ARSO POTRESI Potresi v letu 2020 Earthquakes in 2020 Potresi v letu 2020, letnik 30 Izid: maj 2023 Izdajatelj Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Agencija za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednik dr. Andrej Gosar Grafična priprava Miha Lanjšček Uredniški svet dr. Andrej Gosar Ina Cecič dr. Martina Carman Matjaž Godec mag. Tamara Jesenko dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčič Naslovnica: Poškodovane hiše ob Ljubljanici po potresu 14. aprila 1895. Avtor risbe je slikar Mihael Ruppe, ki je naslikal številne vedute mesta po potresu. Razglednico s sliko rdeče hiše (pod naslovom CERNY'sches Haus) je izdala ljubljanska založba Kleinmayr & Fed. Bamberg razglednico hranimo v makroseizmičnem arhivu ARSO. Od potresa, ki je spremenil izgled Ljubljane, je minilo 125 let. Cover Page: Damaged buildings at the banks of Ljubljanica River, in the aftermath of the 14 April 1895 earthquake. The author of the painting was Mihael Ruppe, an artist who painted several motives of the city after the earthquake. The postcard with the red house (title says "CERNY'sches Haus") was published by Kleinmayr & Fed. Bamberg in Ljubljana (Laibach). The postcard is preserved in the ARSO Macroseismic Archive. The earthquake that changed Ljubljana in many ways happened 125 years ago. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 Kazalo / Contents Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cecic, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji leta 2020 Earthquakes in Slovenia in 2020................................................................................................6 Ina Cecic, Danijela Birko, Martina Čarman, Matjaž Godec, Tamara Jesenko, Miha Lanjšček, Milka Ložar Stopar, Jurij Pahor, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem Earthquake near Zagreb, Croatia, on 22 March 2020.............................................................30 Danijela Birko, Ina Cecic, Martina Čarman, Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem Earthquake near Petrinja, Croatia, on 29 December 2020.....................................................41 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2020 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2020....................................................53 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 The World's Largest Earthquakes in 2020..............................................................................60 Peter Sinčič, Izidor Tasič Potresne opazovalnice v Sloveniji letu 2020 Seismic Network of the Republic of Slovenia in 2020...........................................................72 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020 Operation of the Seismic Network of the Republic of Slovenia in 2020...............................80 Izidor Tasič Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji Dol (KNDS) Impact of the Seismic Pier on Seismic Measurements at Knežji Dol Seismic Station (KNDS).......................................................................................................................................90 Izidor Tasič Funkcionalnost seizmometrov ob potresu v Zagrebu in Petrinji Functionality of Seismometers during the earthquakes in Zagreb and Petrinja..............102 Martina Čarman, Mladen Živčic Zbirka vršnih pospeškov tal na slovenskih potresnih opazovalnicah, zabeleženih v potresih v obdobju 1992-2020 Collection of Peak Ground Accelerations at Slovenian Seismic Stations for the Earthquakes