11414 leto: !■ dne: 3. 10. 1978 glasilo socialistične zveze delovnega COB IVU podinjstva ni zaposlen v občini, pa bodo dostavile časopis krajevne skupnosti po pošti ali kako drugače. Poleg rednih številk bomo po potrebi izdali izredno številko. Reklam ne bomo objavljali, namesto njih pa tu in tam kakšno šalo. To je vse — glasilo 'je tu. Prispevajmo vsi skupaj k temu, da bi bil »Utrip« vedno boljši. Naše največje zadovoljstvo bo, če ga boste radi prebirali. Stanko LESNIKA Ottime petno ócecanje & QJitom V šoli smo dobili veselo obvestilo, da se bo skozi naš kraj pripeljal tovariš Tito. Priprave na to srečanje so mrzlično potekale že dva dni prej, Pionirji smo poiskali svoje kapice in rute, ki naj bi ob Titovem prihodu pričale o naši vdanosti in ljubezni do domovine. Cicibani in pionirji iz nižjih razredov so si naredili zastavice, s katerimi so pozdravljali najljubšega gosta. Večji učenci pa so držali transparente, ki so klicali: »Tito, radi Te imamo!« Šele dan poprej sem prejela obvestilo, da bom z Zlatkom iz a razreda pozdravila tovariša Tita in mu izročila šopek. Bila sem zelo presenečena. Za naju so se odločili za to, ker izhajava iz delavskih družin. V soboto sem prišla kmalu v šolo. Od tam pa smo šli na sam kraj dogodka, na križišče pri parkirnem prostoru. Tam je bilo zbranih mnogo ljudi; Šeotjur-čanov, ki so iz svojih stanovanj v velikem številu prihiteli pozdravit tovariša Tita. Tudi delavci so prišli iz tovarn in pisarn, da ne bi zamudah edinstvene priložnosti. Pred trgovino je igrala pihalna godba in njeni glasovi so pripovedovali o Titu, njegovih narodih, njegovi domovini in njegovi neuvrščeni politiki. Tudi folklorne skupine so s svojim plesom pokazale, kako vesel zna biti naš narod na zlati svobodi. Prišle so tudi delegacije iz drugih krajev na občine. Precej dolgo smo čakali nanj. Ko se je pripeljal s svojim spremstvom, se je cesta pobarvala s cvetjem. Vsi smo takoj prepoznali njegov avto. Ko se je u-stavil, je tovariša Tita najprej pozdravil predsednik naše občine in mu zaželel dobrodošlico. Jaz pa sem zbrala ves pogum in stopila naprej, do okna, kjer je sedel naš predsednik. Kolikor najbölje sem mogla, sem mu dejala: »Dragi naš tovariš Tòlto! Ponosni in srečni smo, (Nadaljevanje na 2. strani) DRAGI BRALCI! Pred vami je prva številka občinskega glasila, ki smo ga že dalij časa pogrešali oziroma pričakovali. Zadnja leta smo v občini priča pomembnim dosežkom na področju razvoja samoupravnih odnosov v združenem delu, močno se širi aktivnost občanov v krajevnih skupnostih, delegatski sistem se vedno bolj dograjuje, vedno večja pa je tudi aktivnost družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij. Torej lahko govorimo o tem, da odločanje o pogojih življenja prevzemajo vedno bolj nase delavci in občani neposredno. Te svoje pravice pa vsi delavci in občani še ne uveljavljajo, največkrat zaradi tega, ker za odločanje o pomembnih vprašanjih niso dovolj obvešče- ni. Z izdajanjem tega glasila želimo doseči predvsem to, da bodo vsi občani seznanjeni o tem, katere odločitve bodo sprejemali: skupščina občine, interesne skupnosti, družbenpoloitične .organizacije idr. Poleg tega morajo biti seznanjeni z možnimi rešitvami, alternativami, o obveznostih in pravicah, ki iz posamezne odločitve izhajajo, o tem, kako se sprejete odločitve izvajajo itd. Samo v tem primeru lahko pričakujemo še večje vključevanje vsakega občana v •različne akcije, s tem pa se bo spreminjal tudi odnos posameznika do skupnih pridobitev skupnosti. Z dobro obveščenostjo pa bodo tudi odpravljeni pogoji, v katerih so lahko posamezniki ali skupine odločali v imenu delavcev in občanov oziroma namesto njih. Dosedaj v občini, razen nekaterih izjem, nismo imeli ne tovarniških glasil, niti glasil KS. Obveščenost srno zagotavljali s pošiljanjem različnih gradiv, na sestankih ter z »regijskimi« in »republiškimi« časopisi. Z ustanovitvijo občinskiga glasila pa bo podana možnost vsem, ki so dolžni ljudi seznaniti o svojem delu. Tu bodo objavljene informacije, ki so potrebne delegatom, redno bomo lahko seznanjeni o delu in problemih v krajevnih skupnostih, o interesnih skupnostih, svoje mesto bodo imele informacije o delu družbenopolitičnih organizacijah, društev itd. Skratka, bralec naj bi ob prebiranju tega glasila začutil utrip dogajanj v občini. Od tod tudi naziv časopisa. V programskih izhodiščih smo si zadali tudi nalogo, da morajo biti prispevki 'kratki, razumljivi, brez nepotrebnih tujk; skratka takšni, da bodo pritegnil tudi tistega bralca, ki sicer ni pripravljen prebirati obsežnih in pogosto težko razumljivih gradiv. Ta, na videz enostaven cilj, pa seveda ne bo lahko uresničiti, saj ni odvisen le od dela uredniškega odbora, ampak od »dopisnikov« iz krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij, interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, skupščinie, izvršnega 'sveta in tudi od vas, bralcev, ki boste s pripombami ali pa s konkretnimi prispevki vplivali na vsebino glasila. Prav tako ni realno pričakovati, da bodo že prve številke zadovoljile vsakega bralca. Potrebno bo veliko praktičnih izkušenj, usposabljanja pa tudi kakšen tiskarski škrat bo prispeval k dozorevanju koncepta glasila. lin še nekaj konkretnih podatkov. Glasilo bomo v začetku izdajah enkrat mesečno. Izšlo bo predvidoma med 15. in 20. v mesecu. Prejemala ga bodo vsa gospodinjstva v občini in to brezplačno. Financiranje glasila pa bomo zagotovili s sredstvi, ki jiih bodo po posebnem sporazumu združevale: TOZD, SIS, skupščina občine, DPO in KS. Distribucija glasila bo organizirana preko delovnih organizacij za vse tiste družine, od katerih je vsaj en član zaposlen v občini; za tiste, kjer nobeden član gos- Šentjurčani pozdravljajo najdražjega gosta A f J* f 4*1 i i 1 (Nadaljevanje s 1. strani) ker ste nas počastili s svojim obiskom. Vsi pionirji naše občine Vas 'toplo pozdravljamo in Vam obljubljamo, da bomo vedno hodili po Vaši poti! Potem sem mu izročila šopek vrtnic in mu stisnila roko, tisto roko, ki je nekoč pred petintridesetimi leti, prelila kri za našo svobodo, tudi zame. Potem je sledi- la še Zlatkova čestitka in še nekaterih drugih voditeljev naše občine, nakar je avto odpeljal proti drugim slovenskim krajem, kjer so prav tako čakali na trenutek, ko bodo lahko pozdravili Tita, veliko osebnost pri nas, v Jugoslaviji in v vsem svetu. Povsod ga spoštujemo kot voditelja neuvrščenosti, ki se zavzema za boljšo prihdonost vseh ljudi na svetu, za mir, za neodvisnost. Ze- lo se zavzema tudi, da bi se končale vse vojne, rešili vsi spori med narodi in nehala oboroževalna tekma med velesilami. Tito obsoja vsakega, ki zanemarja človečanske pravice in si lasti oblast nad življenji nedolžnega prebivalstva. To lahko ve samo človek, ki je videl umirati ljudi za svobodo in je žarijo tekla tudi njegova kri. Samo tak človek, ki so mu internirali družino, po- morili prijatelje, lahko preceni ceno, ki je bila plačana za osvoboditev Jugoslavije. Naši očetje, pa iso prestali te viharje in nam priborili svobodo. Srečanje is Titom mi bo ostalo v lepem spominu vse življenje. Emilija KLADNIK 8. b IZ DELA SKUPŠČINE Dasiravno so vse samoupravne, delegatske in politične strukture po letnem oddihu že v polnem delovnem zamahu, je prav, da v kratkih obrisih podamo vsebino dela prve seje skupščine po počitniškem obdobju (po vrsti je to 4. seja vseh zborov SO). Da bi bili racionalni, bom skušal povezati to sejo tudi s kratkim pregledom nalog, ki čakajo skupščino še do konca leta 1978. Osnova razprave seje skupščine z dne 26. ter 27. 