnemo proti svetlobi in svetlobe ne prepušča, pa sploh takoj izločimo iz nadaljnje uporabe. Na rojenje nas opozorijo matičniki, ki jih je lahko v pa-nju tudi več deset, za razliko od matičnikov tihe izmene ali preleganja, ki jih je navadno le nekaj, največkrat le na enem satu. Matičniki so vedno na robu sata, bodisi spodaj bodisi na zadnjem robu, lahko tudi prednjem, medtem ko so za­silni matičniki vedno na sredini sata. Slednje so čebele v osiroteli družini zgradile iz razpoložljive čebelje zalege, od tod njihova značilna lega. Matičnike ob pregledu rušimo, prej pa poiščimo matico. Pri tem moramo pozorno pregle­dati vsak sat, kajti posamezne matičnike lahko v gneči čebel hitro spregledamo, kar pomeni, da je bil naš trud zaman. Matičnike pa lahko uporabimo za izdelavo narejencev, ka­kor tudi imenujemo narejene roje. Pretirano izkoriščanje rojevih matičnikov odsvetujem. Z maticami se oskrbujmo tudi pri vzrejevalcih. Za lažje delo s čebelami je dobro, da imamo v panjih označene matice. Matice označujemo z barvnimi opalitnimi ploščicami, ki se zaradi izbokle oblike Foto: Ivan Esenko DELO ČEBELARJA tesno prilegajo hrbtu oprsja matice. Opalit je umetna snov, ki zaradi nenehnega trenja, ki ga povzročajo dotiki čebel, ne more ustvariti elektrostatičnega naboja, ki je za čebele moteč, kar bi se sicer zgodilo z rabo katere druge plastike oziroma umetnega materiala. Barva ploščice nam pove le­tnico izlega matice, številka (od 1 do 99) pa je ime matice. Ploščico prilepimo z acetonskim lakom, lahko tudi šelakom, če ga dobimo. Šelak je topen v čistem alkoholu. Tistim, ki boste matice označevali sami, svetujem, da prej povadite na trotih. Kljub temu da gre za preprost postopek, se neve-ščemu tega opravila kaj hitro pripeti, da lahko zlepi glavo z oprsjem, kar za matico seveda pomeni konec. Označevanje »iz roke« obvladajo le izkušeni vzrejevalci matic, medtem ko za druge priporočam uporabo pokrovne mrežice in po­liuretanske pene, na katero rahlo pritisnemo matico med označevanjem. Novooznačene matice nikoli ne damo takoj v panj, ker bi vonjave lepila zmotile čebele in bi matico lahko celo stisnile, temveč počakajmo vsaj 15 minut. Z oskrbova­njem matic pri vzrejevalcih bomo tudi osvežili kri in kar se da zmanjšali možnost parjenja v sorodstvu. Za manjše po­trebe zadoščajo prašilčki, če pa se želimo preizkusiti v bolj izpopolnjeni vzreji matic, pa bomo uporabili plemenilčke. Jaz uporabljam plemenilček z razklopljivim satnikom, ki sem ga razvil leta 1980. Mere satnika so prilagojene polovič­ni nakladi LR, trije satiči, zloženi na sklepnih sponah, pa se v enem kosu enostavno z vrha vstavijo v plemenilček. Stan-dardne mere omogočajo, da lahko razklopljeni satnik v po­ravnanem stanju vstavim v polovično naklado LR, v sili tudi v celo, in na ta način ob koncu vzrejne sezone izkoristim zalego in zaloge medu, ki so še v satju. Prostornina pleme­nilčka omogoča družini samovzdrževanje, kar pomeni, da ji med sezono ni treba dodajati čebel. Ker je plemenilček v izvedbi nakladnega panja, lahko združimo dva ali celo več, kar nam pride prav ob zaključku vzrejne sezone, ko matic nimajo več vsi plemenilčki in jim neoplojenih tudi ne misli-mo več dodajati. V maju se lahko nadejamo prvega točenja medu. Z izku­šnjami s pašo na robiniji se lahko pohvalim v preteklosti, ko sem polovico čebeljih družin prezimoval na Obali. Na sto­jišču s 60 LR-panji je bil takrat povprečen pridelek na panj približno 20 kg mešanega robinijevega medu, medtem ko sem družine v Ljubljani istočasno šele pripravljal na začetek vzrejne sezone. Paša na robiniji čebele poživi in stimulativ-no vpliva na njihov razvoj. Robinija zadnje čase cveti vsaj deset dni prej, kot je nekoč, zato jo nemalokrat prizadevajo spomladanske pozebe, kar seveda pomeni izpad medenja. Izkušeni prevaževalci izkoriščajo različne pašne vire, za ka­tere je značilen časovni razmik, na kar vpliva predvsem lega oziroma nadmorska višina. Od nadmorske višine je odvi­sno tudi medenje na smreki, ki ga povzročajo veliki kapar (Physocermes piceae), mali kapar (Physocermes hemicryphus) in rdečerjava puhasta smrekova ušica (Cinarapilicornis) ter druge. Medenje smreke se lahko ponekod dopolnjuje tudi z medenjem javorja, katerega cvetovi bogato izločajo mediči-no, ob dobrih dejavnikih vremena pa se lahko medenje na različnih vrstah javorjev nadaljuje v gozdno, saj gostijo več vrst listnih uši. Na gozdno pašo nas največkrat opozori zgo­dnje intenzivno izletavanje čebel, ki se vračajo težke, vendar brez obnožine, in se lepijo na pročelja panjev zgodaj zjutraj, ob skoraj popolni temi, ko se šele komaj svita nov dan. Mesec maj torej zahteva od čebelarja celega človeka. Zdaj je še kako primeren čas za oblikovanje rezervnih družin in menjavo starih matic. Tudi če nam bo delo kdaj spodletelo, bomo imeli še vedno dovolj časa, da popravimo napake, saj je sezona še pred nami ... Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko Plemenilček z razklopljivim satnikom Satnik, pripravljen na pregled IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelja pot – evropska dobra praksa Mestna občina Ljubljana (MOL) je bila v letu 2019 že petič zapored med tremi finalistkami za čebelam najprijaznejšo občino in že drugič tudi prejela ta laskavi naziv, ki ga pode­ljuje vsako leto ČZS. Rdeča nit dejavnosti, ki jih v zadnjih letih MOL izvaja v sodelovanju z ljubljanskimi čebelarski-mi društvi in drugimi deležniki, je prav gotovo Čebelja pot (www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebelja--pot/). Pobudo zanjo je dala Maruška Markovčič z Odseka za razvoj podeželja v Oddelku za varstvo okolja, ki je duša tega projekta, ki je povezal ljubljanske čebelarje, nekatere institucije, podjetja in posameznike, ki sodelujejo v okviru te poti. Čebelja pot je bila zasnovana v sklopu dejavnosti zelene prestolnice Evrope 2016. Zasnovana je bila kot učna pot, na kateri se obiskovalci seznanjajo z dediščino čebelar­stva v Ljubljani in s pomembnostjo čebel za naše preživetje. Z inovativnim pristopom se predstavlja velik turistični po­tencial, povečuje prepoznavnost lokalnih ponudnikov in iz­delkov na področju čebelarjenja ter vpeljuje ljubljanski med kot prepoznaven in samostojen proizvod. Čebelja pot je bila slovesno odprta 7. oktobra 2015 v Bo­taničnem vrtu – o čemer smo pisali v SČ-ju št. 11/2015 –, ko je bil organiziran tudi prvi pohod po nekaterih točkah v središču mesta, povezanih s čebelarstvom in čebelarsko zgodovino: Botanični vrt z medovitimi rastlinami (kamor je bil dve leti kasneje postavljen tudi urbani čebelnjak, delo študentov Fakultete za arhitekturo); Plečnikov čebelnjak na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem, obnovljen leta 2005 s strani ČZS; kostanjevi medoviti drevoredi na Eipprovi, Krakovskem nasipu in Bregu; Kongresni trg z izpričano zgodovinsko prodajo medu na debelo ter bivša lectarna (ka­tere Plečnikova oprema je danes shranjena in razstavljena v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi); čebelji panji na strehi Cankarjevega doma; znak čebele na vratih Narodnega muzeja Slovenije; drevored medovitega malega jesena na Slovenski cesti; izvesek panja na Mestni hranil­nici na Čopovi ulici; Medarska ulica – zgodovinska prodaja medu na drobno; Hotel Park s čebeljimi panji na terasi. V letu 2017 je bil MOL na evropskem razpisu URBACT, na katerega se je prijavilo skoraj 300 evropskih mest, za projekt Čebelja pot nagrajen kot primer dobre prakse. Kot prejemnik nagrade URBACT Best Practice Award se je MOL nato skupaj s partnerji prijavil na razpis URBACT Network Transfer. Kot vodilni partner je pripravil prijavo prenosa dobrih praks z nazivom BeePathNet ali Mreža čebeljih poti in v začetku aprila 2018 bil izbran v skupino 25 potrjenih prenosov dobrih praks. S še petimi partnerji mu je uspe-lo tudi s prijavo na drugo fazo projekta, ki traja do 4. de­cembra 2020. V mrežo BeePathNet je vključenih šest mest iz EU: Ljubljana kot vodilni partner, Amarante (Portugal-ska), Bydgoszcz (Poljska), Cesena (Italija), Hegyvídek – 12. okrožje Budimpešte (Madžarska) in Nea Propontida (Grči­ja). Namen projekta BeePathNet sta nadgradnja in prenos koncepta, rešitev in rezultatov Čebelje poti iz Ljubljane v druga mesta EU. Obravnaval bo izzive mestnega okolja, biotske raznovrstnosti in prehrambne samozadostnosti v povezavi z urbanim čebelarstvom s pomočjo integriranih in participativnih pristopov ter izgradnjo ključnih intere­snih skupin za vplivanje na ustrezne politike in za razvoj in izvajanje učinkovitih rešitev. Vsem številnim dejavnostim Mreže čebeljih poti je mogoče slediti tudi na spletni strani https://urbact.eu/beepathnet. V dejavnosti in vodenje po Čebelji poti se je vključil tudi Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije (KP- Foto: Aleš Süssinger Foto: Internet Skupina BeePathNet iz šestih evropskih mest na pohodu po Čebelji poti v Ljubljani Skupina BeePathNet na učnem obisku pri ČD Barje – prikaz delovanja čebelarskega aprila 2018 krožka, april 2019 148 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV TVS), za katere je čebelarsko izobraževanje organizirala Ljubljani in BeePathNet. Čebelja pot iz Ljubljane si tako kot ČZS. MOL pa je v sodelovanju s KPTVS v začetku leta 2019 primer dobre prakse utira nadaljnjo pot in je izvrsten kaži-v okviru sejma Turizem in prosti čas organiziral BE(E) FO-pot in vzgled tudi za druga evropska mesta. RUM, z namenom promoviranja projektov Čebelje poti v Aleš Süssinger, ČD Barje Ljubo Struna 90-letnik Častni član društva Urbani čebelar Ljubo Struna je v pr-vih marčevskih dneh 2020 dopolnil 90 let. Ob jubileju mu prisrčno čestitamo in voščimo še na mnoga (medena) leta! Za to dejavnost ga je med odraščanjem v Mariboru navdu­šil oče, ljubiteljski čebelar, spremljanje narave in čebel pa ga navdušuje še danes, ko čebelari s petimi AŽ-panji v lju­bljanskih Murglah. Za svoje povezovalno delo in zasluge na področju slovenskega čebelarstva ter njegove mednarodne uveljavitve je leta 2018 prejel najvišje stanovsko priznanje, odlikovanje Antona Janše I. stopnje. Z gospodom Struno smo urbani čebelarji ob lepem jubi­leju nazdravili s penečo medico na njegovem domu, javno praznovanje pa je potekalo v Kinoteki na pobudo Društva avdiovizualnih producentov Slovenije. Ljubo Struna je na­mreč pustil močan pečat tudi v svoji osnovni poklicni ka­rieri, saj velja za legendarnega direktorja filma oziroma producenta – med drugim je leta 1950 soustanovil Društvo slovenskih filmskih delavcev, za svoj izjemni prispevek k slovenskemu filmu pa je leta 2011 prejel najvišjo področno nagrado, Badjurovo priznanje za življenjsko delo. Kot pravi sam: »Čebele naučijo človeka mnogo modrosti s svojo neumorno pridnostjo.« Ljubezen do čebel že preda­ja tudi vnukom, sam pa ostaja dejaven in radoveden član našega društva. Kljub častitljivim letom Ljubo Struna ne počiva, in tako sta s soprogo ob tej priložnosti izdala ličen zbornik spominov, ki je v PDF-obliki dostopen tudi na sple­tni strani društva Urbani čebelar. Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar Nova predsednica nadzornega odbora Helena Kokot Nadzorni odbor ČZS ima v mandatnem obdobju 2020– 2023 novo predsednico Heleno Kokot, ki jo predstavljamo v nadaljevanju. 