Kaj je novega? V vsako hišo »Slovenski Gospodar«! Naročnina za leto 1927 «naša za celo leto 32 Din, za pol lcta 16 Din, za fetrt lcta 8 Din. Našim naročnikom zunaj Jugoslavi.c! Naročnikom, ki stanujejo zunaj Jugoslavije, ne mortmo poslali njših položnic, ler te v tujih državah niso veljavne. Ti r.aročr.iki nam naj pošljejo tuji denar v pismu in mi Lcmo dcnar tukaj iznunjali. >Slovenski Gospodarc stane izven Jugoslavije lelno G4 Din, to je v Avstriji 8 šilingov, v Nem.iji 5 mark, na Ccškem 40 čK, na Francoskem 30 frankov, v Ilaliji 30 lir. Piicelj taji, da bi veromuk odpravil! Pokličemo mu v spomin dan in številko njegovega dopisa! A Puce]j isto<casno pravi, da je to po srbskem naoinu! Način naj bode. kakor?en je, Puce^j je to storii, če to tudi desetkrat taji! Evo številke: Iz kmetrskega ministrstva, kjer je ministroval g. Pucelj, je dne _7. avgusta 1928, št. 35.659-11, izšel odiok, s katerim se ie ukinil veronauk na vseh šo'ah, kjer sploh od^oeuje kmetijsko miaistrstvo. To se je tudi povsod izvTŠi^o. V Maribor pa dotrčni od'ok ni prišel. Ker ni prisel, nibče o njem ni izvedel in tako je dosedanji katebet hodil ?e nadalje poučevat veronauk v mariborsko kmetijsko šo^o (specia^no vinarsko in sadjfrsko šo'o). — Dne 16. novembra 1926, št. 48.799-11, pa je ministrsfvo sporocilo, da to ni smisiu prejšnjega od^oka. Ker pa vodstvo šole odioka še sp'ob ni preie'o. se je z novim od'okoni z dne 8. decembra 19°6, št. 52.045-11, ponovno odredPo. da se -mora prekiniti verouk. — Zdaj pa še tajite, g. Pucelj, če morete! Rlovenska žena! V vseh kunurnib državab ima zena volHno pravieo. le Tebi. siovenska žena. je zabranjeno, da bi s svojo besedo odlocala o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo Tebe, Tvojih otrok, Tvojega doma, Tvoje družine, Tvoje domovine. Tvoja dolžnost je, da v sedaniji volilni borbi sode!uješ za zmago onih rnož, ki se zavzemajo za Tvoje pravice. Zato skrbi, da gredo vsi voHloi dne 23. t. m. na volišče! Skrbi, da vsak voli stranko, ki ščiti največje Tvo^e svetinje: Vero in slovensko domovino! In ker veš, da je ta stranka SLS, zastavi ves svoj vpliv, da oddado vsi volilci krogljice po deželi v prvo skrinjico! G. Franca Švikaršiču, kandidatu radi.evske SKS za okraj Konjice! Vi pišete v »Kmetskem listu« med drugim: »Ako stranka od SLS želi, da vse »svinjariije« pridejo na dnevni red, labko pišem prihodnjič več.« Da Vam bo de.o lažje in da točneje izvršite svojo grožnjo, pozivarao Vas, da odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Zakaj so Vas vrg]i iz državne službe? 2. Zakaj ste bili izkljuaeni iz telovadne organizacije Orei? 3. Zakaj ste morali zapustili s^užbo tajnika SLS za Prekmurje? 4. Kdo je zahteval od naših preic murskih reraih s^ojev za informacije in delo v tajništvu nagrade v naravi in denarju, čeravnoje bil plačan kot tajnik In je imel tudi kot financni preglednik na dopus.u svojo placo? 5. Kdo je po svo]i odslovitvi kot tajnik SLS ¦po7ival Prekmurce v Ameriki, da prispevajo za SLS na Švikaršičev nas!ov? 6. Kdo je bil v Zagrebu v zaporih 12 dni na oddihu 7aradi truda pri utihotapljenju 68 kg cigaretnega papiija? 7. Kdo je or.ovskemu odseku v Murski Soboti predložil za konfete račune, ki niso bili v redu? 8. Kdo pri orlovskem odseku v Murski Soboti pri svojem poslovanju o prejemkih in izdatkih ni vodil toSnega računa? 