9. 1978, je v oceni analize gospodarskih gibanj v prvem poletju 1978. V sami razpravi, bi bilo nesmiselno omejiti se zgolj na določene finančne ter ekonomske pokazatelje, ki iz ocene izhajajo. Ti so relativno ugodni, za trajnejše dobro gospodarjenje v vsehTOZD, pa je potrebno storiti še marsikaj. Gre za Stalno povečevanje produktivnosti dela, za ureditev dohodkovnih odnosov, za čim popolnejšo nagrajevanje po delu, za nenehno vzpodbujanje inovacijske dejavnosti, ter ne nazadnje, za stalno dograjevanje in poglabljanje samoupravnih odnosov in delegatskega sistema. Na tej seji bi med drugim sprejeli tudi zaključne račune za leto 1977, in sicer davčnega knjigovodstva, proračuna ter skladov. Veliko pozornosti je potrebno nameniti sprejemu osnutkov odlokov o izdelavi prostorskega plana ter kmetijskemu delu tega plana. S sprejemanjem osnutka ođloka o izdelavi prostorskega plana, komaj pričenjamo aktivnosti za izdelavo tako pomembnega dokumenta. Osnutek odloka o kmetijskem delu prostorskega načrta, pa je že bil na dnevnem redu skupščine, vendar je bil na zahtevo delegatov zbora KS ponovno posredovan v razpravo. Da bi omogočili nemoteno iskanje »UTRIPA«, je potrebno na seji Skupščine sprejeti SS o financiranju le-tega. Na seji, ki je predvidena med 20. in 25. oktobrom tega lata, bo mo kot prvo obravnavali analizo uresničevanja srednjeročnega drušbenega plana občine Šentjur pri Celju. Za nami so 3 leta izvajanja srednjeročnega programa, zaito je potrebno oceniti, koliko zastavljenih nalog smo uspešno uresničili, kje so slabosti, oziroma, kje zaostajamo, ter kaj še moramo storiti, da bomo v naslednjih 2 letih planirano v celota uresničili. Prav gotovo bo zelo pomembna tudi razprava na tej seji, ko bomo sprejeli odlok o zazidalnem načrtu »MESTNO JEDRO« kraja Šentjur. V sprejem bomo predlagali tudi odlok o pokopališkem redu, ter odlok o pogrebnih svečanostih, katera sta kot osnutka že bila v razpravi po KS. V tej zvezi se bo potrebno vključiti tudi v razpravo o družbenem dogovoru o vzdževariju spomeniških obeležij teg grobišč. Seja skupščine občine med 5. in 10. novembrom, naj bi bila v céloti posvečena prdhlemati-fci družbenih dejavnosti oz. delovanju 'interesnih skupnosti,' s čemer bi uresničili Vključitev skupščin teh skupnosti v skupščinsko odločanje. Med 20. in 25. novembrom bomo na skupščini ocenili organi-ziranost in delovanje komunalne dejavnosoti. Komunalna dejavnost v zadnjih letih doživlja precejšnje organizacijske spremembe. Po- večujejo se pristojnosti PS. ustanovili srno interesno skupnost, naloge skupščine se zmanjšajo, prav tako pa se spreminja zakonodaja s tega področja. Vise navedeno zahteva, ponovno pouči-tev organiziranosti, tega za občana oz. krajana izredno pomembna področja. Ravno talko bo potrebno konkretno opredeliti pravice, obveznosti, naloge dn odgovornosti komunalnega podjetja. V ta namen bo izdelana posebna analiza skupaj s predlogi za bodočo organiziranost in de- lo. V skladu z azkonom o blagovnih rezervah se 'pripravlja sprejem odloka o blagovnih rezervah občine Šentjur. Širitev naselij in slkrb za urejenost Okolja narekujeta, da na sejii skupščine sprejmemo dopolnjen odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti v naseljih občine Šentjur, v tem smislu, da se ob- vezno odlaganje in odvoz smeti razširi na več strnjenih naselij. V programu za to drugo sejo v novembru, je' tudi proučitev gospodarjenja in kategorizacija 'lokalnih cest na našem območju, ter sprejem programa geodet sikih del v letih 1979 in 1980. Zadnja seja 'Skupščine v letošnjem letu, naj hi kot osnovno točkodnevnega reda obravnavala organiziranost in delo družbenih organov v skladu z novim zakonom. Spremembe v našem samoupravnem političnem sistemu, ustava in sprejeta zakon o državnih organih, narekujejo, da temeljito ocenimo organiziranost in delo na tem .področju, ter začrtamo delo v bodoče. Izhajamo iz tega, da je potrebno omenjeno področje dela organizirati čim bolj funkcionalno, v smislu lažjega uveljavljanja pravic občanov, zagotovitve varstva zakonitosti itd. Izpolnjena želja V začetku septembra je bilo pod vrhom Resevne zelo živahno. To ni bilo navadno slavje. Zbrali so se vsi prebivalci Gra-diša, da bi prisostvovali otvoritvi ceste prav do spomenika, kjer ležita sokjevca Dušan Lah in Cvetka Jerin. Slavnostni govor je imel tovariš Franc Mlakar, ki je predsednik vaške skupnosti Vodruž. Med drugim je omenil, da jim je nova cesta odprla okno v svet in da bo mogoče po njej voziti veliko varneje, kakor prej, ko so do posameznih kmetij vodile le kolovozne poti. Velik delež, lahko bi rekli največji, ima pri tem MDA »Resevna 77«,. Id je to cesto začela graditi. Krajanom Resevne se je talko izpolnila tridesetletna želja in sedaj upravičeno menijo, da bodo še prispevali svoj delež pri reševanju komunalnih problemov v občini. Veselo in prijetno je bilo tudi na tovariškem srečanju, ki je sledilo bogatemu kulturnemu programu mladih s tega področja. Anton Selič Slovesnost v Jakobu Lep sončen dan je nedeljo, 20. 8. 1978, privabil veliko ljudi v Jakob, slikovit kraj pod Resevno. Vendar lepo vreme ni bilo^ edini razlog, da se ije veliko ljudi Zbralo na tem mestu. Nič več prahu ob lepem ter blata ob slabem vremenu ne bo na cesti proti Jakobu, kajti ž otvoritvijo nove asfaltirane ceste, je bdi podan razlog, da smo ravno tukaj praznovali letošnji občinski praznik 18. avgust. Ob zvokih himne, ki je zadonela iz gri pevcev združenih pevskih zborov iz Šentjurja in Ponikve, ter gromkem odmevu godbe na pihala iz Šentjurja, se je pričela slavnostna seja vseh Zhorov občinske skupščine, ki. jo je vodil sekretar OK ZKS. Po odhodu delegacije, ki je položila venec k spomeniku Cvetke Jerinove in Dušana Laha vrh Resevne, katera sta dala svoji življenji na pragusvobode, je besedo prevzel slavnostni govornik — predsednik občinske skupščine, ki je v svojem jedrnatem opisu pot od osvoboditve pa do danes, omenil pomembne uspehe na vseh področjih družbenega življenja v naši skupnosti ter nakazal naloge, katere bo treba v bližnji prihodnosti opraviti. Sledila je podelitev letošnjih nagrad in priznanj »18. AVGUST« najprizadevnej sim družbenopolitičnim delavcem ter organizacijam, ki so v preteklem obdobju dale pomemben prispevek pri razvoju občine. Prijetno presenečenje je bil letošnji kulturni program, saj so v njem