1. Kako gledate na svojo izvolitev za predsednico NO ČZS? Neposredna izvolitev na Občnem zboru ČZS mi pred­stavlja izredno čast in hkrati tudi obveznost, da bomo iz­voljeni člani nadzornega odbora izpolnili vsa pričakovanja tistih, ki so nam s svojimi glasovi zaupali tako pomembno funkcijo. Trenutno sem članica ČD dr. Jožef Starc Metlika in ČD Črnomelj. Čebelarim od leta 2014 v povprečju z 10 go-spodarnimi družinami v tehnologiji 9-satnega nakladnega panja na območju Črnomlja. 2. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje na tem področju? Že od samih začetkov svojega dela s čebelami sem vpeta v različne funkcije tako na ravni društva kot tudi ČZ Bele krajine. Tudi moje vsakdanje delo vključuje delo z ljudmi in financami ter zahteva od mene veliko mero natančnosti in zanesljivosti. Sem zgovorna in poštena, trudim se biti od­zivna in dostopna, dobronamerne kritike pa vzamem kot napotek za nadalj­nje uspešnejše delo. 3. Kako vidite poslanstvo NO ČZS pri dobrem delova­nju ČZS? Kolikor je meni znano, je NO v prej­šnjem mandatu de­loval odlično, tudi mi se bomo potru­dili, da bo tako še naprej. Glede na dosedanje korek­tno vodenje raču­novodskih izkazov pričakujemo, da ne bo težav glede nadzora nad finančnim poslovanjem. To je nekako tudi največja teža delovanja NO-ja, da s svojim nad­zorom bedi nad financami in opozarja, če bi morebiti šla Foto: osebni arhiv Helene Kokot Foto: Janez Marolt kakšna zadeva v napačno smer. Pričakujem predvsem do-bro sodelovanje s člani NO-ja in s finančno službo ČZS, od katere pričakujem pregledna poročila. Morda bomo včasih komu tudi tečni, ker bomo zahtevali pojasnila pri postav­kah, ki se nanašajo na občutljivejša področja, vendar nič zato – takšno je namreč naše poslanstvo. Tako kot NO v prejšnjem sklicu tudi mi ne bomo sprejemali in obravnavali raznih anonimk, saj menim, da lahko vsak, ki ima tehten pomislek glede delovanja ČZS, svoje pripombe ali pritožbe podpiše. Naj povzamem: zagotavljali bomo delovanje ČZS v skladu z veljavno zakonodajo in statutom. 4. Zakaj je pomemben nadzor nad financami in poslo­vanjem ČZS? Po mojem prepričanju ima ČZS med podobnimi stano­vskimi združenji največji ugled v javnosti. To je vsekakor treba ohraniti in nenehno dograjevati. Temelj dobrega ime­na, ki se lahko v javnem mnenju zelo hitro zapravi, pa je pošteno in transparentno poslovanje. Prvi, ki v primeru ne­spoštovanja pravil pade v nemilost javnosti, je predsednik in drugi takoj za njim je NO, ki mu je zaupana nadzorna funkcija. Glede na to, da imamo izkušeno in odgovorno vodstvo, ne pričakujem, da bomo imeli pri opravljanju nad­zora veliko dela, kaj šele težav. Intervju pripravil MB Kako izstavimo račun proračunskemu uporabniku Večinoma sedaj že veste, da vsak čebelar (vpisan v Register čebelnja­kov), ob upoštevanju dobre čebelarske prakse in Smernic dobrih higienskih navad, zagotavljanju varnosti in sle­dljivosti, lahko viške čebeljih pridelkov (medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, surovega propolisa, čebeljega voska) tudi proda in na željo kupca ali če jih proda npr. pravni osebi, izstavi račun. V primeru prodaje proračunskim uporabnikom (npr. šolam, vrtcem, občinam) je treba račune izstavljati v elektronski obliki, t. i. e-račune. Če je število računov manjše (do 60 na leto), je mogoče e-račune vnašati ročno v spletni aplikaciji UJP (Uprave za jav­na plačila: https://eracuni.ujp.gov.si). Vnašanje prek tega portala je brezplač­no, potreben pa je certifikat oz. digi­talni podpis (ena od možnosti je Sigen-ca, ki jo uredite na svoji upravni enoti www.si-trust.gov.si/sl/digitalna-potr­dila/fizicne-osebe). S pomočjo digital-nega podpisa se registriramo v spletno aplikacijo UJP. Aplikacija omogoča, da izberemo proračunskega uporabnika s seznama (če ga na seznamu ni, potem ta oseba ni proračunski uporabnik in izstavitev ni mogoča). Druga možnost je vnašanje računov prek spletne ban-ke ali pooblaščene osebe, vendar je ta postopek plačljiv. Čebelar, ki svoje čebelje pridelke (primarne čebelje pridelke) prodaja tudi kje drugje kot na mestu pridelave in/ali ne končnemu potrošniku (šole, vrtci, polnilci, trgovine ...), mora biti vpisan tudi v Register živilskih obra­tov (RŽO). V RŽO se lahko vpišemo ob rednem letnem popisu stanja čebeljih družin (za leto 2020: stanje na dan 15. aprila in 31. oktobra moramo sporoči-ti najkasneje do 1. decembra 2020). V tem primeru čebelar, ki npr. prodaja čebelje pridelke na tržnici, preko inter-neta, jih oddaja polnilcem …, pa tudi če prodaja predelane čebelje pridelke (med z matičnim mlečkom, medico, medeni liker …), izpolni kvadratek za vpis v RŽO. Če bi pri izstavitvi e-raču­na potrebovali pomoč, se lahko obr­nete na Tanjo Magdič (tanja.magdic@ czs.si) ali računovodkinjo ČZS Petro Stropnik (petra.stropnik@czs.si). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Brezplačne analize čebeljih pridelkov MKGP je objavilo razpis Podpora laboratorijem za analizo čebeljih pri­delkov v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju če­belarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022 (Ur. l. RS, 78/19). Na razpis se je prijavila tudi ČZS in vlogo odda-la v sodelovanju s podizvajalci. Razpis predvideva brezplačne analize čebeljih pridelkov, in sicer v treh različnih sklo­pih. Sklop 1 zajema analize kakovosti medu (vsebnost vode in HMF-ja, elek­trično prevodnost, senzorično oceno in pelodno sliko), sklop 2 zajema analize ostankov sredstev za zatiranje varoj (kumafos, amitraz in metaboliti, timol) in antibiotikov v medu, sklop 3 pa zaje-ma analize ostankov sredstev za zati­ranje varoj v cvetnem prahu, propolisu in vosku. Odločitev o izbiri izvajalca bo znana naknadno, zato spremljate našo spletno stran, kjer vas bomo obvestili o možnosti sodelovanja. