Gospodarske stvari. Velika vrednost gnojnice. M. Ce človek marsiktero naših vasi prepotnje ali mimo kterega posamnega kmetijstva gre, pogostoma najde, kako ae gosta, mastna gnojcica iz dvoriač na bližnjo stezo ali v potok odteka ali pa na spodnji strani vasi v široki in globoki rnlakuži nabira in tako celo bližnjo okolico se sniradom napolnuje. Kder se kaj takega najde, in le pregoato se najde, tam bode človek zastonj lepih njiv in travnikov iakal. Revno silje, slaba trava, drobni krompir, sloka turaiea in medlo, na pol subo sadno drevje priča, da tu umno in pametno kmetovanje še ni doma. Odkod vendar tako napačno in laatno korist rekel bi ubijajo.e ravnanje? Misliti bi mogel, da ljudje svojo lastno škodo želijo, česar pa vendar noben pameten človek ne bode trditi hotel. Ljudje le ne \ejo, koliko je gnojnica vredna in kako ž njo ravnati, da bi jo v svoj dobiček obrnili, med tem ko njihove njive in senokoše gnoja stradajo in le pičle in slabe pridelke rodijo. Mali kmetovalci lepo rast in obilen pridelek poljskih sadežev le preiadi in prepogosto drugim stvarem pripisujejo in dostikrat takim, od kteiih je najmanj koristi za polje in travnike pričakovati. Koliko je se kmetovalcev, ki menijo, da so že vse opravjli, če so polje za silo po vrhu razrili in razbrcali in seme na njega posejali! In vendar je stvar tako jasna ! Da živina lepo raate in obilno dobička vrže, potrebuje skrbne postrežbe in obilne zdrave klaje. To ve vsak kmetovalec prav dobro. Da je pa z raatlinami, skoraj bi rekel, ravno tako, tega pa marsikteri kmetovalec neče spoznati. Raatlina je tudi živo bitje, potrebuje postrežbe in hrane, rastlina živi, jemlje živež v se in skrbi za svoje plerue s tem, da seme dozorja. Kako bočemo od rastlina pričakovati, da bode obilno rodila, če se njej pa potrebna brana pridržuje? Seveda rastline potrebuje vae druge hrane, kakor žival. To, kar rastlina iz zemlje v se posrkava, da more iz tega potem svoje dele navejati in rasti, kaže nam razkrojitev rastlinakega pepela v svoje prvotne dele. Naša domača živina, od ktere gnojnica prihaja, večjidel od laatlin živi. Jeden del povžite hrane gre po tekočib in maatnih delih, izločkib, zopet od živine, kot scavnica in blato. V scavnici poaebič se skoraj vsi neporabljivi telesni deli nahajajo in tako pride, da je scavnica izvratna rastlinska brana. Pri vaem tem pa ae. še poaamesne snovi v scavnici ravno v taki obliki nabajajo, v kakoršni jih ra8tline najbolj lehko v se jemljejo in kakoršne so jim najbolj potrebne, na primer: kali, fosforna kislina, gnjilec itd. In te snovi se v scavnici v primerno vecji množini uahajajo, kakor v trdem blatu. Vsak kmetovalec bi tedaj moral gnojnico odtekajočo se, z največjo skrbjo loviti v neprepuščajoče jame in ž njo potem ali blevni gnoj polivati ali jo pa na njive in aenokoše izvažati. Z gnojnico polivan gnoj se bolj požaauo razkrojiva, ne zgori in ne splesni tako lehko, kakor diugače, ako bolj suh na kupu leži. Kedar pa je gnojnice preveč, naj se napravi kompost in ž njo poliva, nikdar in nikjer pa naj se ne pnsti, da bi se gnojnica po ulicab cedila in tako v zgubo odhajala, vrb tega pa ae ljudem v nos zbadala. Pri kterem kmetu se kaj takega godi, temu