sodelovali mladi folkloristi ter pevke iz pobratene občine Užička Požega. Zbrani glasovi pevk, živobarvne narodne noše, usklajeni gibi mladih plesalcev ter prijetni zvoki narodne glaskbe; vse to je izzvenelo izredno pristno in spontano. Še več, udeleženci v programu iz bratske občine Užička Požega so nam poklonili s tem svojstveno darilo za praznik. Po zaključku uradnega dela praznovanja je bilo tradicionalno tovariško srečanje, ki je trajalo v pome večerne ure. Na koncu lahko z gotovostjo trdimo, da je letošnje praznovanje občinskega praznika izredno uspelo, za kar gre hvala vsem prajanom KS Šentjur — okolica, zlasti pa še odboru za izvedbo občinskega praznika. HP Pet let MDA na Kozjanskem Peto leto mineva, odkar se je v Sloveniji začela prva mladinska delovna akcija, ki je nastala iz želje mladih Ljubljančanov, da bi pomagali ljudem na Kozjanskem, ljudem, ki niso poznali žarnice v svojih hišah, vodovodne pipe. Leta 1972 so Ljubljančani prvič prišli na pomoč dež. Učinkovitemu delu na delovišču poleg vloženega truda brigadirjev botrujejo predvsem zelo dobri odnosi z izvajalci del. To sta Cestno podjetje Celje in Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, ki z dobro organizacijo, pripravo delovišč in strokovnimi nasveti skrbita za Srečanje MDA' Jugoslavije tem ljudem •— Kozjancem. Začeli so s solidarnostno akcijo gradnje vodovoda in elektrifikacije. Naslednje leto je Kozjansko postalo republiška mladinska delovna akcija. Leta 1975 pa je bila ta akcija proglašena za prvo zvezno mladinsko delovno akcijo v Sloveniji. Zanimanje za akcije se je iz dneva v dan večalo. Vedno več mladih je želelo sodelovati na mladinskih delovnih akcijah, tako v naši republiki kot izven nje. Nujno je bilo potrebno podpisati družbeni dogovor, ki je začel načrtovati in točneje opredeljevati MDA v Socialistični republiki Sloveniji. S tem družbenim dogovorom so MDA v Sloveniji zopet postale izvajalec družbenoekonomskih nalog in s tem dobile nadvse pomembno vlogo. Letos so na akcijo prišli že tudi prvi brigadirji iz tujine: dva Francoza, pet Romunov, Turek in zamejski Slovenci iz Trsta in okolice. Na drugi strani pa so brigadirjem zaupana dela, ki so velikega družbenega pomena. Brigade delajo na cesti maršala Tita; kopljejo namreč jarek za telefonski kabel. Našli pa bi lahko še nekaj manjših delovišč, ki so predvsem na pordočju krajevnih skupnosti, kjer so brigade stacionirane. Vsa dela potekajo do sedaj, ko smo že kar krepko stopili v tretjo izmeno zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 78«, po načrtih. Plan se (izpolnjuje kljub temu, da je bilo v drugi izmeni te akcije kar ena tretjina deževnih dni, v katerih so bili pogoji za delo praktično nemogoči, zato se takrat na trasi ni delalo. Na pobudo samih brigadirjev, kar nam kaže njihova visoka zavest in odgovornost, se zato organizirajo udarniške akcije popoldan, s čemer brigadirji rušijo na videz nepremagljivo oviro — kontinuirano delo brigadirjev. Skupno s predstavniki izvajalcev del pri izvršnem odboru načrtujejo delo za teden naprej na obeh prioritetnih deloviščih in opravljajo pregled dela, s čemer lahko v vsakem trenutku ugotavljajo izvajanje plana, ki je bil sprejet na prvi skupščini akcije. V teh deževnih dneh pa brigadirji ne lenarijo v naselju, nasprotno, svoj delovnik izpolnijo z interesnimi dejavnostmi, ki jih je v teh dneh vsaj dvakrat več kot v sončnem vremenu. Tako enkrat na izmeno organizirajo dan samoupravlja- nja. Kakšen je ta dan? Kaj brigadirji delajo: Odgovor je preprost. Na dan samoupravljanja si ogledajo delovne prostore in procese v delovni organizaciji, ki je pokrovitelj tiste izmene. O pokroviteljstvu posameznih izmen je do sedaj redko nanesla beseda. Letos pa to postaja praksa. Brigadirji imajo možnost izvedeti nekaj več o izvajanju zakona o združenem delu v praksi, sistemu samoupravljanja v delovni organizaciji, mladinci pokrovitelja obiščejo akcijo, tu delajo skupaj z brigadirji, se pomerijo z njimi v športnih panogah in se spoznajo z brigadirskim življenjem. Samoupravljanje v praksi izvajamo na nivoju akcije preko skupščin izmen in preko skupščine akcije. Na nivoju brigade se njeni člani dogovarjajo in rešujejo svoje probleme, težave in izražajo želje preko brigadnih konferenc, ki so že postale hkrati tudi aktiv ZSMS. Svoje želje posredujejo tudi preko aktivov ZK v brigadah v obeh naseljih na Kozjanskem. Aktivi ZK imajo vodilno idejnopolitično vlogo. Z namenom, da bi delo nemoteno potekalo, se vsak teden sestane izvršni odbor skupščine akcije, katerega člani so tudi predstavniki sekretariata akcije. Tu pregledujejo izvajanje delna trasi in uresničevanje programa interesnih dejavnosti. V okviru izvršnega odbora se dogovarjajo in opravljajo ■ morebitne Inrerkirtrtrtcirk O delu MDB „Miloš Zidanšek" spremembe na področju delovišč in interesnih dejavnosti. (Nadaljevanje prihodnjič) Ob koncu avgusta se je vrnila z republiške MDA Goričko, MDB »Miloš Zidanšek«. Na akciji je sodelovala s 46 brigadirji, med njimi je bilo tudi 7 mladih iz pobratene občine Požega. Na delovišču in v interesnih dejavnostih je dosegla izredne uspehe. Zato je prejela tudi najvišje priznanje, trak akcije. Poleg tega pa je dobila še vsa ostala priznanja. Zapišemo lahko, da je opravičila svoje poslanstvo. Uspeh pa velja pripisati tudi DO Elegant, ki je bdi pokrovitelj brigade. Prav te dni pa se mladi dogovarjajo, da bi formirali stalno brigado. Za delo in prizadevnost jim tudi mi iskreno čestitamo! Uredništvo Tudi telefonski kabel je potrebno prestaviti Sindikati pred kongresom Občinski sindikalni svet Šentjur je že v mesecu juliju izdelal akcijski program aktivnosti ZS v pripravah na sindikalni kongres, ki bo 25. in 26. oktobra v Mariboru. Program aktivnosti s kongresnimi materiali je bil posredovan vsem sindikalnim organizacijam v DO, da o njem razpravljajo. Javna razprava v predkongresnem obdobju ima predvsem dva namena: 1. da v celoti razpravljamo o kongresnih materialih ter da oblikujemo celovito oceno stanja v sleherni sredini in damo ustrezne pripombe in predloge; 2. da se najširši krog delovnih ljudi seznani s programskimi izhodišči in statutom Z.SS in Jugoslavije. Razprave so bile izvršene v skladu s tem, da so v posameznih DO organizirali razprave le v okviru razširjenih IO ZSS, kar pa je nedvomno premalo in bo v akcijo potrebno Vključiti vse delovne ljudi preko zborov delovnih ljudi in sindikalnih skupin. Posebno obeležje bomo delovni ljudje občine Šentjur dali ob potdku kongresa. V okviru tega bodo vsi delavci dobili kongres- ne biltene ter značke, Okrasili bodo prostore DO in okolice tako, da bo svečanost primerna temu dogodku. Delegati kongresa: Za delegata slovenskega kongresa sta bila na skupščini ZS izvoljena tovarišica Marijana Jelenko ter Jože Mlakar, za delegata zveznega kongresa pa tovariš Ivan Jager. Prepričani smo, da se bodo v akcijo za krepitev družbene Vloge ZS vključili vsi delavci, kalj-I ti pri sprovajariju zakona o združenem delu in samoupravnega delegatskega sistema v neposredno življenje, je potrebna enotna organizirana akcija vseh subjektivnih sil znotraj sindikata. Slavko SLEJKO IZ DELA DPO SZDL v akciji Občinska konferenca SZDL je pripravila okvirni operativni program dela do konca leta 1978. Najpomembnejše naloge zajemajo: Na področju reorganizacije krajevnih skupnosti___________ 1. Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici, Dobje in Šentjur — trg še niso imele skupščin. Ugotavljamo, da je temu vzrok kadrovska in druga problematika v teh sredinah. Vendar pričakujemo, da jih bodo v okviru SZDL uspešno rešili v najkrajšem času. Tiste KS, ki sč> nalogo uspešno opravile pa jih seveda čaka vsebinsko uresničevanje zastavljenih programov in ciljev. 2. V tem času potekajo tudi po vseh KS razgovori z DPO in predstavniki KS. Gre za enoten pristop k uresničevanju zastavljenih nalog. Razgovori potekajo na področju vsebinskega uresničevanja na novo ustanovljenih KS in odnosov v njih. Predviden je seminar za predsednike svetov KS in skupščin. Na programu je izredna konferenca SZDL, kjer bodo izvolili nove organe in sprejeli program dela za leto 1979. 3. V jesenskem obdobju bo sklicana tudi problemska konferenca o kmetijstvu, na kateri bo narejena ocena poteka javne razprave o vsebini izvajanja štirih pomembnih zakonov s pdoročja kmetijstva. Nadalje bo konferenca sprejela oceno sta- nja na podlagi Sklepov in stališč zadnje problemske konference o kmetijstvu, iki je bila prejšnje leto. Govora bo o delu aktiva kmečkih žena in podobno. Na podlagi ocen in stanja bo konferenca sprejela tudi konkretne zaključke za nadaljnje reševanje problematike na tem področju. Javna razprava o štirih zakonih (o združevanju kmetov, kmetijskih zemljiščih, o pogojih za pridobitev preživninskega varstva kmetov in o intervencijah v kmetijstvu) je potekala po vseh RS oziroma po vseh proizvodnih enotah kooperantov v občini Šentjur. Na razpravah je sodelovalo 280 udeležencev, strokovni nosilec razprave pa je bila TOZD Kooperacija pri KK Šentjur. V razpravi so se izoblikovale naslednje pripombe: Na zakon o kmetijskih zemljiščih — plačevanja spremembe namembnosti zemljišč naj bi bili kmetje prosti, — zemljiški maksimum na slabših zemljiščih naj bi bil večji kot pa na ravnih — kvalitetnih zemljiščih (na primer: Vojvodina), — v zakonu bi bilo nujno točneje obdelati — kdaj se šteje zemljišče za ustrezno obdelano, — zagotoviti bo treba smotrno obdelavo »prisilne uprave« na kmetijskih zemljiščih. Na zakon o preživninskem varstvu kmetov — predlaga se, naj se zniža starost za pridobitev preživnine za moške 60 let in za ženske 55 let, — 'kmetu naj pripada najnižja pokojnina — enako kot dobivajo delavci v združenem delu. Navedli smo samo nekaj pripomb, vsekakor pa smo prepri- čani, da bodo občani in delovni ljudje preko svojih delegatov za problemsko konferenco neposredno prispevali svoj delež in izoblikovali ostale pripombe. Ena najpomembnejših nalog pa bo vsekakor poživitev dela koordinacijskih odborov, svetov in komisij pri občinski konferenci SZDL. Slavko Sejko Nagrade 18. avgust 1. CENTRIH Ivan, iz Grobelne-ga, za izredno prizadevnost pri delu in organiziranosti krajevne skupnosti Šentjur — okolica ter široko družbenopolitično aktivnost. 2. ROMIH Miha, s Planine, za vsestransko družbenopolitično aktivnost s posebnim poudarkom na kultumo-prosvetnem in gasilskem področju dela. 3. BOLTA Alojz, iz Celja, za neutrudno delo pri raziskavi arheoloških najdbišč na Rif-niku ter za njihovo afirmacijo v Jugoslaviji in v svetu. 2. JASNIC Ljubo, iz Ljubljane, predsednik RK ZSMS, za vsestransko pomoč pri uspešni izvedbi vseh zveznih mladinskih delovnih akcij »Kozjansko«, ki za naše občane pomenijo velik prispevek pri odpravljanju nerazvitosti. 3. JAN Milena, iz Šentjurja, za uspešno strokovno delo na področju prosvete in vzgoje, za širjenje samoupravnih socialističnih odnosov ter za aktivno družbenopolitično de- lo. Zaplesali so naši gostje iz Požeg« NOSILCI PRIZNANJ »18. AVGUST« SO: 1. GASILSKO DRUŠTVO PONIKVA za uspešno delo pri u-sposabljanju članstva za borbo proti vsem vrstam elementarnih nesreč, požarov ter za aktivno sodelovanje pri organiziranju vseh družbenopolitičnih akcij. Priznanja so bila podeljena vsem mladinskim delovnim brigadam, ki so sodelovale na zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 78«, komandantu in pomočnikom te akcije ter Republiški konferenci ZSMS, in sicer ob zaključku akcije v Bistrici ob Sotli, v nedeljo, 27. 8. 1978. Karavana BI E 78 V letošnjem letu bo karavana bratstva in enotnosti odpotovala v Srbijo. Iz naše občine bo odšlo na to pot 19 občanov, ki bodo 11., 12. in 13. oktobra odšli v kraje, kjer so bili izseljeni v času NOB. Med njimi so tudi svojci, ki bodo spoznavali kraje in ljudi v tem delu Srbije. Seveda se takšno srečanje nadaljuje vsako leto, kar pomeni, da spoznavanje krajev in običajev ter beseda prijaznih ljudi ne bo utihnila. Vsekakor želimo, da bi se čim prijetneje počutili. Vtise nepozabnih dni pa bomo zapisali v naslednji številki. Uredništvo Organiziranost KS Blagovna končana Po letošnjih volitvah v družbenopolitične in samoupravne skupnosti je bila v vseh KS izvršena reorganizacija in nova oblika delovanja tako samoupravnih organov kot tudi drugih oblik delovanja v KS. KS Blagovna je v predvidenem roku uspela izpeljati vse aktivnosti, ki pa so doslej izpeljane zgolj formalno, s prihodom jeseni pa nas čaka še vsebinska preobrazba. Po skupno zastavljenih ciljih na nivoju občine Šentjur, da izvedemo delno reorganizacijo in vpeljemo nove oblike odločanja občanov in delovnih ljudi v sleherni KS, smo todi v KS Blagovna intenzivno pristopili k izvajanju dogovorjenih ciljev in nalog. Takoj po volitvah v mesecu marcu smo pričeli z akcijo evidentiranja občanov za novo vodstvo KS, to je za skupščino KS Blagovna. Po predhodno razčiščenem vprašanju ali bodo občani iz vasi Primož, Trnovec, Lokarje ter dela Goričice še naprej tvorili že obstoječo KS, smo na 10 KO SZDL skupaj s svetom KS v starem sestavu izoblikovali stališča, kako naj bi v bodoče bila KS oblikovna ter vodena. Dogovorili smo se in kasneje na skupščini KS statutarno sprejeli, da KS Blagovna tvorijo tri stalna območja* v katerih občani neposredno uveljavljajo svoje samoupravne pravice in dolžnos- ti. Ta stalna območja so: 1. Primož za občane naselja Primož; 2. Dole za občane Lokarij, Trnovca, deli Repnega ter del Goričice; 3. Blagovna za občane Proseniš-kega, Cerovca, Zlateč, del Repnega ter del Goričice. Vsako stalno območje bo imelo svoj 3 — 5 članski vaški svet, ki ga bodo sestavljali člani sveta KS, skupščine KS, delegati v družbenopolitične in interesne skupnosti ter člani vodstev družbenopolitičnih organizacij KS. Na nivoju KS pa je izvoljen nov samoupravni organ, to je skupščina KS Blagovna. Skupščina je sesetavljema iz delgatov — občanov, katere volijo občani stalnih območij, in sicer na dvajset