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Datum objave razpisa tehnične pomoči čebelarjem še ni znan V Slovenskem čebelarju št. 4/2020 smo na strani 103 objavili sporočilo, da bo Uredba izvedena v celoti, tudi razpis tehnične pomoči čebelarjem. Do zaključka redakcije Slovenskega čebelarja smo od Ministrstva za kme­tijstvo,gozdarstvoinprehranoprejeli informacijo, da datum objave razpi­sa tehnične pomoči čebelarjem še ni znan. Čebelarjem, ki nameravate letos kandidirati na razpis, svetujemo, da spremljate sprotne objave na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ČZS Homologacija vozil za prevoz čebel Vsak čebelar, ki se resno začne ukvarjati z dejavnostjo čebelarstva, je kaj kmalu postavljen pred izkušnjo nakupa tovornega vozila. Če nam uspe dobiti in kupiti že predelano vozilo, namenjenoprevozučebel,je naše na­daljnje delo veliko preprostejše. Ven­ dar izbira posebnih vozil za prevoz čebel na trgu ni velika. Izbira je še toliko manjša, če želimo kupiti sodob­nejše in mlajše vozilo. Zato smo prisi­ljeni izbirati med vozili, ki so v večini primerov namenjeni prevozu blaga in potrebujejo predelavo, da ustreza­jo prevozu čebel. Ob predelavi vozila smo zavezani upoštevati kar nekaj pravil, da je končno vozilo skladno in primerno za vključitev v promet. Vo­ zilo mora prestati homologacijo in ustrezati vsem pravilom, ki jih veleva Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (Ur. l. RS, št. 30/2004). Vse informaci­je glede homologacije vozil, namenje­nih prevozu čebel, si lahko preberete na tej povezavi: www.uradni-list.si/ glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01­1298?sop=2004-01-1298. Aleš Bozovičar, vodja ONS Seminarji za čebelarje ČZS, JSSČ razpisuje več seminarjev za čebelarje. Ob prija-vi na seminarje po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), koliko let, s koliko družinami in v kakšnem panjskem sistemu čebe­larite, svojo tel. št. in e-naslov ter svoje izkušnje iz teme se­minarja in če imate možnost spremljanja teoretičnega dela prek spleta v obliki webinarja. Teoretični in praktični del seminarjev bo v izveden v popoldanskem času predvidoma konec maja in v začetku junija, če bo situacija zaradi epi­demije covida-19 to dopuščala. Teoretični deli seminarjev bodo potekali predvidoma v obliki webinarja. Praktični deli bodo potekali na različnih lokacijah. Prijave zbiramo do 11. maja2020,do zapolnitve mest. Število udeležencev na se­minarju je omejeno, zato pohitite s prijavo.Natančneurni­ke z datumi, lokacijami in načinom poteka seminarja bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po e-pošti pred začetkom seminarja. Potrdilo o udeležbi na seminarjih bodo prejeli le tisti slušatelji, ki se bodo udeležili vseh ur izobraževanja. Seminarji specialistov za tehnologijo čebelarjenja Dva šesturna seminarja o čebelarjenju v LR-panju.Se­minar obsega tri šolske ure teoretičnega in tri šolske ure praktičnega izobraževanja, na njem pa bomo obravnavali zgodovino LRpanja, temeljna načela čebelarjenja z LRpa­njem, izvajanje apitehničnih ukrepov v LRpanju in načine zatiranje varoj v LRpanju. Dva šesturna seminarja o vzreji matic v svojem čebelar­stvu. Po programu bodo v okviru seminarja izvedene tri ure teoretičnega in tri ure praktičnega izobraževanja. Na njem se boste seznanili s selekcijo, z odbiro družin in načini vzreje matic v lastnem čebelarstvu. Dva šesturna seminarja o apitehničnih ukrepih. Semi­nar obsega tri šolske ure teoretičnega in tri šolske ure prak­tičnega izobraževanja. Na seminarju se boste seznanili z osnovami biologije čebel, biologijo varoj, diagnostiko in api­tehničnimi ukrepi. Dva šesturna seminarja o tehnologiji čebelarjenja v AŽ­-panju. Po programu bodo v okviru seminarja izvedene tri ure teoretičnega in tri ure praktičnega izobraževanja. Obravnavali bomo zgodovino in lastnosti AŽ-panja ter te­meljna načela čebelarjenja v njem med letom s poudarkom na glavnih posegih. Za prijavo in več informacij na e-naslov: vlado.augustin@ czs.si ali na tel. št.: 040/436 516 (seminar o LR-panjih, vzreji matic in apitehničnih ukrepih) oz. na e-naslov: simon.go­lob@czs.si ali po tel. št.: 030/604 015 (seminar o AŽ-panjih in apitehničnih ukrepih). Seminarji specialistov za varno hrano Seminar o pridobivanju propolisa. Seminar bo skupaj obsegal teoretično in praktično izobraževanje. Seznanili se boste s stanjem na področju pridobivanja propolisa v Slove­niji, sestavo in lastnostmi propolisa, tehnologijo pridobiva­nja propolisa v različnih panjskih sistemih. Seminar o pridelavi medu. Seminar v trajanju 13-ur obrav­nava osnove zakonodaje in ustreznost pripomočkov pri pri­dobivanju medu, določali bomo vrste medu, spoznavali teh­nologijo pridobivanja medu, točili med, seznanili pa se bomo tudi z označevanjem in s trženjem medu. Seminar je name-njen začetnikom in čebelarjem z nekajletnimi izkušnjami. Seminar o tehnologiji pridobivanja cvetnega prahu. Se­minar bo obsegal tako teoretično kot tudi praktično izobra­ževanje, na njem pa se boste seznanili s pomenom cvetnega prahu, biološkimi osnovami pridobivanja cvetnega prahu, s tehnologijo pridobivanja cvetnega prahu osmukanca in njeno problematiko, s pridobivanjem izkopanca, postopki ravnanja s cvetnim prahom po odvzemu, skladiščenjem in označevanjem pridelka ter uporabo. Za prijavo in več informacij na e-naslov: tomaz.samec@ czs.si ali po tel. št.: 040/436 517 (seminar o propolisu) oz. na e-naslov; andreja.kandolf@czs.si ali po tel. št.: 040/436 514 (seminar o medu) oz. na e-naslov: natasa.lilek@czs.si ali po tel. št.: 040/436 519 (seminar o cvetnem prahu). ČZS, JSSČ Nadaljevalni tečaji za čebelarje začetnike ČZS načrtuje izvedbo več samo­plačniških nadaljevalnih tečajev za čebelarje