9. Zakaj g. Švikaršic ni tožil Kleklovih »Novin«, ki so letc 1923 pisa'e o njem: »Zavo1© nepoštenosti je Švikaršiča izmed svojih kotrig (članov) zbrisala Orlovska zveza predlani. za vsikdar i zavo'o nepostenositi je zgiibo tiiii sliižbo pri našoj stranki«? Ko nam g. Š/ikaršič na ta vprašanje odgovori, bomo po potrebi nadaljevali. ŠvikaršiČ, po milosti Radlčeve stranke sekvester Thjirnovih njih in pašnikov, se pred volitvami dela jako koraižnega. To ]e vsled tega potrebno, ker mu na njecrovih agitačnih potih prav s"aba prede. Kdor se boji. ta si žvižga in poje, da si množi pogum. Švikaršič pa objavlja izjave v »Kmetskem listu«. V tej izjavi napoveduje obelodanienie nekaterih »svinjarij«. »Slovenski Gospoaar« mu hoče pri tem objavljanju nriti na pomoš in zato mu v sedanji štivilki stavi ne^aj vprašanj. Na ta vprašanja naj Švikarsu. da odgovor. Za tak odgovor bo imel časa dovo1]. ker bo v ne deljo kot radičevski kandidat pri volitvah sigurno proDade.. - otem bo lahko mirno sedel za mizo ter na javna vpra šanja dal javen odgovor. Tako bo dana prilika, da ridejo napovedane svinjarije na dnevni red. Advokat dr. Gorišek in aatodružba. Z automobi^om. ki vozi med Mariborom in Sv. Lenartom, zas^u^i ta družba vsako leto vec stotisoč dmarjev. Ali ta dobiček vtakne družba, pri kateri je g"avni »maher« Gorišek, sama v žep. Auto sirašno uničuje cesto, a Gorišek ne p^ača za cesto — nič. G. Vračič, zakaj ne pred^ožite Gorišeku računa o poškodovaniu ceste po n.ie^ovem au'omobi'u. Samo nam kme.om na^agate dok^ade, a Gorišeka se bojite! S papirjem in oblj.ibami z;data advokat dr. Gor.šek in n.iegov varovanec Vračič ceste po lenar?.kem okraju. Pri Sv. Benediktu ho'efa zidati cesto p-roti Radgoni par dni pred voMtvami z 5000 dinarji. Vsak psme^en človek ve, da s 5000 dinarji niti načrtov ne bodo dobiil, kaj šele drugo. In v froračun sta diala Vračič in Gorišek za to cesto samo 5000 dinarje-v. Oh, kako so demokrati smešni! Mislijo, da so Benedičani res s^epi! Obmejno prebivalstvo in demokrafi. Ker se je pos^anec /a mariborski okraj zavzel za to, da bi se naj dovo^lo prebivalstvu ob meii kupovati tudi živ]jen'ske potrebščine onstran meje in jih vsaj v manjših količinah prenašati čez mejo, so se demokrati silno razburili. V »Jutru« pileio proti temu in lenarški advokat dr. Gorišek tudi na shodib pravi, da kaj take^a ni treba. Gorišek je postavil gerenta Vračiča za kandidata- ker si sam ni upal kandidirati. Če obmejno prebiva^stvo hoče, da naši ljuctje ne bodo sme-H nobene stvari prenašati čez mejo, potem pa naj le volijo demokrate! Polomija samostojnežev v Gornji Radgoni. S pompom in vabiM oznanjevaM so zeleni generali, da prirede shod v gostilni Karbaš v Gornji Radgoni. Gospodje kandidati^ so se pripe'ja!i že v soboto ter so oblezli vse okrog in vabili na shod tudi v nedeljo pred shodom so bili vedno na cesti gg. Ro?kar in Nemec naprej, g. Borovic pa je stopica] 7& njima. Ker so se ba!i, da se tega shoda udeležijo tudi kmetje, ki gredo zjutraj k sv. maši, so napovedali sho-d ob 11. uri, seveda so se teme')ito uračunaii, ker so našli nr. zborovalnem prosforu samo kakih 8 možkih in od teh samo enega ce'ega samosto'neža. Niti tu niso ostali, kar y »extra« so jo zavili in zaprli za seboj vrata. V »extra« je pričel romati krožnik za krožnikom, omi samostojnež je pa 7aman cakal, da bodo kandidatje govorili ... — Podobno se jim je godi'o v Apaeah, kamor so šli snubit Nemce. A1; shod se ni vršil iz enostavnega razloga, ker ni bilo niti enes^a poslušalca! Da popravi'o ti dve blamaži, so nam obTjubili pa v četrtek samega Puolja! Le naj pride, bo tudi njega minilo! Požar v Mariborn. V sredo zvecer je zače^o na zvoiulcu sto^ne cerkve biti p^at zvona. Takoi nato ,je bPo sHšati trobento po^arne brambe, ki je brzeia z motorno brizga^no mimo giedaMšča v Trabarjevo uMco, kjer se je močno kadilo iz pritMčnega stanovanja skladate'ja g. Herm. Friscba, ki pa ni bil doma. Okna so bPa zadelana, stanovanie pa zakienjeno. Iz enega okna. pri katerem niso bile spušreno zavese, je biio videti iz dima svetiobo ognja. Gasilci so moraU s sFo vdroti v stanovan.ie in tu.i razbiti šipe. da so mogM v sobo iz katere se je takoj začel vaHti neproilren go-st dim. Sfanovaloi v I. nadstropju so straboma g'edali \7 oken in balkona. Gasilci so sicer kmalu udušili požar. a^i potem se je kadil še gostoiši dim. iz katerega so zmeta1! na cesto gorena \Tata. stoialo za oVeko in divan. Ako bi bili priš'i gasilci le nekoilko kasneje, bi os;enj gotovo zajrrabil tuii strop in bi?a, v kateri ie nameščena spodaj mi/arska delavnica, bi bi'a v naivečji nevairnosti. Tako pa jo bil ogenj v pol ure pogašen in gasilci so odstranili vsako pa ni imel kljjuča do stanovanja. V svoje začudenje pa j* našel eno omaro v drugi sobi, kamor ogenj še ni posegel odprto. Baje mu je zmanjkalo tudi veliko perila. GospodFrisch domneva, da mu je zanetil tudi ogenj tat, ki ga jtmalo popTej okradel. K sreči pa mu ogenj ni zajel klavirja in s tem popolnoma uničil eksistenco. V isti hiši, kjer }e gorelo, stanuje tudi najstarejši mariborski sodnik, sod^ nadsvetnik Stergar. Drago plačana neprevidnost. V torek se je v Maribo:--*; obstrelil sin ruskega častaika, dijak Aleksander Klebok Vozil se je s kolesom skozi mestni park. Naenkrat se vm je sprožila flobert-pišlola, 'katero je nosil nabito v hlarnem žepu, in krogla se je zarila fantu v stegno. Težko r;tnjenega je rešilni avto prepeljal v bolnico. Dva mednarodna vlomilca. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča zaprta mednarodna vlomilca Iring io Szabo sta te dni priznala preiskovalnemu sodniku, da sta tudi v Mariboru izvršila vlome in sicer v šoli v Cankarjevi in Razlagovi ulici. Ob tej prilibi jima je pad!o okrog 20.000 Din. v roke. Prknala pa sta še druge zanimivosti iz svoje vlomilske stroke. Tako sta izvršila števllne vlome tudi ^. Rumuniji, zlasti v Bukarešti sta bila veckrat »zaposlena« Ostra obsodba. Te dni se je vršPa pred mariborskim okrožnfim sodišrem Tazprava proti Antonu Iringu iz Budiro pešte, bratu v Mariboru zaprtega ve.evlomilca. Pred nek;j tedni je namre. skušal omagociti svo^emu bratu beg iz zapora na ta način, da mu je poslal par čevljev, v kojih poi platib so se nahejale jeklene pi'e, s katerimi bi naj prepi. i! omrežje na oknu. Anton Iring je bil obsojen na 1 leto jedf. Zakaj vse hočejo ljudje v smrt! V pondeljek zvečer jf prisel mariborski železni.ar J. pošteno natrkan domov, sesprl z ženo, ozmerjal n_o in otroke, vrgel ob tla