volilcev en delegat; delegati delovnih organizacij, to so naši občani, ki so zaposleni v združenem delu; ter končno še delegati društev ter družbenopolitičnih organizacij v KS. Skupšči na ima predsednika ter podpredsednika, izvršni organ skupščine pa je svet PS, ki ima prav tako predsednika ter podpredsednika. Pri skupščini KS deluje še poravnalni svet, svet potrošnikov ter nadzorni odbor. Pri svetu KS pa delujejo še odbor za ljudsko obrambo in družbeno samo-, zaščito, komisija za komunalo in PTT, komisija za varnost prometa in varstvo okolja, komisija za planiranje ter po potrebi še katere komisije, ki jih začasno ali stalno ustanovi svet KS. Naloge in pristojnosti skupščine, sveta ter predsednikov so statutarno določene in opredeljene. Kot sem že uvoodma zapisal pa so vse to doslej le formalne — statutarne spremembe. S končanim obdbojem počitnic in dopustov pa nas čaka še težja in odgovornejša naloga, to je vsebinska izpeljava statutarno do- ločene organiziranosti. Poleg tega je tu še problem prostorov za sklic občanov stalnga območja Primož, kjer tečejo razgovori s KK Šentjur, da bi za potrebe KS Blagovna namenih eno nadstropje v sušilnici v Primožu. Za stalno območje Dole je problem delno rešen s tem, da so sestanki pri tovarišu Janku Guze-ju. Za stalno območje Blagovna je problem glede prostora rešen v šoli, je pa problem s tem, da je to stalno območje preveliko, saj šteje skoraj polovico volilcev v KS Blagovna, vendar trenutno druga rešitev ne pride v poštev. To je le groba slika trenutnega stanja v KS Blagovna, glede na novo organiziranost ter akcijsko delovanje samoupravnega delovanja. Kako je s političnim ter delegatskim sistemom in delovanjem v KS ter o tem, kaj bodo za dobro delo KS morah prispevati tudi santi Občani, bom skušal napisati v sestavkih v naslednjih številkah našega občinskega glasila. Hkrati pa pozivam vse občane, da naše novo glasilo temeljito preöitayo, saj smo ga ustanovili izključno z namenom, da našim občanom in delovnim ljudem posredujemo informacije, katerih ne morejo posredovati sredstva javnega obveščanja, ki pač služijo širšemu krogu občanov. Jože ŽNIDAR KJE SMO! Kdaj bo konec prevelikega števila prometnih nesreč na takoimenovani »cesti smrti« v vasi Vrbno? Vaščani so preko svojih delegatov v KS Šentjur — okolica predlagali in prav tako tudi svet KS, da bi se postavili tabli na začetku in na koncu vasi s črnim robom, kar.bi pomenilo omejitev na 60 km/h. Za vestne šoferje bi to poleg vseh cestno-prometnih predpisov prav gotovo veliko pomenilo. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je na tem odseku ceste skoraj vsak mesec kakšna prometna nesreča, na leto pa zagotovo vsaj ena s smrtnim izidom. Vaščane Vrbnega zanima, kdo je pravzaprav, dolžan urediti avtobusna postajališča in tudi kdo je pristojen dati odobrenje. Kajti izgovori: občina — republika ne vodijo nikamor, ker to ne rešuje obstoječih problemov. Alojz Arzenšek Nova vas. Ritnik, Crno-lica-vaška skupnost po novem Vaška skupnost Nova vas, Ri-fnik in Čmolica bo z novo organiziranostjo krajevnih skupnosti na novo zaživela. Delegatski sistem se je v polni meri uveljavil tudi na vasi. Ljudje, ki so že pred meseci z nezaupanjem poslušali »te novotarije« so danes v vrstah delegatov, ki bodo odločali o svojem boljšem in lepšem jutrišnjem dnevu. Nova vas, Rifnik in Črnolica so bili pred kratkim le majhni zaselki z nekaj kmetijami, toda danes skorajda ne moremo verjeti svojim očem. Zraslo je toliko naselij z novimi hišami, priselilo pa se je toliko ljudi, da je predvsem Nova vas postala pravo pravcato mesto v malem. Kopičijo se tudi problemi. Omenim naj le tiste, ki so najbolj žgoči. Potrebo po pitni vodi, ki je do lani ni bilo dovolj za vse, so v glavnem rešili z novim vodovodom, zataknilo pa se je pri kanalizaciji. Nezadovoljivo urejena kanalizacija je lahko vzrok izbruha zlatenice ali kakšne druge nalezljive bolezni, o čemer raje ne bi raz- pravljala. Vendar to ni edini vzrok, ki tare vaščane. Zaradi vedno večjih potreb bi nujno potrebovali večjo in bolje založeno trgovino. Še vedno je mnogo cest, ki bi bile nujno potrebne — če ne asfaltne prevleke — pa vsaj nekaj kamionov gramoza in podobno. Zadnje čase razmišljamo o gradnji otroškega vrtca. Anketa, ki so jo izvedli mladinci je pokazala, da je okoli 70 staršev, ki so z navdušenjem pozdravih misel o lastnem otroškem vrtcu. Problemi te vaške skupnosti pa niso le komunalnega značaja. Na žalost vedno znova ugotavljamo, da se krajani med sabo vse premalo poznamo. Upam si trditi, da se visi skupaj vse preradi zapiramo vase — namesto, da bi med sabo navezovali prijateljske stike. Morda eden izmed vzrokov tiči v tem, da nimajo večnamenskega prostora, kjer bi lahko sestankovale družbenopolitične organizacije, kjer bi prirejali kulturna srečanja in podobno. Tukaj delujeta dve družbenopolitični organizaciji, vendar ugotavljamo, da se delovni ljudje in občani vse premalo masovno vključujejo v njuno organizirano delo — to sta krajevna konferenca SZDL in QO ZSMS »Pod Rifnikom«. Takšno je torej življenje v eni izmed vaških Skupnosti. Problemov je veliko in vedno več jih bo prineslo življenje. Toda vaščani se bodo poslej lotevali vseh problemov na samoupraven način — preko delegatov v vaški skupnosti. To pa je glavna značilnost nove organiziranosti krajevnih Skupnosti. Lenka Vrabič Praznovali so... V mesecu juliju je bila ena osrednjih proslav ob dnevu vstaje slovenskega naroda v Dramljah pri Šentjurju. V prijazni vasici Straža na gori so 23. julija letos odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Milošu Zidanšku. Poleg domačinov so se te slovesnosti udeležili tudi številni gostje, med njimi: Peter Štan-te-Skala — narodni heroj, ki je imel ob tej priložnosti slavnostni govor, Andrej Marinc, Sergej Kraigher, Franc Leskošek-Luka, Ljubo Jasnič in drugi. Tov. Skala je poudaril prizadev- nost občanov, da s svojim delom prispevajo čim večji delež pri razvoju svojega kraja. Krajevna skupnost ima lepe možnosti za napredek svojega kraja, saj naravne lepote omogočajo razvoj kmečkega turizma. Slavnostni govornik je orisal tudi lik Miloša Zidanška, borca za svobodo, pravice in enakopravnost, pripravljenega vsakomur pomagati. Tak je ostal v spominu vseh, ki so z njim delali in se bojevali. Preko tri tisoč udeležencev te proslave je poslalo tudi brzojavno čestitko tovarišu Titu. Kako smo poslovali Načrt ali resolucija o druž-benkoekonomskem razvoju občine Šentjur pri Celju predvideva za leto 1978, da bo .družbeni proizvod porastel od 9 % do 11 %, industrijska proizvodnja od 10 do 15 %, število zaposlenih za 5 % in produktivnost od 4 do 6 %. Pregled zastavljenih ciljev za obdobje januar — junij 1978 nam kaže naslednjo sliko: a) Industrijska proizvodnja se je v tem obdobju v naši občini povečala za 25 % glede na enako obdobje lanskega leta, v celotni Sloveniji pa se je povečala za 8 %. Največje povečanje je v kemični industriji (obrat AERO v