pač že od daleč boben poje, da bode vsled nemarnega gospodaratva svoje poaestvo v nedolgem čaau upnikom prepustiti moral. Gospodarska opravila raeseca septembra. M. V hiši in dvoru. Krouipir in rana repa se kopIje in v klet spravlja. Mlatva se začne, lan in konoplje se terejo, sadje se, ali tolče ali suši in dobro zrelo skrbno hrani, da delj časa črstvo ostane. Klet, v kteri se sadje hranuje, se mora večkrat provetriti. V pivnici. Sodi za novo vino se priredujejo. V hlevih. Živini, ki težko dela, se mora dobro pokladati, ker o setvi največ trpi. Odbrana alaba živina naj se proda, ovcam pa, kt<>re bi naj meseca februarja mlade povrgle, naj se pripusti oven. Na vrtu za zelenjavo. Cebul in česeu se mora pobrati, ravno tako fižol in drugo semenje; jagodo se zasajajo in proti koncu mesaca zelje ali kapus peseka in v klet ali jame spravi. V sadovnjaku. Skoraj vse vrste jabelk in grušek pri nas ta mesec dozorijo in se morajo pospraviti. Dela so tolkla, jabelčnik in grušovec, in sadje se pridno suši. Pri pobiranju sadja naj se posebno pazi na to, da se drevje preveč ne poškoduje. V vinogradih. Če je zemlja zelo težka, je dobro, da se vinograd v prvi polovici meseca še enkrat okoplje. Prebilni vršiči se trsju naj porežejo, ali okoli grozdja se listje ne sme preveč potrgati. Grozdje se varuje tatov. V buielniku. Hmel se mora pobrati in na priličnem prostoru lepo posušiti. Hmelje se poreže in s prstjo pokrfje, kolje pa pospravi in preobilne mokrote varuje. Na polju in senokošah. Žetev se konča, trga se turšica, njena slama poreže, v sn6pe poveže in za zhnsko klajo posuši. Krompir se jemlje iz zemlje, seje se zimska rž, ječmen in klaja za spomlad. Inkarnatna detelja se seje. Tabak so pobira in sušit razobeša. Otava se pospravi in grabice iztrebijo Nove senokoše se narejajo. Pri ulnjaku. Bučele drugo polovico tega meseca že malo nosijo, panji se podrežejo in dobro spregledajo. Pri ribniku. Za jesensko ribljenje se pripravlja. V logu. Brezovo seme se nabira, ravno tako želod in smrekovi češarki. Stelja in listje se že grabi in ježice, šiški pobirajo. Poti, po kterih se drva in les iz logov izvažajo, se morajo popravljati. Lov. Streljajo se jerebice, prepelice in mladi zajci. Večja divjačina se začne pariti. Zoper požrešne gosenice na repi in zelju ali kapusu ae piiporočuje mnogo pomočkov, ki pa vendar niao vsi enako dobri in zanesljivi. Navajamo njib nekoliko tukaj, da si izbere vsak po potrebi in zmožnoati. 1) Nabere se praprotovih liatkov (orlova praprot, pteria aquilina, Adler-Saumform), ki se položijo vrbka repe in zelja ali kapusa. Kmalu gosenice vse poginejo. 2) Vzame se žakelj, poln navadnih, večjih mravelj iz mravljinjaka, ter se njib potrosi nad raatlinjem, katerega gosenice nadlegujejo. Razdražene mravlje njib začnejo gristi; vaaka vgriznjena gosenica pogine. 3) l3/4 funta niila ali žajfe se raztopi v 30 firkeljnih vroče vode, priloži se na ognju l3/4 fun. žveplovega cvetja in _ fun. gob kukmač ali pečenk (Champignon, agaricua campestria). Z ovo tekočino poškropljene goseuice takoj pocrkajo. 4) Kakih 10 fun. saj se potueče v 4 vedre vode, da se v njej dobro raztopijo. Potem se na večer s sajevo vodo napolni akropilnica in ž njo se po, od gosenic nadlegovani, repi in zelju škiopi. Drugo jutro so gosenice mrtve. 