večer]or nato pa odšel na podstrešje z izjavo, da se gre obesit. _> besede je resno vzela le njegova mati, ki je stekla za njiro in v zadnjem hir.u še prerezala vrv, na kateri je visel. Drngi dan je J. na policiji povedal, da »se prav nič ne spominja, zakaj se je hotel ob&siti«. Razkrinkan goljuf. Naši čitatelji se gotovo še spoimnjajo, da je lansko leto hodil po Ljubljani in po Maribort* goljuf, ki je sleparil razne trafikantinje. Stopil je po navadi v traJiko, zahteval tam več_o množino kovkov, katere mu je morala trafiikantinja zaviti v kuverto. Nato je zahteval še kako malenkost in ko se je prodajalka obrnila, je bil hitro zamenjal kuverto s kolki z enako, toda prazno kuverto, v kateri je bilo le nekaj papirja. Nato pa je izjavil. da je denar pozabil doma in rekel prodajalki, naj malo po~ čaka, da se takoj vrne in vzame kuverto s kolki. Prodajalka je seveda še!e kasneje spoznala, da je osleparjena. GoIjuf pa je bil ta čas že daleč in je najbrže v kaki drugi trafiki prodajal ukradene kolke. Sedaj je bil v Salzburgu aretiran, ker je bil osumljen nekega roparskega napaduDa dokaže svoj alibi, trdi, da je ravno v istem času sleparil po Ljubljani m po Mariboru s kolki. Innsbruška policija se je sedaj obrnila na Ijubljansko policijo, da naj tu dožene oe je navedba resnična. Slepar se piše Ivan Spie?in je doma iz Avstrife. Tečaj za dekliške zveze ptujskega okraja in sicer teobraževalni in organizatorični, se vrši v dneh 24. in 25. t. m., vsak dan od 9. do 12. ure dopoldan in od 2. do 5. ure popoldan v društveni sobi v miinoritskem samostanu v Ptuju. Predavajo: dr. Hohnjec, gospa prof. Prijateljeva ii> g. Hrastelj. Podrobnejši spored bo objavljen v »Slovencu.« Dekleta ptujskega okraja, udeležite se v obilnem številu tega tečaja! Prst Božji. Nekje je živel mož z imenom Francl. Bil ]e one razsvitljene, napredne struije človek, ki ima svoje vrste vero, kakoršno si ustvari sama, vero pa, ki nas jo učf sv. Cerkev in ki je Božje razadetje, sovraži, in zato tudl vse, kar je s to Božjo vero v zvezi. In ta Francl je čudno sovražil cerkev, z^asti še duhovnike, zastopnike cerkve, učenike vere. »Prokl . . . far«, to je bilo v njegovih ustih ime za vsakega njegovega dušnega pastirja. Mož je kar škripal z zobmi, če je videl duhovnika. Umljivo, da je bit ves v ognju, kadar so bile volitve. »Samo da bi ti črni hud . . . ne zmagali«, zato se je trudil noc in dan, če tudf revežu ni nič pomaga^o, ker ga je vse poznalo, in zato t »nijegovo stranko« voliti nikdo ni smatral za čast. Tudi za sedanje volitve se je naš Franol že vrlo pripravljal ter upal, da s pomocjo dveh svojih prijateljev klerikalcem prav pošteno štreno zme?a. Toda, o ubogi Francl! Ves zdrav in čvrst je vstal dne 10. januarja ter ,je po svoji stari navadJ že zgodaj začel zmerjati in preklinjati vse križem, zlasti pa svo:o ženo (ki je, mimogrede povedano. že četrta, kar mu jih je Bog dal!) V takem groznem prekiinjanju in pridupevaiiju mož kar naenkrat na vznak pade in na mestu izdibne svojo nesrečno du?o. Ta novica pretresa vsakogar. Jaz sem se takoj spomnil na besede našega dušnega pastirja. ker sem ga veckrat slišai: »Pomnite. ta človek bode nesrecno in brez duhovnika umrl.