Dobrni), kjer je procent povečanja 44, manj od načrtovanega pa je bilo v tem obdobju narejeno v obutveni industriji (za 7 % manj) in tekstilni 'industriji (za 10 % manj). b) Za leto 1978 smo načrtovali, da bomo izvozili za 8,3 tisoč dolarjev, uvozili pa za 7,6 tisoč dolarjev. V obdobju januar-junij 1978 smo izvozili za 3,9 tisoč dolarjev ali 47 % načrtovane vsote, uvozili pa za 3,2 tisoč dolarjev ali 43 % načrtovane vsote, kar pomeni, da načrtovanega izvoza nismo dosegli, uvoz pa je v skladu s prizadevanji, da se čimveč uvoženih predmetov, materiala za proizvodnjo, itd., nadomesti z domačimi predmeti oziroma ■ materiali. c) Osnovni elementi za prikaz gospodarjenja organizacij združenega dela so naslednji: v 000 januar- januar- Indeks junij 1977 junij 1978 78/77 Celotni dphodek Porabljena sredstva — materialni stroški — amortizacija nad predpisano stopnjo Dohodek za razdelitev Zakonske obveznosti Pogodbene obveznosti Čisti dohodek Amortizacija nad predpisano stopnjo Del čistega dohodka za osebne dohodke — bruto Del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo Del čistega dohodka za poslovne in druge sklade Vir: Periodični obračuni OZD januar-junij 1978 SDK Celje, avgust 1978. (INDEKS je število, ki nam služi za primerjavo in razlikovanje istovrstnih števil, velikosti. Indeks celotnega dohodka, izražen s številko 145, nam pove, da je celotni dohodek v obdobju januar-junij 1978, glede na enako obdobje lanskega leta porasel za 45 %). Primerjava posameznih elementov nam pove: — kljub temu, da se je celotni doheodk povečal za 45,7 %, se je dohodek za razdelitev (t. j. tisti del, iz katerega se pokrivajo zakonske in pogodbene obveznosti in ostane čisti dohodek) povečal za več, in to za 57,9 %. To kaže za ugodno gospodarjenje v tem obdobju; — zakonske obveznosti (to po 482.747 703.384 145,7 366.080 519.142 141,8 223.754 290.767 129,9 11.893 12.768 107,4 116.671 184.241 157,9 8.477 13.473 158,9 24.517 48.328 197,1 84.099 123.771 147,2 4.926 8.597 174,5 138 208 185 prispevkih zaposlenih in organizacij združenega dela samoupravnim interesnim skupnostim — izobraževanje, kultura, otroško varstvo, pokojninsko zavarovanje, itd.) so se povečale za 58,9 % in to zaradi večjega števila zaposlenih, večjih osebnih dohodkov, iz katerih se plačujejo ti prispevki hi večjega dohodka za razdelitev; — čisti dohodek se je povečal za 47 %; — del čistega dohodka za bruto osebne dohodke se je povečal za 38 %, za stanovanjsko izgradnjo za 108 % in za poslovne in druge sklade za 85 %, kar pomeni, da so organizacije združenega dela namenile precejšen del ostanka dohodka za izboljšanje svojega položaja. Šentjurski Elegant Ime »Toper« je prisotno v gospodarstvu celjske regije od leta 1952, ko je leta 1948 nastala celjska tovarna perila s pripojitvijo obrtnih delavnic za izdelavo prešitih odaj in pletilj skih izdelkov preimenovala v tovarno perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin, ali skrajšano »Toper«. V prvi fazi specializacije, ki je trajala od leta 1957 do 1961, so prešli na program moškega perila. Prvi rezultati specializacije so se pokazali pri izvozu, ki se je od 20.000 kosov v letu 1957 dvignila na 850.000 kosov v letu 1977. V letu 1970 je šla usmeritev programov v dve smeri: program damskega perila in program športne konfekcije. Leta 1977 pa so se izoblikovali štirtje osnovni programi: športna konfekcija, moške srajce, damsko perilo in jeans konfekcija. Leto 1977 pomeni ponovno prelomnico v razvoju Topra. Zastavljena je nova organizacijska oblika v smislu uresničevanja zakona o združenem delu in doslednega uveljavljanja iz njega izhajajočih dohodkovnih odnosov ter uveljavljanja samoupravnih odnosov z neposrednim odločanjem vseh zaposlenih. V skladu z novimi družbenoekonomskimi odnosi ter samoupravno družbeno preobrazbo združuje 1694 zaposlenih svoje delo v devetih temeljnih organizacijah in v delovni sukpnosti Skupnih služb. Temeljne organizacije Topra so: L TOZD Trženje (nabava, prodaja, uvoz, izvoz, priprava proizvoda, priprava proizvodnje priprava pristroja in vodje programov); 2. TOZD Konfekcija Celje (športna konfekcija, damsko perilo, moško perilo); 3. TOZD »Moda« Šentjur (damsko perilo); 4. TOZD Konfekcija Šmarje (kopalke, spalne srajce); 5. TOZD Konfekcija Šoštanj (srajce); 6. TOZD Konfekcija »Elegant« Šentjur (jeans program); 7. TOZD Modni salon oblačila po meri); 8. TOZD Kemična čistilnica; 9. TOZD Konfekcija Mislinje (športna konfekcija). Razvoj krojaško obrtnega podjetja »Elegant« in njegovo mesto v Topra. Obrtno podjetje »Elegant« je imelo svoj sedež v Celju in je združevalo tri dejavnosti: konfekcijska izdelava damskih plaščev, oblek in moških oblek (obrat A), izdelava oblačil po meri (B obrat) in kemično čiščenje (kemična čistilnica). Leta 1974 se je »Elegant« pridružil Topra kot TOZD »Elegant« Celje s sedežem na Šlan-drovem trgu. V tem času je bila v Šentjurju zgrajena nova proizvodna hala, v katero se je iz starih Elegantovih proizvodnih prostorov, ki so bili prav tako v Šentjurju, preselilo 36 delavk. Iz teh skromnih začetkov je do danes zrasel mlad in perspektiven kolektiv, ki s prejšnjim Elegantovim A obratom tvori današnjo temeljno organizacijo »Elegant« Šentjur. Stari »Elegant« je namreč leta 1977 s prehodom na novo organizacijsko obliko razpadel na tri samostojne temeljne organizacije. TOZD »Elegant«, v katerem združuje svoje delo 252 zaposlenih, je nosilec enega izmed štirih Toprovih programov. V našem programu so oblačila iz jeansa, žameta in safarija. V Šentjurju smo specializirani predvsem na proizvodnjo damskih oblek in kompletov, jaken, hlačnih kompletov, hlač, vetrovk in kril. Obrat v Celju pa na težko konfekcijo: ženski plašči, moške obleke in suknjiči. Naša smučarska reprezentanca je letos odpotovala na trening v Argentino oblečena v obleke, ki so bile izdelane v »Elegantu«. V celotnem prihodku »Eleganta« predstavlja izvoz 25 % vrednosti. Viden premik je v zadnjem letu opaziti v razmerju med klasičnim izvozom in predelavo 3:1 v korist klasičnega izvoza. Program pa je potrebno v prihodnje izpopolniti in selekcionirati, da bodo v njem res le tisti artikli, ki so za tržišče zanimivi. Poročevalec za TOZD »Elegant« Ustanovitev »Združenja samostojnih obrtnikov« V občini Šentjur pri Celju nas je okoli 170 samostojnih obrtnikov, kar je za to občino razmeroma veliko. Zato je med obrtniki že dalj časa obstajala ždlja, da se organiziramo oziroma združimo, vendar pa do danes mi bilo prave pobude. Pred kratkim pa so se našli tudtt pobudniki in želje so se spremenile v realnost. V ta namen smo na sestanku obrtnikov inmenovali iniciativni odbor za ustanovitev društva »Združenje samostojnih obrtnikov« Šentjur pri Celju. Iniciativni odbor ima pred salbo organizacijske, in druge naloge s ciljem, da čim prej pride do ustanovitve društva. Odborniki smo se takoj povezali s sosednjimi občinami, ki že imajo tovrstna združenja, da bi od njih dobili kakšne nasvete; na