in the Period 1992-2020....................................................................................108 Martina Čarman Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji The Capability of the Seismic Network of the Republic of Slovenia to Locate Earthquakes in Slovenia................................................................................................................................117 Dogodki v letu 2020 Events in 2020 .........................................................................................................................132 Anita Jerse Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Sket Motnikar, Ina Cede, Mladen Zivcic Potresi v Sloveniji leta 2020 Earthquakes in Slovenia in 2020 Povzetek Leta 2020 je državna mreža potresnih opazovalnic zabeležila 2209 potresov z žariščem v Sloveniji ali bližnji okolici. Dvaindvajset od njih je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0. Najmočnejši potres v Sloveniji leta 2020, z lokalno magnitudo 3,9, se je zgodil 17. julija ob 2.50 po univerzalnem koordiniranem času (UTC) z nad-žariščem pri naselju Čezsoča. Največja intenziteta potresa je bila IV-V po evropski potresni lestvici (EMS-98). Prebivalci Slovenije so čutili vsaj 154 lokalnih potresov ter 29 bolj oddaljenih, in sicer enega z žariščem na Madžarskem ter 28 z žariščem na Hrvaškem. Največjo intenziteto v Sloveniji so imeli leta 2020 prav trije regionalni potresi, z žariščem na Hrvaškem. Prvi, ki je v Sloveniji povzročil kar nekaj strahu, se je zgodil 22. marca pri Zagrebu in je imel lokalno magnitudo 5,6 ter največjo intenziteto V EMS-98 (v Sloveniji). Največjo intenziteto v Sloveniji V-VI EMS-98 pa sta imela dva potresa z žariščem pri Petrinji. Močnejši, lokalne magnitude 6,1, je povzročil nekaj gmotne škode tudi na ozemlju Slovenije. Abstract In 2020 the Seismic Network of the Republic of Slovenia recorded 2209 local earthquakes. There were 22 earthquakes with a local magnitude equal to or higher than 2.0. The strongest earthquake with the epicentre in Slovenia in 2020, with a local magnitude of 3.9, was observed on 17 July at 02:50 UTC near Cezsoca. Its maximum intensity was IV-V EMS-98. The inhabitants felt at least 154 local earthquakes and 29 regional earthquakes, one with the epicentre in Hungary and 28 with the epicentres in Croatia. Maximum intensity in 2020 in Slovenia was reached by three regional earthquakes with epicentre in Croatia. The first one, which caused quite some fear across Slovenia, occurred on 22 March near Zagreb (Croatia) and had a local magnitude of 5.6 and maximum intensity of V EMS-98 in Slovenia. Maximum intensity in Slovenia V-VI EMS-98 was reached by the other two earthquakes with epicentres near Petrinja in Croatia. The stronger among the two, with local magnitude 6.1, caused some damage to buildings also in Slovenia. Uvod V državni mreži potresnih opazovalnic (v nadaljnjem besedilu: DMPO) je leta 2020 delovalo 26 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v podatkovno središče na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) in rezervno podatkovno središče na observatoriju na Golovcu, oboje v Ljubljani (Vidrih in drugi, 2006). V letu 2020 je DMPO dopolnjevalo 17 dopolnilnih potresnih opazovalnic v različnih časovnih obdobjih, ki so opremljene z raznoliko seizmološko opremo. Dve dopolnilni potresni opazovalnici pa sta opremljeni z enako opremo in neprekinjenim prenosom podatkov (opazovalnica na Cesti pri Krškem - CESS) in opazovalnica v meteorološki postaji na Lisci - LISS) kot DMPO (Sinčič in Tasič, 2022). Poleg tega so se v stvarnem času zbirali tudi podatki nekaterih tujih potresnih opazovalnic v okviru osrednje- in vzhodnoevropske seizmološke raziskovalne mreže (Central and East European Earthquake Research 6 Network; CE3RN, 2021). Predvsem tisti z opazovalnic sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) omogočajo natančnejši izračun potresnih parametrov potresov, nadžarišča katerih so blizu državne meje. Za spremljanje potresne dejavnosti Slovenije ni pomembno le instrumentalno beleženje potresov, temveč tudi zbiranje podatkov o njihovih učinkih na ljudi, predmete, stavbe in naravo, saj tako opredeljujemo intenziteto potresov po naseljih. Ti makroseizmični podatki bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci. Septembra 2021 je bilo registriranih 4141 aktivnih poročevalcev (959 jih izpolnjuje papirne vprašalnike, 3197 pa spletne vprašalnike). Veseli nas, da njihovo število iz leta v leto narašča. Za sodelovanje se jim lepo zahvaljujemo, prav tako pa tudi številnim neregistriranim poročevalcem, ki po potresu izpolnijo spletni vprašalnik o učinkih potresa. Registriranim poročevalcem smo leta 2020 za 24 potresov poslali 13.425 makroseizmičnih vprašalnikov. Spletnih vprašalnikov je bilo poslanih 12.637, poročevalci so jih na naš poziv izpolnili 6559 (52 %). Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 38.338 izpolnjenih spletnih vprašalnikov, med katerimi je bilo: • 32.617 poročil, da so zaznali potres, • 4426 poročil, da niso zaznali potresa, • 1295 poročil, ki jih nismo mogli prirediti potresu (rudniški dogodek, razstreljevanje, promet, brez podane lokacije idr.). Zaradi epidemije covid-19 smo le za štiri potrese poslali tudi papirne vprašalnike (788). Poročevalci so vrnili 639 izpolnjenih papirnih vprašalnikov (81 %), od tega: • 135 poročil, da so zaznali potres, • 475 poročil, da niso zaznali potresa, • 29 poročil, ki jih nismo mogli prirediti potresu (rudniški dogodek, razstreljevanje, promet, brez podane lokacije idr.). Tudi leta 2020 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav (Italije, Avstrije in Hrvaške). Zahvaljujemo se jim za poslane (za območje Hrvaške) oziroma na spletu objavljene makroseizmične podatke (za območje Italije, INGV Effect maps, 2020). Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2020 Potresne opazovalnice državne mreže so leta 2020 zabeležile 2209 lokalnih potresov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Za 1544 lokalnih potresov smo zbrali dovolj podatkov, torej zapisov z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo žarišča. Za 1543 izmed njih, ki so prikazani na sliki 1, smo lahko določili tudi magnitudo. Po podatkih za obdobje 2000-2020 se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 34 potresov z lokalno magnitudo, večjo ali enako 2,0. Ko iz kataloga odstranimo pred- in popotrese, bi bilo takih dogodkov v povprečju 24. Trije potresi na leto imajo v povprečju lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0 (ARSO, 2021). Leta 2020 je imelo 22 potresov lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0, od tega sta bila dva z Potresi v Sloveniji leta 2020 7 Slika 1: Nadžarišča potresov leta 2020, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Potresi so zrisani kronološko (kasnejši močnejši potres lahko zakrije morebitne predhodne šibkejše na istem nadžariščnem območju). Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 1: Distribution of earthquake epicentres in 2020, with calculated hypocentral time, epicentral coordinates and focal depth; the coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV. The earthquakes are plotted chronologically (subsequent stronger earthquakes may overlap previous weaker ones with the same epicentre). Magnituda = magnitude; Globina = depth. Figure was made using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). magnitudo 3,0 ali več. Histogram na sliki 2 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV); 98 odstotkov vseh lociranih potresov je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi Slovenije in bližnje okolice so imeli žarišča do globine 24 km (slika 3). Leta 2020 sta dva potresa z nadžariščem v Sloveniji imela lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0. Prvi, z lokalno magnitudo 3,2, se je zgodil 3. aprila ob 16.16 po UTC (18.16 po lokalnem času) v bližini naselja Lome na Črnovrški planoti. Drugi se je zgodil 17. julija ob 2.50 po UTC (ob 4.50 8 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic Slika 2: Porazdelitev magnitude (MLV) potresov v Sloveniji leta 2020 Figure 2: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2020 with respect to M.V magnitude. Slika 3: Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2020 (v kilometrih) Figure 3: Distribution of focal depth (in kilometres) with respect to the number of earthquakes in Slovenia in 2020. po lokalnem času) pri naselju Čezsoča. Z lokalno magnitudo 3,9 je bil to najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji leta 2020. V preglednici 1 so osnovni podatki za 76 lokalnih potresov z izračunano lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, od katerih so jih prebivalci Slovenije čutili 56. Poleg teh je navedenih še 98 šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim lahko izračunali koordinate nadžarišča. Za lokalne Potresi v Sloveniji leta 2020 9 potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji oziroma njeni bližnji okolici (zato so v preglednici 1 navedeni tudi tisti, ki so imeli žarišče na Hrvaškem (11), v Italiji (7) oziroma v Avstriji (7), in sicer v neposredni bližini slovenske državne meje). Za vsak potres so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas (ura, minuta, sekunda) po UTC (univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji in se od slovenskega, lokalnega časa razlikuje za eno uro; da bi dobili poletni čas, mu je treba prišteti dve uri), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), lokalna magnituda (MLV) in največja intenziteta (Imax) po EMS-98, ki jo je potres dosegel v Sloveniji. V stolpcu Nadžariščno območje je za večino nadžarišč v Sloveniji napisano ime naselja, ki je najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (GURS, 2018), za preostala (nadžarišče je več kot 5 km oddaljeno od najbližjega naselja iz omenjenega seznama ali pa je zunaj slovenskih meja) smo toponim poiskali s pomočjo storitev Google Zemljevidi (Google Maps, 2020). Ocena intenzitete po naseljih je najprej določena s samodejnim algoritmom (Šket Motnikar, 2020) na podlagi spletnih vprašalnikov o učinkih potresa. Če je bila največja samodejna ocena intenzitete ali ocena dežurnega seizmologa večja od IV EMS-98, smo ocene intenzitet za vsa naselja, v katerih so zaznali ta potres, tudi ročno preverili. Če za neko naselje podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon mogočih vrednosti (npr. IV-V). Kadar razpoložljivi podatki niso omogočali potresu določiti niti razpona mogočih vrednosti, smo mu pripisali oznako »čutili«. Za določitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo analizirali zapise iz potresnih opazovalnic državne mreže v Sloveniji, dopolnilnih opazovalnic za močnejše dogodke in opazovalnic sosednjih držav ter dodali podatke iz biltenov iz Avstrije (ZAMG, 2020-2021), Hrvaške (GE-OF-PMF, 2021), Italije (OGS, 2021) in Madžarske (Töth in drugi, 2021). Žariščni čas (čas nastanka potresa), koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časa prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz trirazsežnostnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčic in drugi, 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov (Poljak in drugi, 2000). Lokalno magnitudo Mlv potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. V preglednici 1 je navedena povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je ocenjena po EMS-98. V preglednici 2 so navedeni bližnji (regionalni) potresi, ki so jih čutili tudi v Sloveniji. Prebivalci so na ozemlju Slovenije čutili en potres z žariščem na Madžarskem in kar 28 potresov z žariščem na Hrvaškem. Večina izmed slednjih so del dveh potresnih nizov, ki sta leta 2020 prizadela Hrvaško. Prvi niz se je začel s potresom 22. marca v bližini Zagreba, drugi pa je konec decembra stresel hrvaško pokrajino Banijo. Te potrese zaradi večje oddaljenosti nadžarišča do najbližjega slovenskega kraja (> 50 km) že štejemo za bližnje oziroma regionalne potrese. V preglednici je poleg datuma in časa (UTC) potresa, njegove magnitude (povzeta po Töth in drugi, 2021, za Madžarsko oz. GEOF-PMF, 2021, za Hrvaško) in nadžariščnega območja navedena še največja intenziteta, ki jo je posamezen potres dosegel v Sloveniji. 10 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic Preglednica 1: Seznam potresov leta 2020, ki so imeli lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadžarišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 98 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, vendar so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim tudi lahko določili osnovne parametre. *- največja intenziteta v Sloveniji Table 1: List of earthquakes with MLV> 1.5 in 2020, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity of the felt earthquakes is also stated. Paramétrés are given for 98 earthquakes of a lower magnitude, felt by the inhabitants of Slovenia, for which we also calculated the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth, h = focal depth; nst = number of stations used; RMS = the root mean square of time residuals. Čutili = felt; *-maximal intensity in Slovenia datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 1 1 53 56,9 46,15 14,91 8 25 0,4 0,9 IV Razpotje 2020 2 7 12 17,3 46,24 13,48 15 45 0,4 1,6 III Borjana 2020 2 8 31 4,0 46,34 13,60 5 22 0,3 1,2 III Kal-Koritnica 2020 2 14 51 59,7 46,18 14,07 19 37 0,3 1,7 Zala 2020 4 19 28 49,6 45,49 15,26 4 45 0,5 1,4 lll-IV Podklanec 2020 12 21 4 6,7 46,49 13,76 10 26 0,3 1,3 III Podkoren 2020 13 3 18 2,4 46,35 13,69 9 15 0,3 0,8 III Soča 2020 14 1 45 10,8 45,48 15,36 8 43 0,4 1,6 lll-IV Žuniči 2020 14 18 15 33,8 45,48 15,39 6 23 0,5 1,0 čutili* Donje Prilišče, meja Hrvaška -Slovenija 2020 15 4 50 39,9 45,49 15,38 8 16 0,5 0,9 lll-IV Milici, meja Slovenija - Hrvaška 2020 18 13 23 26,9 45,58 15,19 0 5 0,3 0,1 III Črnomelj 2020 20 7 52 42,2 46,28 13,67 6 28 0,3 1,4 III Lepena 2020 20 18 44 11,5 45,89 14,11 14 84 0,4 2,3 IV Novi Svet 2020 21 6 48 5,6 45,54 15,27 8 66 0,4 2,4 iv-v Bedenj 2020 21 23 3 35,4 45,59 15,24 4 19 0,4 0,8 III Zastava 2020 23 7 34 56,1 46,04 15,13 11 52 0,5 