« In zdaj res! In tako. Pa ?e več. Francl je nesrecno končal ravno zdaj, ko je naž <r župnik že par tednov v postelji in ni mogel na pogreb, fn tudi tujega duhovnika ni bPo, da bi mu blagoslovil arob. Tako je sovražnik duhovnikov umrl in bil pokopan — brez duhovnika. Ali je vse to s'uca.j. ali je prst Bo?ji? Kaj pravita prijatelia rajnega Francina? Jaz pa se živo spominjam besed svoje dobre. matere: »Kdor duhovniks v živl.ienju ne časti. ga v smrti vreden ni.« _ Samostojni demokrati v okraj.i Gornjjigrad Z'rtajo volilno — železivco! Vsi rttio /a že^evnico in se bomo za n.;o potegovaii a od 1ibera'nih domokra'ov je ne bomo nikifar dobPi, ker oni nimrjo in ne bodo nikdar ver imeli vplivne besede. ObHuba železnice je navadna farbania. ker vsled siabega dr/avnega gospodarstva država niti ne začne z zidanjem že'eznic Št. Janž—Sevnica. kooevska pros;a in pa Rojratec—Krapina, ki so po zakonu že doiočene. da se morajo zgraditi. Ako pa država ne prevzame glavni del stroš- kov, okraj >in zasebniki ne bodo sami v stanu izvesti gradbe železnice. Volilno železmico zida že dolgo let Pucelj, a «e ni ničesar storjenega, ker po volitvah neha vsaka skrb *a železnico, isto bo tudi pri nas. Dr. Goričar bo ed_ni niipravil cesto iz Luč v Solčavo, trde Hberalni agitatorji. Cesto bo napravil okrajni zastop. ki pobira visoke doklade, na pritisk od zgoraj, plačali boio davkoplačevalci, pomagati bo mora.a oblastaa skupščiaa, v kateri bo SLS imela vsaj dvetretjinsko večino. Od dr. Goričarja, ki bo kmalu zapustil stoieek gerenta, ker bodo kmalu volitve v okrajni zastop, ni pričakovati ničesar, temveč le ¦ od. večine oblastne skupščine, ki ne bo liberalna. Agitatorji naj ljudstvu povedo, kako mastno si sara.una dr. Goričar vsak pot pri okrajnem zastopu in da imaino tako visoke okrajne doklade samo radi slabega gospodarstva liberaleev, ki so bili vsa leta načelniki okrajaega zastopa. Ako bodeta Blekač in Š.rucelj izvoljena, se bodo uradi preselili iz Gornjegagrada v Mozirje, hujskajo liberalni brezvestneži. V pamirjenje povemo, da so Mozirčani prav zadovo^jni s sedanjim stanjem, ker imajo itak sodnega predstojnika v Mozirju, srezkega poglavarja in davkarijo pa prav radi na veone čase prepustijo Gornjemu gradu. Čudno je, da o dr. Goričarju takih vesti ne širi_o, ko je rendar znano, da njegov brat še vedno agitira zato, da bi vsi uradi iz Gomjega grada prišli v Mozlrje. Liberalni agi- tatorji bi bolie storili, da bi govorili o Slavenski banki in o deraokratskih gospodarskih polomijah, ki so sedaj na dnevnem redu. Napačni narodni poslancc. V Osijek je pnispel pred par dnevi neki lepo obleeen gospod, ki se je izdajal za narodnega poslanca in inšpektorja notranjega ministrstva. V resnici pa je bil le potnik neke Ijubljanske zavarovalnice. Svojdh računov ni poravnal, temveč je kar na tihem izginil. 33 razbojnilčov prcd sodiš_em. Pred sodiščem v Kolalinu v Črnigori se vrši razprava proti 33 razbojnikom, ki so leta 1920 napadli orožniško patruljo' irt pri tera ubili 7 ¦rožnikov, poveljnika so pa ireli živega in ga odpeLjali s seboj. Vodja te čete je bil dr. Radovič, ki pa zanika, da je bil pri dotienem napadu navzoč. Razprava se vrši že 5 dni. Krvava večerja. V bosenski vasi Rečica je kmet Vukanovič povabil sosede na gostovanje. Po obilni veeerji je pijani gostiieljev sin začel z revo.verjem streljati po sobi