SPOMINI NA DOMAČO VAS
Poličani in les
V oktobrski številki tega časo-pisa sem v Spominih na domačo vas prikazal nekaj temeljnih zna-čilnosti Police. Ker sem prispe-vek končal z lesom oziroma izredno pomembnostjo lesa v življenju nekdanjega Poličana, naj zadevo današnji prispevek poudari in pojasni.
Vzvišeni svet s predalpskimi, dolenjskokraškimi značilnostmi je - po mnenju opazovalcev in opažanju tistih. ki ga bolje poz-namo - kaj phmeren za obdelo-vanje zemlje. za živinorejo. razne obrti in še kaj. Od obrti. ki so svoj čas cvetele po vaseh. zlasti v hri-bovskih. odmaknjenih od takrat-nih redkih cest in prometnih po-vezav z mesti, je tudi na Polici najbolj izstopala lesna z nič koli-ko podobrtmi oziroma rokodel-stvi. Kraška tla. dokaj drugačna od pravih kraških tal. so v tem predalpskem kompleksu pov-sem drugačne narave, ne le zara-di drugačnih kamenin, ampak tudi zaradi bližine planin in delo-ma panonskega vpliva. Temu phmerna, morda bolje rečeno - iz tega pogojevana je rast dre-vesnih vrst od listavcev do iglav-cev. kakor tudi grmičevja.
Dolenjski gozdovi so povečini tnešani. Neredko sem opažal, da sledi poseki iglavcev gozd listav-cev in obratno. Na splošno pa ne bi mogel z gotovostjo trditi. da se to dogaja dosledno. kajti izjeme so vscpovsod. Vsekakor pa med listavci prevladujejo: bukev. ga-ber, hrast. jelša. breza, javor. ma-klen in jesen. Manj je akacije in topok: Med iglavci gospodujc smreka. po nekatcrih gozdovih pa bor. preccj manj pajo hoje. Tu pa tam naietimo na maccsen in na manj rodovitnih tieh na brino-ve grmiče. Blizu domačij raste divji kostanj. redko brest in dren. Lipa. simbol slovenstva in nek-daj slovanstva, pa raste kjerkoli.
a najbolj priljubljenaje bila sredi vasi in na kmetijskih dvoriščih, in to zaradi cenjenega lipovega cvetja. iz katerega so gospodinje domala za vsako boleze kuhale čaj, ki je po tej vojni prišel na slabši glas. češ da dviga bolniko-vo temperaturo.
Po vrtovih blizu kmetij oziro-ma gospodarskih poslopij so uspevale najrazličnejše vrste sadnega. zelo malo pa okrasnega drevja: jablane. češnje. hruške, češplje, cibare, višnje, tu in tam tudi marelice in breskve. Moj oče in njegov brat, stric Martin. sta pa po vseh senožeih v glogova stebla nacepila nepšlje. kijih ni-sem nikjer drugje opazil
Zanimiva se mi pa zdi redkost pravega kostanja. Ta uspeva predvsem tam kjer raste vinska trta. Toda tudi na Polici je svoj čas uspevala. saj sta imela vino-grad trgovec in gostilničar Mo-žak in župnik.
Ko sem že pri lesu, ne moreni mimo gozdov, za katere so ta-kratni gospodarji skrbeli kot za sadno dre^e na domačih vrto-vih, travnikih, košeninah in me-jah med njivami. Gozdje simbo-liziral vrednost in bogastvo kme-tije. V gozdu si je gospodar nase-kal in nažagal drvza kurjavo. po-sebno za dolge zimske mesece, podrl drevesa, primerna za stav-be. Les. v prvi vrsti bukov. hra-stov in smrekov so zvozili do-mov. ga primerno obdelali. obte-sali in oblikovali, posušili in upo-rabili za ostrešja hiš in gospodar-skih poslopij. za lesene skednje. kozolcc. stanovanjsko opremo. pohištvo. za najrazličnejše vozo-ve. posode in ne vem za kaj še. saj so na našem podeielju okoli leta 1900 pa vsc do pn? svetovne vojnc kovino malo upurabljali - železne traverze. obroče (šine) za kolesa. žeblje.