1,9 IV Kladje pri Krmelju datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 1 27 11 33 28,8 45,55 15,27 4 21 0,5 1,3 lll-IV Bedenj 2020 2 2 7 14 59,3 45,67 14,17 8 32 0,4 1,1 III Kal 2020 2 4 1 6 58,3 46,23 14,33 10 47 0,4 1,3 lll-IV Zgornje Bitnje 2020 2 5 16 20 35,5 45,92 15,60 6 50 0,5 2,0 lll-IV Cundrovec 2020 2 7 8 7 33,5 46,28 13,67 6 30 0,4 1,3 čutili Lepena 2020 2 9 21 36 31,9 45,85 14,05 18 33 0,3 1,4 lll-IV Podkraj 2020 2 10 23 28 55,0 46,50 15,88 11 15 0,5 1,5 II Zasadi 2020 2 18 23 41 7,2 46,21 13,52 14 50 0,3 2,0 lll-IV* Montemaggiore (Matajur), Italija 2020 2 19 13 28 43,1 46,12 14,80 8 33 0,4 1,6 lll-IV Zapodje 2020 2 22 11 12 36,4 46,43 14,80 16 13 0,5 1,5 Bistra 2020 2 22 20 9 54,1 45,65 15,54 8 43 0,5 1,6 Brezarič, Hrvaška 2020 2 25 15 49 41,0 45,69 14,89 3 9 0,4 1,0 IV Mala Gora 2020 3 1 22 50 51,5 46,51 14,39 16 47 0,5 1,7 Hintergupf (Zavrh), Avstrija 2020 3 6 9 58 31,1 46,10 14,49 13 30 0,3 1,5 III Ljubljana - Šentvid 2020 3 7 5 14 11,3 46,56 14,51 7 32 0,4 1,6 Gallizien (Galicija), Avstrija 2020 3 8 1 29 45,2 46,20 13,63 4 68 0,5 2,3 IV Livške Ravne 2020 3 10 1 36 27,7 45,91 15,43 4 29 0,3 1,2 lll-IV Gržeča vas 2020 3 14 1 6 58,2 46,01 15,41 5 21 0,4 0,8 lll-IV Selce nad Blanco 2020 3 21 22 45 20,8 46,32 13,58 7 9 0,2 0,8 III Čezsoča 2020 3 24 2 3 50,3 46,01 15,69 5 18 0,4 1,1 IV Bizeljsko 2020 3 30 5 8 36,3 46,30 14,99 9 11 0,2 0,9 lll-IV Dobrovlje 2020 3 30 7 10 12,2 46,50 14,33 12 37 0,4 1,9 Ferlach (Borovlje), Avstrija datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 3 31 18 31 49,1 46,05 13,58 16 22 0,2 1,1 III Plave 2020 4 1 19 57 40,0 46,11 14,48 14 50 0,4 1,6 lll-IV Ljubljana - Šentvid 2020 4 3 16 16 9,5 45,91 14,10 15 90 0,5 3,2 IV Lome 2020 4 3 16 16 36,7 45,91 14,08 14 10 0,2 2,2 Lome 2020 4 3 17 25 40,3 45,89 14,11 15 12 0,1 0,9 lll-IV Vodice 2020 4 3 22 28 16,2 46,00 14,62 13 10 0,2 0,6 III Brezje pri Lipoglavu 2020 4 5 20 12 53,9 45,68 14,24 13 43 0,5 1,5 lll-IV Trnje 2020 4 6 14 53 15,3 45,90 14,10 16 51 0,4 1,7 III Javornik 2020 4 8 5 37 15,8 46,24 14,49 11 56 0,4 1,9 lll-IV Spodnji Brnik 2020 4 9 18 57 5,5 45,69 14,23 11 25 0,2 1,4 III Trnje 2020 4 10 4 15 14,5 46,10 14,23 3 29 0,5 1,2 lll-IV Bukov Vrh nad Visokim 2020 4 12 7 43 7,5 45,71 14,27 12 17 0,2 0,9 II Palčje 2020 4 12 9 38 14,8 46,21 13,63 6 17 0,3 0,8 III Kamno 2020 4 14 5 27 20,8 45,94 15,71 1 55 0,5 2,2 IV Slogonsko 2020 4 14 17 10 54,4 45,95 14,82 9 26 0,3 1,2 čutili Vir pri Stični 2020 4 15 15 42 58,0 45,94 15,71 7 41 0,5 1,5 IV Jereslavec 2020 4 19 4 13 14,8 46,27 13,72 17 68 0,3 1,9 lll-IV Mahavšček 2020 4 19 18 0 11,3 45,94 14,47 12 9 0,2 0,4 čutili Strahomer 2020 4 22 14 17 21,5 45,94 15,70 3 19 0,4 1,3 lll-IV Slogonsko 2020 4 27 2 38 13,2 46,11 14,46 10 18 0,2 0,4 III Dvor 2020 4 28 23 3 47,7 46,71 15,25 6 7 0,3 1,3 čutili* Altenmarkt, Avstrija 2020 5 2 2 10 36,4 46,14 15,15 6 14 0,2 0,9 III Brdce datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 5 2 7 26 44,8 45,66 14,20 8 9 0,2 0,6 II Velika Pristava 2020 5 3 23 13 20,4 45,69 15,60 14 40 0,5 1,7 Srednjak, Hrvaška 2020 5 4 2 36 16,2 46,47 14,41 18 47 0,5 1,6 Zeli (Sele), Avstrija 2020 5 8 1 35 53,0 46,33 13,61 9 28 0,3 0,9 čutili Kai-Koritnica 2020 5 10 16 46 47,1 45,94 13,66 9 21 0,3 1,0 čutili Stara Gora 2020 5 11 3 10 24,7 46,10 14,63 10 22 0,3 1,0 čutili Zaboršt pri Dolu 2020 5 11 4 50 48,2 46,11 14,84 11 51 0,5 1,9 lll-IV Tolsti Vrh 2020 5 14 14 13 26,2 45,47 15,38 7 32 0,4 1,7 III* Donje Priiišče, Hrvaška 2020 5 15 19 14 37,4 46,29 13,29 11 23 0,3 1,5 III* Lusevera (Bardo), Italija 