začetnike, ki bodo potekali predvidoma junija 2020 v primeru, da bo razglašen konec epidemije covi­da-19 ter odpravljeni preventivni ukre- Svetovanje terenskih svetovalcev s področja osnovne odbire in menjave matic v mesecu maju Zakorakali smo že dobro v novo čebelarsko sezono in s tem imamo čebelarji tudi že polne roke dela pri čebelah. Pri rokovanju s čebeljimi dru­žinami se nam odprejo vprašanja, na katera si ne znamo odgovoriti. S temi vprašanji se lahko v tem času po tele­fonu obrnete na terenske svetovalce, ki vam bodo svetovali. Pri pregledih svojih čebeljih družin ne pozabite na osnovno odbiro v če- Izšla knjiga Medovite rastline pi države. Tečaji bodo organizirani na različnih lokacijah po Sloveniji pod vodstvom predavateljev Franca Kobe-ta, Braneta Borštnika, Štefana Šemna, Marije Sivec in Vladimirja Fajdige. Tečaj obsega osem šolskih ur praktič­nega usposabljanja. Na njem se boste seznanili s čebelarsko opremo in pri­stopom k čebelam, z oceno moči in urejanjem čebelje družine, izdelavo belarstvu. Torej v tem času posvetite tudi pozornost obarvanosti obročkov na zadkih čebel. Če opazite v čebelji družini več kot 2 % čebel z rumenimi obročki, si zabeležite. Na koncu pre­gleda čebeljih družin preglejte zapise. Če imate težavo s križanci, pokličite terenskega svetovalca. Z njim se bosta dogovorila za brezplačno zamenjavo matice pri družini, ki ima več kot 2 % čebel z rumenimi obročki. Pri tem bo­dite pozorni, da so upravičeni čebelar­ji, ki imajo v Registru kmetijskih go-spodarstev urejene vpise. Kdaj in kako se bodo prevzele matice od terenskih svetovalcev, boste obveščeni nakna­dno. ČZS se je namreč v mesecu aprilu prijavila na javno naročilo Spodbuja­narejencev in ometencev, oskrbo rojev in izrojencev, s tehnologijo pridelave čebeljih pridelkov ter pripravo čebelje družine na prezimovanje. Cena teča­ja je za člane ČZS 100,00, za nečlane 110,00 EUR/osebo. Podrobnejša najava tečajev z urniki in spletnim prijavnim obrazcem bo objavljena na začetku maja na spletni strani ČZS. ČZS nje osnovne odbire in menjava čebe­ljih matic, ki ga je razpisalo MKGP in v primeru, da bo izbrana ČZS, bo ukrep potekal kot v preteklih letih. Terenski svetovalci v čebelarstvu so vam sedaj glede na trenutne razmere na voljo zgolj po telefonu. Ko bo ponov-no možno svetovanje v živo, vas bomo o tem obvestili na spletni strani ČZS. Isto velja za delavnice, ki jih izvajajo po terenu in ki se trenutno ne izvajajo. Podatke za stik terenskih svetoval­cev najdete na naslovu www.czs.si/ content/B2 ali pa pokličite na telefon­sko številko 040/436 517 in bomo sku­paj našli vašega terenskega svetovalca v čebelarstvu. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Trajče Nikoloski MEDO VITE RA S TLINE Čebelarske zveze Slovenije kot založnik z veseljem sporoča, da je izšla obsežna knjiga avtorja dr. Trajčeta Nikoloskega z naslovom Medovite rastline. Knjiga na 366 straneh podrobno opisuje skoraj 200 medovitih rastlin, ki jih najdemo v Sloveniji in so z vidika čebelarstva zelo pomemb­ne. Knjiga je shematično urejena glede na čas cvetenja rastlin od spomladi do jeseni. Poleg opi­sa rastlin knjigo bogatijo slikovite fotografije cvetočih rastlin, kar nam bodo v veliko pomoč pri njihovem prepoznavanju v naravi. Cena knjige je 24,99 EUR in jo lahko naročite v tajništvu ČZS (ines.zunic@czs.si ali 01/729 61 00). Tajništvo ČZS Akcijska ponudba v mesecu maju Maja imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski po­nudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. • Majica navadna M/Ž 15,00 EUR – 15 % = 12,75 EUR. • Majica polo M/Ž 18,00 EUR – 15 % = 15,30 EUR. • Kapa s ščitkom 7,90 EUR – 15 % = 6,72 EUR. • Koledar za vzrejo matic 4,00 EUR – 10 % = 3,60 EUR. • Zastava SDČ 30,00 EUR – 5 % = 28,50 EUR. Novo na ČZS – otroški predpasnik Da bi bili dnevi, ki jih preživljamo z otroki doma, tudi kuharsko obarvani, imamo na ČZS novo v ponudbi otro­ški kuharski predpasnik. Predpasnik je izdelan iz 100-% bombaža. Velikost je univerzalna in se lahko prilagodi ve­likosti otroka. Predpasnik je primeren od 3. do 14. leta starosti. Cena predpa­snika je 10,00 EUR. Vsa naročila spre­jemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Progeno testiranje čebeljih matic Kmetijski inštitut Slovenije, Druga priznana organizacija v čebelarstvu, vabi večja gospodarsko usmerjena in prevozna čebelarstva, da v čebelarski sezoni 2020/21 sodelujejo pri testira­nju čebeljih matic v pogojih reje (pro­geno testiranje). Matice bo možno pre­jeti v petek, 19. junija 2020. Vloge za sodelovanje sprejemamo do 22. maja 2019 na e-naslovu eva.cukjati@kis.si ali po tel. na št. 01/280 52 41. Kmetijski inštitut Slovenije Podatki o gibanju tehtnic od 21. marca 2020 do 20. aprila 2020 Opazovalna Gibanje teh-Gibanje teh- Opis dogajanja Opazovalna postaja Opis dogajanja postaja tnice ± kg tnice ± kg Bohor – Planina pri Murska Sobota – –0,7 Ni medilo 7,3 Divja češnja, regrat Sevnici učni čebelnjak Brežice 2,7 Divja češnja, regrat Podčetrtek – pristava 2,6 Divja češnja, regrat Divja češnja, regrat, začetek Pokojišče – Čentiba – Lendava 5,9 –2,2 Ni medilo oljne ogrščice Ljubljanski vrh Činžat – Lovrenško Polhov Gradec – –3,2 Ni medilo –4,0 Ni medilo Pohorje Podreber Dekani – Koper –1,3 Ni medilo Poljane – Racna –0,1 Ni medilo Ilirska Bistrica –2,6 Ni medilo gora Češnja, regrat, sadno drevje, Poljanska gora – Kojsko – Podsabotin 4,7 –0,6 Ni medilo javor Bela Krajina Kostanjevica na Krki 5,5 Češnja, regrat, javor Ravne – Šoštanj –1,8 Ni medilo – Gorjanci Ribniško Pohorje –0,9 Ni medilo Kozarišče – Loška –3,4 Ni medilo Ruško Pohorje – dolina –0,9 Ni medilo vznožje Kresnice – Kresniški –1,4 Ni medilo Sevniško – Krško –1,6 Ni medilo vrh Slovenske gorice – Krim – Kurešček Ni medilo regrat, začetek ojne ogrščce krajina Kunč – Kočevski rog Ljubljana – mesto Ljubljansko barje Ljutomer Mali Bakovci – Prekmurje –3,5 –0,8 2,6 2,2 2,8 5,5 Ni medilo Sadno drevje, regrat Divja češnja, regrat Divja češnja, regrat Divja češnja, regrat Lenart Šempeter – Goriško Šenčur – Kranj Šentjanž – Mokronog Veliki Boč – Kozjak –1,4 0,4 –3,0 1,0 4,0 Ni medilo Divja češnja, sadno drevje, regrat Ni medilo Divja češnja, regrat Divja češnja Malič – Laško 2,3 Divja češnja, regrat Vrh – Kočevski rog –2,7 Ni medilo Metlika – Bela 5,8 Divja češnja, regrat Zavrč – Haloze 6,4 Divja češnja, sadno drevje, li Priporočam akacijev ali cvetlični med. SESTAVINE (za 4 osebe) 45 srednje debelih redkvic, 2 žlici masla, 1 žlica medu nevtralnega okusa, 2 žlici kisa, sol, poper, 8 manjših kuhanih ohlajenih krompirjev, 1 žlička sesekljanega kopra, bučno olje (ali oljčno), kis (po želji). PRIPRAVA Večje redkvice prerežemo čez pol, majhne pa le očistimo. V ponvi zmešamo redkvice, maslo, med, kis, sol, poper in 200 ml vode. Segrevamo do vrenja, temperaturo znižamo in kuhamo tako dolgo, da polovica tekočine povre, to je 10 do 15 minut. Medtem krompir olupimo in narežemo na rezine, dodamo redkvice, počakamo, da se ohladijo, in posujemo s sesekljanim koprom. Preden postrežemo, po želji prelijemo z oljem in kisom. Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Avtorica recepta: Mateja Reš Wachsverarbeitung - Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 - 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at - www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. OGLASI V okviru zbirke »Domača lekarna iz čebeljega panja« smo pri ČZD Maribor izda­li zbirko knjižic na temo propolisa avtorja oz. urednika gospoda Pušnika. V zbirki so knjižice z naslovomPridobivanje propolisa, Predelava propolisa in Uporaba propolisa. Knjižica PRIDOBIVANJE PROPOLISA je zbirka informacij o sestavi in fizikalnih la-stnostih propolisa, načinih pridobivanja in tehnologiji načrtnega pridobivanja propolisa. Cena: 15,00 €. Knjižica PREDELAVA PROPOLISA je predvsem zbirka koristnih nasvetov in navodil ter receptur, kako pripraviti različne pripravke iz propolisa za uporabo v različne name-ne. Cena: 20,00 €. V knjižici UPORABA PROPOLISA so opisani učinkovanje in uporaba propolisa, tera­pevtsko delovanje in načini uporabe, doziranje propolisa in preparatov, priprava zdra­vilnih pripravkov, učinki in morebitni stranski učinki pri zdravljenju s propolisom. Velik del knjige pa je namenjen predvsem opisu uporabe propolisa pri nekaterih boleznih. Cena: 20,00 €. Gre za zbirko koristnih in dragocenih nasvetov za povsem naravno pridobivanje te pomembne »surovine« iz čebeljega panja, predelavo in uporabo. Namenjena je vsem, ki se želite o tematiki poučiti, in vsem, ki želite k blaženju določenih težav pristopiti na naraven in učinkovit način. Knjige so vam na voljo v spletni trgovini Čebelarskega centra Maribor: www.cebelarski-center.si. Knjige lahko naročite na spletni strani, po elektronski pošti ali po telefonu. Plačilo po predračunu. Pošiljko dobite po pošti. Pri naročilu in plačilu vseh treh knjig na spletni strani pridobite tudi 10 % popusta. Društva imajo ob skupnih nakupih nad 20 kompletov 20 % popusta. Knjige so v prodaji tudi v trgovini JANA na Streliški cesti 150 v Mariboru, pa tudi v čebelarskih specializiranih trgovinah in na ČZS na Brdu pri Lukovici. Pri ČZD Maribor smo izdali knjigo z naslovom Apiterapevtski nasveti. Knjiga je zbir­ka apiterapevtskih nasvetov, ki so jih pod vodstvom gospoda Pušnika pripravili udele­ženci usposabljanja apiterapevtov šeste generacije. Knjiga v uvodnem delu vsebuje nekaj splošnih apiterapevtskih nasvetov, vsebino etičnega kodeksa apiterapevtov, nekaj splošnih napotkov in normativov ter smernic za priporočljiv življenjski slog. V nadaljevanju gre za bogat nabor apiterapevtskih nasvetov za uporabo posameznih čebeljih proizvodov oziroma pripravkov. Opis pripravkov je opi­san v smislu navodil za uporabo. Torej od same pridelave in opisa proizvoda do njegove pridelave oziroma priprave in nadaljnje uporabe. Opisani so posamezne priporočene količine in načini uporabe ter tudi indikacije. Cena knjige je 50 € in vam je na voljo v spletni trgovini Čebelarskega centra Maribor: www.cebelarski-center.si. Knjigo lahko naročite na spletni strani, po elektronski pošti ali po telefonu. Plačilo po predračunu. Pošiljko dobite po pošti. Knjiga je na voljo tudi v trgovini JANA na Streliški cesti 150 v Mariboru in pri specializiranih čebelarskih proda­jalnah ter pri ČZS. Cvetni prah, svež, letošnji, pisan, kakovosten, nabran v neokrnjeni naravi kozjanskih bregov, lahko tudi sušen in prebran, tel.: 041/215 281. Cvetni prah, svež, zamrznjen (Dolenjska), tel.: 031/474 758. Cvetni prah, lahko svež ali sušen, nabran v neokrnjeni naravi (Ko­stel), tel.: 031/803 070. Cvetni prah osmukanec, kakovo­stno posušen in očiščen, nabran v Beli krajini, dostava ali pošiljanje po pošti, ugodno, tel.: 040/845 113. Akacijev, cvetlični in lipov med ter nekaj rezervnih družin na 5 in 7 satih (Pivka), tel.: 041/575 640, 05/753 02 21. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Cvetlični in kostanjev med, čebelje družine na 5 in 7 satih, ometence 1,5 kg čebel z matico, tel.: 041/385 620. Naravne rojez lanskimi ma-ticami (Ljubljana Črnuče), tel.: 070/447 430. Paketne roje,1,5 kg čebel z mlado matico, po dogovoru možna do-stava (Medvode), tel.: 040/374 441. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 031/331 530. Čebelje družine na AŽ-satih (Žu­žemberk), tel.: 031/426 702. Čebelje družine na AŽ-satih (oko­lica Kranja), tel.: 051/852 053. Čebelje družine na AŽ-satih, varoje zatirane izključno z organskimi kislinami (Dol pri Ljubljani), tel.: 040/470 897. Čebelje družine na AŽ-satih in tovornjak s čebelami TAM 5000 (Prekmurje), tel.: 041/214 980. Čebelje družine na AŽ-satih, močne, z lanskimi maticami, tretirane samo z oksalno kislino, možna dostava (Metlika), tel.: 040/845 113. Čebelje družine na 5 do 7 AŽ­-satih z lanskimi označenimi maticami, tel.: 031/819 809. Čebelje družine na 6 ali 7 AŽ-sa­tih, z lanskimi maticami, zdrave in močne, tel.: 040/857 003. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Vrhnike), tel.: 041/727 131. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Kočevje – Kostel), tel.: 041/530 757. Čebelje družine na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami (okolica Ljubljane), tel.: 041/250 200. Čebelje družine na 7 ali 9 AŽ-sa­tih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ­-satih, cena po dogovoru, akcija 10 + 1 gratis (okolica Kranja), tel.: 031/694 913. Čebelje družine na 9 AŽ-satih (okolica Celja), tel.: 031/506 125. Dve čebelji družini na 7 satih, z lansko matico, očiščeni varoj, brez znakov noseme in hude gnilobe, tel.: 041/357 938. Dve čebelji družini na 10 AŽ-satih ter osem na 6 AŽ-satih (okolica Mokronoga), tel.: 041/867 551. Pet čebeljih družin na 10 AŽ-satih (Kobarid), tel.: 051/726 980. Pet čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 040/165 747. Deset čebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ-satih, z lanskimi maticami (okolica Ivančne Gorice), tel.: 041/639 597. Nekaj čebeljih družin na AŽ ali LR-satih, močne, mlado satje (okolica Ivančne Gorice), tel.: 040/838 956. Nekaj močnihčebeljih družin na sedmih satih, očiščenih varoj in zdravih, lanski roji, možen ogled in dostava, tel.: 031/422 263. Več čebeljih družin na AŽ-satih (okolica Šentruperta oz. Trebnje­ga), tel.: 031/406 175. Več zdravih čebeljih družin na 7 in 10 AŽ-satih (Ljubljana), tel.: 031/587 523. AŽ-satnice, toplo valjane, iz lastnega voska, brez ostankov akaricidov, večja količina, tel.: 051/855 070. AŽ-satnike, suhalipa, 6 lukenj, kakovostno izdelani, rogljičeni in nekaj druge opreme, tel.: 041/656 Rabljene AŽ-panje,5- do 10-sa­tne, in trietažne panje (Medvode), tel.: 051/262 869. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi 3-etažne, 20 naseljenih ter subli­mator in ometalnik, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Nov čebelnjak z naseljenimi, no-vimi 15 AŽ-panji 10S ter naravne roje, tel.: 031/446 349. Čebelnjak zabojnik Avto Rad-gona, primeren za apiterapijo, z elektriko in vodo, parcela od sklada kmetijskih zemljišč (Ruše, Fala), tel.: 041/366 005. Kuhalnik za voščine, s stiskal­nico, na elektriko ali na plin (Koroška), tel.: 031/408 155. Čebelje družine na 7 AŽ-satih z lansko matico (okolica Ljubljane), tel.: 041/250 200. Čebelje družine na 6, 9 ali več LR-satih, za mlado matico, tel.: 031/421 216. 125. Dva panja 10-satarja, po simbolič­ Čebelje družine na 10 AŽ-satih skupaj s panji in druge čebelar­ske pripomočke za začetnike, po dogovoru, tel.: 040/972 016. Čebelje družine za sonaravno čebelarjenje, od čebelarja, ki opu-šča, sem mlada zainteresirana oseba, tel.: 040/531 534. ni ceni, tel.: 041/752 399. AŽ-panje, 9-in 10-satne ter 5-, 7­in 9-satne polovičarje (prašilčke), nove, kompletne, cena po dogovo­ru, tel.: 041/840 357. Čebelarsko kočo na Zelenici v dnevni najem, vse informacije do-bite pri ČD Antona Janše Breznica na: zirovnica96@gmail ali na tel.: 041/618 775. RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si g Telefonski odzivnik: 01/729 61 20. Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Uradni list RS, št. 60/2013) pisno posredovane izvajalcem pašnih redov. Glede na trenutno zdravstveno situacijo v državi in na željo izvajalcev pašnih redov čebelarje prosimo, da pisne vloge za namestitev čebel na pašo pošiljajo po elektronski pošti. Predlogo elektronske vloge lahko pridobite na spletni strani ČZS: http://www.czs.si/Admin/load.php?sif ob 12&sif file objave podrobno&sif parent 168. Tolmin lipa 15. 5. 2020 borut.lapanja@gmail.com g. Lapanja 041/387 591 Kanal - Brda lipa, pravi kostanj 19. 5. 2020 info@cd-kanalbrda.si ga. Žnidarčič 031/391 451 Ljubljana Moste Polje pravi kostanj 5. 6. 2020 Vse informacije prejmete preko telefona. g. Jere 041/988 965 OGLASI Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogo~e tudi sadje, zelenjavo, zeliš~a, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano ˛ebelarsko opremo. Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com belinka TRADICIONALNA IZDELAVA www.krze.si VSEH VRST AŽ PANJEV NAJBOLJŠI SLOVENSKI SMREKOV LES ROGLJIČENI (CINKANI) SPOJI Idrijska 10, 1360 Vrhnika 041 420 200 01/755-13-17 OGLASI Tel.: 01/361 24 28 sm: 031/027 780 Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Ponujamo vam oznaene matice kranjske sivke. Matice pošiljamo vekrat na teden. olo Brdo 19 1215 Medvode MATICE ~EBELARSTVA PISLAK BALI Najve~je slovensko vzrejališ~e matic z ve~ kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravo~asno rezervirate. °ebelarjem z veljavno ~lansko izkaznico °ZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in ~ebeljih pridelkov v vrednosti ve~ kot 50 EUR. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠ~E Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naro°ila za ozna°ene matice kranjske sivke iz odbranih mati°arjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! ^ebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775, 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si e-po{ta: jo e.tratnjeksiol.net OGLASI IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Klin d.o.o. Logatec Specifikacija: Material: inox, nerjaveča pločevina Ometanje: hitro, brez poškodb čebel Pogon: 2 zmogljiva motorja, brez jermenov Čiščenje: enostavno razstavljanje Napajanje: 12V Mobilni telefon E-mail 040-346-436 cebelarskaoprema@gmail.com Izdelava prevoznih cˇebelnjakov Anton Ciglicˇ s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 Vse za čebelarstvo: panji, satnice, zaščitna oprema, embalaža, pogače, čebelarsko orodje, oprema za točenje ... Lepo vabljeni. Urnik: pon.–pet.: 8.00–12.00 in 13.00–16.00. Api Kon-takt d.o.o. Reška cesta 18a, 6258 Prestranek (ob črpalki MOL) tel. št.: 031/339 287 e-naslov: apikontakt2@gmail.com Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27, 031/893 276 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.jm-kunstelj.com ~ebelarski jopii, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajolani … ~ebelarska toila ( -, 4- in 5-satna, plastika in inox) in posode za med (50, 70 in 100 l), rezervni deli za toila, motorji (80 in 110 W), roni pogoni, plastini ventili … NOVO: kape s svetilko in pove~evalom V SPOMIN IVAN MASTNJAK 1956–2020 V 64. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš čebelar ČD Vojnik Ivan Ma-stnjak iz Socke. 25. febru­arja 2020 smo se od njega poslovili na pokopališču v Novi Cerkvi. Kot dejaven član v društvu je na OZ ČD 19. januarja 2020 prejel odli-čje A. J. III. stopnje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Vojnik FRANC JERAM 1934–2020 Januarja smo se poslovili od svojega dolgoletnega če­belarja Franca. Rojen je bil v Počah pod Poreznom. Že v otroštvu je vzljubil nara­vo, kot mlad pastir je večino časa preživel v njej. Po vojni se je izučil za mizarja in se zaposlil v Spodnji Idriji. Ob vrnitvi v rojstni kraj je začel čebelariti. V bližini doma je uredil čebelnjak in izdelal panje. V društvo se je vklju-čil takoj ob njegovi ustano­vitvi. Prejel je odlikovanje A. J., član ČZS je bil 60 let. Veljal je za zglednega čebe­larja, pri katerem je vsak našel nasvet in pomoč. Skrb za čebele ga je ohranjala pri življenju, tudi ko je zbolel, in vse dokler je zmogel, jih je redno obiskoval. Kot mar-ljivega in vestnega čebelarja ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Cerkno IGOR HAFNER 1972–2020 3. januarja 2020 smo se radeljski čebelarji poslovili od mnogo prezgodaj umrle­ga člana Igorja Hafnerja. Že v otroštvu je vzljubil čebele in čebelaril skupaj z očetom. Po duši je bil skromen in predan čebelar. Samostojno je začel čebelariti leta 2009. V tem času si je postavil nov prelepčebelnjakinzačelče­belariti s 30 AŽ-panji. Svoje čebelarsko znanje je prene­sel na svojega nečaka. Če­belarji ČD Radlje ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Radlje ob Dravi ANTON VERŠOVNIK 1937–2019 Ob izteku leta 2019 nas je presenetila žalostna vest, da nas je zapustil naš dol­goletni prijatelj in čebelar Anton Veršovnik. Anton je s čebelarjenjem začel že v rani mladosti. Kljub redni službi, lovstvu in drugim dejavnostim je za svoje če­bele zmeraj skrbel z veliko ljubezni. Bil je zelo vesten in dosleden, vedno pripravljen pomagati mlajšim čebelar­jem. Prav tako se je redno udeleževal vseh čebelarskih dejavnosti v ČD Radlje. Za svoje požrtvovalno čebelar­sko delo je prejel odlikovanji A. J. III. in II. stopnje. Če­belaril je do konca svojega življenja, hkrati pa je svoje znanje prenesel tudi na svo­jega naslednika. Z njegovim odhodom je v naših vrstah nastala praznina. Radelj-ski čebelarji smo mu hvale­žni za ves trud in ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Radlje ob Dravi BORIS ROŽMAN 1946–2020 Januarja je naše ČD Ra-dlje zapustil Boris Rožman iz Radelj ob Dravi. Čebelar­jem iz našega društva se jepridružil2013.Čebelaril je za svojo dušo in veselje, zelo rad je imel naravo, v kateri je užival s svojimi čebelicami. V zadnjem ob-dobju so ga mučile številne bolezni, uteho in nove moči pa so mu dajale njegove čebelice. Njegova družina, čebelarji in čebele ga bomo pogrešali in ohranili v le­pem spominu. ČD Radlje ob Dravi JANEZ KOROŠEC 1921–2020 V mesecu marcu nas je tiho zapustil Janez Korošec. V naše vrste je vstopil leta 1968. Bil je pobudnik in so-organizator tradicionalnih in daleč znanih čebelarskih taborov v Moravški doli­ni. Leta 1972 je postal član upravnega odbora, od leta 1998papredsednikčastne­ga razsodišča. Leta 2016 je postal častni član društva. Za svoje zasluge je od ČD Moravče prejel odlikovanji A. J. III. in II. stopnje. Po-grešali bomo njegove mirne in preudarne besede. ČD Moravče Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne. Brezpla-čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo Delovni čas: ČEBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.00 14.00–16.00 DEBEVEC ob sobotah 9.00–12.00 ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA info@apis-med.si tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 www.apis-med.si KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,90 EUR PREDELAVA VOSKA V NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI SATNICE SAMO 1,45 EUR/KG PITALNIK 5L ZA AŽ-PANJE TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED IZOLACIJSKE PENE ZA 7-, 9-, 10- IN TRIETAŽNI PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠ°E (LR) °EBELJE POGA°E LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,28 EUR/KG NAD 100 KG CENA 1,23 EUR/KG PRAŠIL°EK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TO°ILA IN POSODA 10-SATNI PANJ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125°C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Sprejemamo prednaročila za čebelje družine (3-s in 7-s) ter za čebelje matice. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16