Poznavalci lesa že po \idezu
presodijo. kakšno vrednost ima posamezno drevo oziroma za kaj je les tega in onega drevesa naj-bolj uporaben. Ze pogled na gozd in njegovo lego vzbudi vgo-spodarju spoštovanje in Ijube-zen. da ga neguje in pametno go-spodari z njim. Slehernega dre-vesa v goščavi ali redčavi se loti. koje čas za odsek. kajti nekatere vrste lesa morajo rasti v gošči, druge v zračnem prostoru. tretje na samem, se pravi na planem. Poglejmo samo na veje: brezove in vrbove se spuščajo kakor žen-ski lasje in se. vitke in gibljive, z lahkoto zoperstavljajo vetro-vom in viharjem, hrastove so pa trde, a krhke. da včasih kar buči in hrumi med vejami. da se ko-droghvcu prej odlomi veja kakor pa na videz nežni brezi.
Naj po lastnih izkušnjah in bra-nju zadevne literature navedem praktično uporabo najridnejših lesov, ki sojih naši predniki poz-nali in cenili. Temeljne vrste dre-ves so bile: hrast. bukev in smre-ka. Hrastov les je nosil glavno težo stavb od lesenih hiš in sked-njev in kozolcev. Čez hrastove stebre jih ni bilo. Uporabljali so hrastov les tudi za tramove. za nosilce, za sode. škafe. kadi m podobno posodo. za tolkače. pravce, za dna lesenih posod, v katehh so kaj tollkli, za vrata, predvsem zunanja. za preše, špi-ce pri vozovnih kolesih pa še in še. Bukev s svojim gostim, čvr-stim lesom. podobnim hrastove-mu. je služila za nešteto predme-tov in delov gospodarskega po-slopja in hiše: podnice in bruna-rice podov so bile iz njega. go-spodinjskega poslopja in biše: podnice in brunarice podov so bile iz njega. gospodinjske po-trebščine enako. ne le deske in deščice za pripravo testa. rezanje in sekijanje zelenjave, pač pa tu-di za žlice, i-ilice in nože kakor tudi za krožnike, tolkače. za roča-je raznega orodja in drugo. Smre-kovina je bila nujna za desetine predmetov: za ostrejša. pohištvo. lažjo posodo, ročaje kmetskega orodja, za žlebove. podboje sked-njev. lop m kozolcev... Le malo manj so uporabljali izredno trdi.
čvrsti gabrov les: za komate. ki so z njimi vozili konji in voli, ena-ko za žile in jarme pri dvovpregi. za nekatere celo voz. dalje za ro-čaje pn orodju... Iz brezcnine smo izdelovali tudi zobotrebce. ne pa jo uporabljali le za treske. ki so v dolgib zimskih večerih nadomeščale poznejše petrolejke in današnje električne svevlke; gorele so namreč brez dima! Iz brezovih vej smo izdelovali met-le, navadno večje. da so pometale tudi peščena dvorišča, ne le kmečkih hiš. podov in drugih prostorov. Brez belejavorove mi-ze v hiši ni bilo prave svatbe. manjši jedilni pribor in posoda sta pa omizje ie popestrila. Bolj-ših pest pri kolesih voz, kakor so bila brestova, niso našli. Lesko-vina je marsikaterega kmeta. polkmeta. poloobrtmka obogati-la, iz nje je namreč izdeloval vi-tre, od najtanjšib do najdebelej-ših, za desetine vrst kmečkega posodja in deloma orodja: za pie-tenje korb, košar. cambohov. ko-šaric. cajn. košev. za lese, ročaje orodja. kline pri lojtrnikih in le-stvah. za zobotrebce... Drenovi-na z vrta nam je služila za zobe pri grabljah, za kline. a tudi za zobotrebce. Miza iz hruškovega ali češnjevega lesa je bila lahko trpežnejša od javorove. Enako skrinja z balo. ki je bila včasih gla\-ni del baliža, se je s češnje-vim ali hruškovim lesom poba-bala enako kot s hrastovim ali orehovim. S smolo impregnirana borovinaje bila primema za vlaž-ne prostore - jame. kleti. Kakor telegrafski drogovi iz lesa prave-ga kostanja, so bili cenjeni želez-niški pragovi iz borovnine. In končno še LIPA ZELENELA JE ne le za zgoraj omenjeni čaj. am-pak sije z mehko lipovino nadar-jeni vaški podobar izrezljaval razne svete podobe in si s tem služil vsakdanji kruh.
Danes. žal. spet preveč velja izrek GRE SKOZ LES. NE VIDI DREVES! Vsaj spomin na stare korenine naših prednikov vsaj v nas obudi ljubezen do gozda in lesa.
JANEZ ŠEME