enega izmed svojih sestankov pa smo povabili tudi članico združenja obrtnikov SR Slovenije, ki nam je dala nekaj strokovnih napotkov. Pripomniti je treba, da so za ustanovitev tega združenja zainteresirane tudi družbenopolitične skupnosti in organizacije na območju naše občine, da samih obrtnikov, ki si od združenja obetamo poleg ostalega tudi večjo medsebojno povezanost in informiranost, niti ne omenjam. Zato upamo, da bo do ustanovitve društva čimprej prišlo. Anton KOŽELJ V Aktivnost v Šentvidu Malo je društev v občini, ki bi se lahko primerjala s prosvetnim društvom v Šentvidu pri Planini. Društvo »Zarja« deluje v kraju neprekinjeno že od leta 1945. Delo društva je nadaljevanje kulturnega življenja v kraju, ki je bilo razvito že v času pred vojno, zlasti na dramskem področju. Tudi med vojno so bili v kraju mitingi s kulturnimi programi, katere so prirejali krajani sami. Takoj po vojni je društvo ponovno zaživelo in do danes so uprizorili nad 122 dramskih del in kulturnih večerov. Njihovih nastopov pa ne poznajo samo domačini, ampalk tuldi sosedne občine. Danes ima društvo štiri sekcije: pionirsko-dramsko, mla-dinško-recitacijsko, dramsko skupino ter pevski zbor. Precej težav ima pevski zbor, kajti do sedaj jim ni uspelo najti zborovodje. Vse Skupine sodelujejo na vsakoletni kulturni reviji naše občine, pevski zbor pa je že snemal za radio Ljubljana in Šmarje. Trenutno imajo člani društva delo z gradnjo novega kulturnega doma. Idejo za izgradnjo novega kulturnega doma so imeli krajani že pred potresom leta 1974, z resnim delom pa so začeli takrat, ko jim je bilo onemogočeno izvajati kulturne programe v domu, ki je bdi precej poškodovan. Ker je v kraju tudi naselje ZMDA »Kozjansko«, kamor prihaja vsako leto 500 brigadirjev, je bila gradnja doma še bolj pospešena. Z nabiralnimi akoijami so člani v kraju zbrali nad 30 m3 lesa za razrez in prav toliko za ostrešje. S prostovoljnim delom so opravili vsa zemeljska dela, sedaj pa so vsak dan prisotni na gradbišču, kjer pomagajo delavcem Komunalnega podjetja iz Šentjurja, da bi na tak način z delom čimprej končali. Do sedaj so vložili nad 4000 delovnih ur, z lastnimi sredstvi pa so kupili precej gradbenega materiala. Po končani gradnji namerava društvo razširiti svojo dejavnost še z novimi akcijami. V delo žele vključiti nove člane, zlasti mladino in tako nadaljevati s tradicijo na Kozjanskem. Društvo se zaveda, da bodo lahko le s kvalitetnimi uprizoritvami pritegnili širši krog poslušalcev. Zato niso pozabil Tudi posameznik prispeva svoj delež tudi na izobraževanje svojih članov, ki se udeležujejo seminarjev na regijskem in republiškem nivoju. Ker se brigadirji zavedajo, da bodo kulturni dom s pridom uporabili tudi oni, so pomagali pri rušenju strega doma. Sedaj pa nudijo pomoč pri gradnji novega. Franc Škoberne Kulturno življenje v Šentvidu bo lahko še bogatejše Skrb za otroke Čas in naša samoupravna socialistična družba omogočata, da vsak dan več življenjskih vprašanj urejamo tabo, kot nam je mogoče z ozirom na stopnjo splošne družbene blaginje in kot najbolj odgovarja naši naravnanosti k zadoščanju določenih dolgoročnih pa tudi vsakodnevno znova spoznanih potreb in interesov. Samoupravljanje in delegatski sistem sta si ob dejavnosti vseh naprednih socialističnih družbenih sil že utrdila temelje za odločanje in svobodno delo tudi na področju otroškega varstva. V skladu z zakonom o skupnostih otroškega varstva je bila v letu 1974 ustanovljena tudi v občini Šentjur skupnost otroškega varstva. Ta je v letih 1975 in 1976 programirala in Zbirala sredstva za čim hitrejšo izgradnjo novih mest v vzgojno varstvenih organizacijah oziroma v enotah otroškega varstva — vrtcih, s ciljem, da do konca srednjeročnega obdobja omogoči in pritegne v organizirano varstvo in vzgojo vsaj 25 % vseh predšolskih otrok v občani in da ustvari pogoje za tako dejavnost vsaj v vseh večjih krajevnih skupnostih v občini. Če pregledamo ob koncu mandatnega obdobja dosedanje skupnosti zastavljene cilje za prvo polovico načrtovanega obdobja, ugotavljamo, da je delo skupnosti pokazalo, da so se starši in občani začeli izredno aktivno vključevati v programiranje otroškega varstva in tvorno vplivati na svobodno menjavo dela, saj so se vsako leto zavestno odločali za nekoliko višji prispevek od bruto osebnega dohodka za naloge otroškega varstva, tako da se je prispevek za otroško varstvo v letu 1978 glede na leto 1975 povečal za trikrat. S tako povečanim prispevkom je skupnost otroškega varstva načrtovala, da bi v skladu z željami in glede na potrebe zaposlenih staršev izgrajevala otroške vrtce po posameznih krajevnih skupnostih. Tako delujejo sedaj poleg centralnega vzgojnega zavoda v Šentjurju enote v Loki, na Ponikvi in v Gorici pri Slivnici in bo do konca leta zgrajen tudi vrtec na Planini pri Sevnici. Ker je končana tudi razširitev vrtca v Šentjurju, lahko z zadovoljstvom in optimizmom ugotovimo, da bo naš srednjeročni načrt izpolnjen v celoti še pred koncem leta 1980. Lahko ugotovimo, da je bil razvoj otroškega varstva dovolj hiter in da je v tem obdobju potekal vzporedno z našim gospodarskim razvojem in rastjo zaposlovanja obeh staršev, čeprav pa v tem času vendar ni bilo mogoče v celoti nadomestiti primanjkljaja na področju otroškega varstva izhajajočega iz prejšnjega obdobja. Ob koncu leta 1975 je bilo vključenih v edini vrtec v Šentjurju 120 otrok ali cca 6,2 %. Ob koncu leta 1976 je bilo vključenih že v treh enotah (Loka, Ponikva in Slivnica) ter v šentjurskem zavodu že skupaj 245 otrok ali dobrih 12 %, ob koncu leta 1977 je odstotek vključenih otrok narasel na 17 % ali 304 otroke. Primerjava med številom otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in številom zaposlenih žena v občini Šentjur je le nekoliko pod republiškim povprečjem. V občini je na 100 zaposlenih žena vključenih v vzgojno var s tveno dejavnost 15 otrok, medtem ko je v najboljše organiziranih občinah (Koper, Ormož, Ljubljana-Center) to število na 100 zaposlenih žena preko 30 otrok, republiško povprečje pa je 17,47 %. Zaradi pravičnejše porazdelitve vzgojnih dorhin se je poleg organiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok v vrtcih za otroke zaposlenih staršev, oblikoval poseben program vzgoje za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo (program za petletne otroke in počitniški programi za druge otroke, ki niso redni varovanci). Taki programi so bili za otroke skoraj v vseh krajevnih skupnostih in starši so spoznah, da je potreba po predšolski vzgoji za otroke, ki niso redni varovanci v manjših neurbanih naseljih še večja, saj so taki kraji manj vzpodbudni za razvoj otrokovih sposobnosti in za njegovo vsestransko osebnostno oblikovanje. S temi programi želimo odpraviti deficite in pripraviti otroke za uspešno vključevanje v šolo. Ko ugotavljamo, da je bil storjen precejšen napredek na področju skrbi za vzgojo otroka in vzpodbujanje njegovih sposobnosti, je