5) Pobiranje goaeuic iz repinega in kapusovega perja, kar je se ve grdobno in gabno delo; zato bolje storijo, kateri že zanaprej grdernu mrčeaju v okom prihajajo, kar se zgodi. 6) S tem, da se ob robih ogonov in gredic, kder je repa vsejena in kapus nasajen, povtikajo zaporedom konoplinska semena. Tako s konoplami ograjeni ogoni in grede so skoio vselej dobro zavarovane proti metuljem kapuanikom, katerirn nepovoljni konoplinski duh brani, jajčica tje za repino ali kapusovo perje nastavljati. 7) Najbolj zdatni pomoček pa je pokončevanje metuljev kapusnikov. To se najlaglje godi, kedar se ti metulji, kojim pravimo: kapusovi in repni belini, parijo in plodijo, kar se vrši v drugi polovici julija in avgusta. Tedaj je dobro posebno belinove samke loviti, ki _e s tem odlikujejo, da imajo na prednih krilih 2 veliki črni marogi in .rno liso na znotranji strani kril. S kako metuljevo mrežo se njib mnogo in lehko polovi. Nihče nebi veroval, koliko gosenic se tako pokonča, kdor ne ve, da vsaka metuljka po več stotin jajčic na perje nasadi, iz katerih že v 10—14 dnevih gosenice izlezejo. Sedaj je treba, da gospodinje marljivo na spodnji strani repnega in kapusovega perja nasajena rumena jajčica zatirujejo, kar se najlaglje zgodi, če se s širokim nožem črez nja trdno poteza. Cela zalega je z eno potezo pokončana. To je najboljši in najzdataiši pomo.ek zoper goseuice. Na sadje in vinorejski šoli pri Mariboru se dobivajo jabeljčna Jn hruškova požlahtnjena dreveaca raznib najizvrstnišib plemen, večja po 40— 50 kr., pritlična pa po 30—40 kr. Drevesca so silno lepa i zdiava, da njih je veselje gledati. Priporočila vredna so se ve pred vsem tista plemena, zlasti tujih jabelk in hruak, katera sodijo za naše kraje in po svoji vrednosti presegajo naše domače sadovje. Vrednost sadunosnega drevesa se ceni potem, ako rado rodi, ako obilo in trpežnegasadu prirodi. Taka plemena so vredna, da se k nam zaplodijo in slabi doma.i sad izpodiinejo. Semkaj spada 1) Bohnova jabelka (Bobn-Apfel). Drevo je visoko in močno. Sad pozno zori, in donaša od leta do leta obilo sadu, ki se obrani do pozne spomladi. Sodi posebno za obsajenje stez in cest, ker nezrelega sadu nihče ne krade. Sad je precej velik, zeleno-rumen z rjavimi marogicami. 2) Knežjajabelka (Ftiistenapfel). Sad, katerega obilo pridela vsako leto, je okuaen in je popolnem zrel še le meseca februarja in marca. Drevo je krepko in da posebuo zdrava in močna deblica za cepljenje z drugimi jabelkami. 3) Zlata parmena (Gold-Parmane). Drevo ni veliko in ne zaalanja preveč prostora in kaj rado rodi obilno žlahtnega, okusnega sada. Ta sad ima le edino napako, namreč to, da je prelep. Kdor velike, rumene, z rudečimi progami nališane jabelke vidi, ta čuti neko nepremagljivo poželjivost, da bi se njih polastil — magari če tudi nepošteno. V 15 letih se je žlahtno drevo daleč iz Angleškega razaiiilo. (Dalje prih.) Sejmovi. 4. sept. v Mariboru in pii sv. Rozaliji pri Celju. — 6. sept. v Poprežu, v Mozirju, v Zrečah. — 7. sept. v Kozjem, v Vojniku, pri sv. Jedrti, v Slivnici. — 9. sept. v Gomilcab, v Dobju, v Sp. Polskavi.