ci zadel soseda Radenka, ki je bil takoj mrtev. Drzen napad v Novem Sadu. Neznan moški je v Novem Sadu napadel trafikantiiijo Argimo, baš ko je zaprla trafiko. Pograbil jo je za vrat in ji zamašil usta z robcem. Med tem časom je njegov pomoenik vzel trafikantinji roč. no torbico, v kateri je bilo 30.000 Din. Nato sta napadalca pobegnila. Boji s tihotapci. V Dalmaciji in Hercegovini se mBOgo tihotapi s tobakom. Zato finančni stražniki zelo pazijo na tihotapce. V nedeljo so stražniki naleteli na nekega tihotapca, ki je nesel 30 kg tobaka. Ko je videl, da ne bo mogel pobegnifi, je prirel streljati na siražnike. Ti so na strele odgovorili s streli in tihotapca ubili. Kdo je ta tihotapec, niso mogli ugotoviti. Okrajni glavai* poskusil samomor. IMoslarska policlia je našla na mostu okrajnega g^avarja Bakoviča iz Županj«a, kjer je ležal nezavesten. Bakovič je hotel skočiti v Neretvo. Na mostu pa se je radi izgube krvi onesvestil. Prenesli so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Bakovič je že preje v Sarajevu skočil v Miljaoko s samomornim nair.enom pa so ga pravcr-asno rešili. Samomor 70Ietne starke. V Somboru je že dalje časa bolehala 701etna starka Drakulič. Zadnje čase je popolnotna onemog^a in si je ze!o želela smrti. Pred par dnevi je skocila v vodnjak, kjer so jo našli šele po treh dneh. Strašno maš.evanje divjih lovcev. V madžarski občini Sajo so se do sedaj še neznani divji lovci strašno mašcevali nad ondotnim lovcem Julijem Szombathu. Ta logar je večkrat zelo strogo postopal z divjimi lovci. Pred nekaj čaeom so ga pa štirje divji lovci napadli, mu odvzeli puško, ga do golega slekli ter takega privezali k drevesu. V tem položaju so ga pustili v gozdu. Mravlje in druge žuželke so logarja neznansko mučile, a vse njegovo klicanje na pooioč je bi!o brezuspes.no, ker je bil privezan na takem kraju, odkoder ni bilo mogoce slišati glasu. Celo noš je klical, a koncno omed'el. Ko so ga naslednji dan našli, je bilo njegovo telo za prst debelo pokrito z mrav.jami in drugo golaznijo, ki so mu prizadeja'e strašne rane. Po vsem životu so mu pod kožo zalegle ličinke, tako da so se om rane že gno.iile. Bolečine, ki so mu jih živalice prizadejale, so bi!e tolikšne, da je vsied njih tako kričal, da so se mu potreali g^asniki in gotovo ne bo nikdar več mo^el jovoriti slišno, ako bo v bolnici, kamor so ga prepeljali, sploh =e okreval. Fnako povest. kakor zgoraj navedeno, je priobčil te dni »S^ovenski Gospodar«. V Zavodnjrm je darovala tamkajšnja krajevna organizacijrt SLS za volilni sklad 80.50 in poleg lega še 100 Din od članarine, j skupaj 180.50 Din. I.cpa hvala! Novi vcliki katalog srbsko-hrvatske književnosti in časopisja bo izšel v 15 dnch. Obsepa 320 slrani velikega formala ter se dobi za ceno 8 Din v knjigarni »Napredak« v Beograriu. Ziilarski polirji in prcddclavci, pozor! Zidarski polirji in preddelavci se sprejmcjo po vseh okrajih v mariborsH ohlasli, ia bi na svojcm dcmu lahko opravljaii dobroidoči poslranski posel s provizijskim zasliižkom. Irednost im.ijo polirij in prcddelavci, ki znajo samnslojno delali, se razimcjo na načrle ler znajo meriti tudi razrovrs.cn okrogel lcs. Svoje nas'ove naj pošljejo na Dragotiu KoroScc, Rcčica gb Paki ler priložijo 2 Din za odgovor. gnorndvvlv65 ! s