potrebno priznati, da so delovni ljude spoznali potrebe, pravice in dolžnosti in so preko svdih delegatov usmerjali delo skupnosti. In ko se pravkar srečujemo v novi skupščini z novoizvoljenimi delegati, se zavedamo, da so spoznanja iz preteklosti in praksa sedanjosti pjomemben napotek za jutrišnji dan, na katerega nas vežejo celotni rodovi otrok in vsak naš otrok. Stana Šešerko polnilo. Najstarejša udeleženka tega slavja Justika Cverle se je zavrtela v prijetnem valčku in s tem dokazala, da so poskočni tudi stari ljudje. Predsednica krajevne organizacije jo je nagradila s šopkom cvetja in ji zaželela še mnogo zdravih let. Slavje, ki je bilo organizirano v osnovni šoli Planina, se je izteklo šele zvečer, ko je brigadirski kombi RK zvozil slavljence proti domu. Takih srečanj, kot je bilo to, si vsi starostniki še želijo. Družba jim je s tem prvim srečanjem dokazala, da ni pozabila nanje. Seveda pa ne smemo dovoliti, da bi se skrb za starejše občane omejila le na en dan v letu. Srečanje starostnikov na Planini Krajevna organizacija RK Planina je s pomočjo občinskega odbora RK in brigade dr. Jožeta Potrča pripravila 7. julija srečanje prebivalcev, starejših od 75 let. Tega srečanja se je udeležilo nad 60 vabljenih občanov. Po sprejemu so si ogledali bogat kulturni program, ki so ga izvedli pionirji s Planine in iz Dobja, člani prosvetnega društva iz Dobja in brigadirke iz akcije »Kozjansko 78«. Vsem navzočim je bil program všeč, saj so se ob njem razvedrili in za trenutek pozabili na težave, ki jih tarejo vsak dan. Sledil je družabni del z narezkom in dobro kapljico. Franci Salobir je medtem zaigral na harmoniko. Plesišče se je na- Krajevni praznik v Loki pri Žusmu Občani krajevne sukpnosti Loka pri Žusmu so v nedeljo, dne 3. septembra 1978 praznovali četrti krajevni praznik, ki je posvečen na spomin dogodkov iz časa NOB, ko je v letu 1944 na dan 17. julija partizanska skupina napadla dobro zavarovano žandarmerijsko postajo na Hrupejevem v Loki pri Žusmu ter jo v celoti uničila. Krajevni praznik je za občane krajevne skupnosti lep dogodek in bo ostal vsakoletni običaj. Ob tem prazniku se je zbralo mnogo ljudi, verjetno preko 1.000,00. Med njimi so bili tudi predstavniki skupščine občine in DPO iz Šentjurja, pobratenih krajevnih skupnosti iz Rač in Borisa Kidriča iz Ljubljane, predstavniki tovarne »Pinus« Rače, predstavniki društev v krajevni skupnosti, sosednjih društev in krajevnih skupnosti ter moški pevski zbor iz Gorice pri Slivnici in godba na pihala iz Šentjurja. Slovesnost je bila še posebej živahna, saj so Ob tem prazniku v krajevni skupnosti zabeležili kar tri pomembne delovne uspehe, in sicer: prometu je bila izročena nova občinska cesta Cerovec — Hrastje — Dobrina (cca 5 km), namenu je bila izročena nova trgovina Kmetijskega kombinata Šentjur v Loki in vgrajen je bil temeljni kamen za gradnjo novega obrata »Aero« v Loki pri Žusmu. Taki delovni uspehi so resnično lepi in nepozabni. Ob letošnjem prazniku je bilo podeljenih več priznanj za aktivno sodelovanje pri razvoju krajevne skupnosti in sicer: Predsednik zbora delegatov KS Loka pri Žusmu tovariš Vinko Žlender je podelil krajevna priznanja KS naslednjim: Rudiju Drame, Antonu Škorniku, Vinku Jagodiču in Jožetu Bu-čerju. Predsednica KO SZDL tov. Zendzianowsky je podelila priznanja SZDL naslednjim: Lovski družini Loka, Mirku Mastnaku in Antonu Drobnetu ml. Predstavnik Lovske zveze iz Celja je podelil priznanja Lovske zveze Celje naslednjim tovarišem: Antonu Gajšku, Jožetu Kr-šlinu in Valentinu Grobinu. Po proslavi so cenjeni prisotni še nekaj časa ostali v naši sredini oziroma se je tovariško srečanje končalo v prijetnem tovariškem razpoloženju. Rudi Drame Kako dolgo še tako V času nenehnega naraščanja prometa na naših cesta je nujna skrb vseh družbenih dejavnikov, da čimveč doprinesejo k varnosti prometa na naših cestah. Ali mislimo tudi na jutri? Kako bomo pa šahirali, če požremo vse kmete!? Uspehi bodo tem večji, čim bolj bosta kontinuirani prometna vzgoja in prometna kultura vseh uporabnikov javnih prometnih površin. To je treba upoštevati že pri najmlajših. Ves čas njihovega razvoja moramo vzgajati in razvijati tiste kvalitete in lastnosti, ki bodo prerasle v osebnostne sposobnosti zaščite in samozaščite. Za prometno vzgojo otrok in mladine smo odgovorni prav vsi. Sodelovati morajo starši, vzgojiteljice v vrtcih, učitelji na šolah in vsi, ki imajo kakršnokoli možnost vplivati na to dejavnost družbene samozaščite. Prometna kultura se naj kaže v humanem odnosu do soupo-rabnika javnih prometnih površin. Kljub dobro začrtani prometni vzgoji za mlade pa moramo vselej upoštevati dejstvo, da so predvsem zgledi odraslih tisti, ki bodo pri otrocih vzbudili spoštovanje in vplivali na njihovo ravnanje. Za te so v okviru sv eta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posebne komisije, ki v okviru svojega področja vplivajo preventivno na udeležence v prometu z opozarjanjem na odpravljanje napak na vozilih, s strokovnim predavanjem in prikazovanjem prometne problematike v okviru delovne organizacije, krajevne skupnosti ali vzgojno izobraževalnih ustanov. Moto odraslih mora biti vedno usmerjen k razmišljanju o sebi in naši odgovornosti do otrok. Zavedati se moramo, da nas mladi kritično opazujejo ali smo njihovi vzgojitelji in učitelji. Pri tej odgovorni nalogi nam morajo pomagati tudi tisk, radio, film, TV in drugi družbeni de-, javniki. O programu dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in o njegovem opravljenem delu v občini bomo spregovorili drugič. K tem uvodnim besedam o prometni preventivi v cestnem prometu pričakujemo tudi dopolnitve odgovornih na tem področju. SPV Malo za šalo — malo za res PRVIČ IN ZADNJIČ Nekteri ljudje so slabši kot toaletni papir; niso niti za eno uporabo. VELIKI IN MAJHNI — kadar sejejo besedo, rastejo položaji — — kaže da hočejo veliki tudi fizično enakopravnost; »nategujejo« najhne. RAZBURJENI DELEGAT Najprej sem jim podkuril, zdaj pa zahtevajo, naj grem s polno paro. NA ŽALOST Ne veselite se, če vas potiskajo k vrhu; nemara potrebujejo strelovod. MIKAVOST Danes se večini besed ni treba spreminjati v meso, saj so že tako ali tako svinjske. PRETEŽKO Tisti, ki prepogosto oiljajo v cilj, zgrešijo sredstva. OD ŠESTIH DO DVEH Začel sem misliti, torej sem — prekleto pozen. ZAKAJ, ČEMU Kadar me pitate s pasjo hrano, mi vsaj dovolite lajati. VSEM BRALCEM »UTRIP« V programskih izhodiščih je bilo dogovorjeno, da mora postati občinsko glasilo »UTRIP«, glasilo občanov in delovnih ljudi občine Šentjur. Zato vas prosimo, da sodelujete ter, da sproti vplivate in nas opozarjate o primerni vsebini glasila. Za vaše pripombe in predloge se vam zahvaljujemo. OK ZSDL UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorja, Hinko PAP — član in Franc ŠKOBERNE — fotografije. Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 4.000 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.