2020 5 20 7 47 14,0 45,60 14,27 19 65 0,4 2,4 lll-IV Šembije 2020 5 23 14 9 19,0 46,35 14,97 9 10 0,1 1,0 lll-IV Brezje 2020 5 24 20 29 45,0 45,38 14,51 12 35 0,5 1,6 Soboli, Hrvaška 2020 5 26 23 51 41,4 45,62 14,29 19 57 0,3 2,1 lll-IV Koritnice 2020 5 29 14 5 31,6 45,77 15,51 6 42 0,5 1,7 III* Mrzlo Polje Žumberačko, Hrvaška 2020 5 29 21 59 38,2 46,29 13,64 7 32 0,2 1,3 čutili Lepena 2020 5 30 2 44 3,6 46,27 14,38 15 7 0,2 0,4 lll-IV Bobovek 2020 5 31 2 45 20,2 46,27 14,94 20 13 0,1 1,7 Čreta 2020 6 1 21 47 17,0 45,50 14,50 13 56 0,4 1,7 III* Klana, Hrvaška 2020 6 3 5 43 10,9 46,11 14,70 5 15 0,3 1,1 II Vrh pri Dolskem 2020 6 4 2 20 25,0 45,89 14,96 9 33 0,4 1,1 lll-IV Železno 2020 6 4 18 3 26,7 46,00 15,13 8 19 0,3 1,0 čutili Veliki Cirnik 2020 6 4 19 45 51,9 45,58 15,09 6 45 0,4 1,7 lll-IV Miklarji datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 6 5 3 6 14,9 45,66 14,82 6 30 0,4 1,3 III Mrtvice 2020 6 14 0 35 10,0 46,03 15,12 11 44 0,4 1,6 III Kal pri Krmelju 2020 6 17 15 49 51,7 46,02 14,27 8 28 0,4 1,1 čutili Vrzdenec 2020 6 21 18 12 15,8 46,09 15,01 8 43 0,4 1,7 lll-IV Rodež 2020 6 21 19 22 9,2 46,08 15,02 12 73 0,4 2,5 IV-V Rodež 2020 6 22 0 56 47,8 46,09 15,01 7 26 0,4 1,1 lll-IV Rodež 2020 6 25 17 11 5,8 46,21 13,60 13 20 0,2 1,1 III Livek 2020 6 30 6 47 2,5 45,47 14,57 16 56 0,4 2,4 Platak, Hrvaška 2020 7 1 2 35 4,9 45,66 14,36 16 63 0,5 1,8 lll-IV Juršče 2020 7 4 15 42 37,5 46,09 15,18 14 42 0,4 2,1 IV-V Veliko Širje 2020 7 9 19 38 12,0 46,06 15,64 7 27 0,3 1,2 III Hrastje ob Bistrici 2020 7 12 15 53 50,0 46,58 15,22 10 31 0,6 1,6 lll-IV Sv. Anton na Pohorju 2020 7 17 2 50 57,1 46,32 13,54 15 103 0,5 3,9 IV-V Čezsoča 2020 7 17 3 11 38,0 46,32 13,53 14 24 0,2 1,4 III Čezsoča 2020 7 17 4 8 45,3 46,32 13,54 17 34 0,3 1,4 IV Čezsoča 2020 7 17 17 37 30,2 46,32 13,54 15 34 0,3 1,6 III Čezsoča 2020 7 18 16 18 41,0 46,22 15,53 16 58 0,5 2,2 IV Brecljevo 2020 7 23 4 26 59,8 45,55 14,24 8 38 0,5 1,3 III Koseze 2020 7 24 0 0 39,8 45,89 15,37 1 18 0,4 0,8 III Mali Koren 2020 7 25 4 35 23,7 46,48 14,77 10 56 0,5 2,1 lll-IV Topla 2020 7 27 12 2 7,4 46,09 14,46 14 36 0,4 1,6 II Ljubljana - Šentvid 2020 7 29 14 11 20,9 46,30 15,65 16 33 0,5 1,6 III Hrastovec pod Bočem datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 8 2 16 4 55,6 46,27 13,71 5 84 0,6 2,7 IV Mahavšček 2020 8 2 19 49 0,1 46,27 13,72 5 71 0,5 1,8 lll-IV Mahavšček 2020 8 3 6 24 57,6 46,11 14,92 7 18 0,4 1,2 lll-IV Senožeti 2020 8 3 7 27 43,7 46,59 13,52 7 42 0,3 1,8 Vorderberg (Blače), Avstrija 2020 8 3 20 23 35,3 46,04 14,95 10 38 0,4 1,7 III Zglavnica 2020 8 6 10 17 26,2 46,32 13,53 13 18 0,1 0,7 III Plužna 2020 8 6 14 2 16,8 46,12 14,83 18 48 0,5 2,0 III Vače 2020 8 7 16 41 5,5 46,28 13,71 5 20 0,3 1,2 čutili Mahavšček 2020 8 7 17 36 30,7 45,88 14,88 7 13 0,4 1,1 III Orlaka 2020 8 7 19 30 9,3 46,32 13,54 16 52 0,3 1,7 lll-IV Čezsoča 2020 8 8 4 50 19,2 46,32 13,54 15 58 0,5 1,5 III Bovec 2020 8 8 7 38 39,8 46,27 13,71 5 52 0,5 1,8 III Mahavšček 2020 8 9 1 19 56,9 46,31 13,53 16 18 0,2 0,8 čutili Srpenica 2020 8 9 11 3 10,8 46,27 13,71 5 21 0,4 1,1 II Mahavšček 2020 8 10 19 15 51,8 46,32 13,53 14 30 0,2 1,1 III Čezsoča 2020 8 13 8 32 3,5 46,31 13,55 15 31 0,3 1,6 III Čezsoča 2020 8 14 12 39 54,0 46,28 13,72 6 19 0,4 1,3 III Mahavšček 2020 8 15 21 29 55,0 46,14 14,85 8 26 0,4 1,1 III Kandrše 2020 8 18 9 56 3,8 45,82 14,99 11 45 0,4 1,7 lll-IV Mali Lipovec 2020 8 19 18 41 10,0 46,10 13,84 17 22 0,3 0,9 III Prapetno Brdo 2020 8 19 23 35 33,8 46,32 13,53 14 21 0,3 0,6 čutili Čezsoča 2020 8 21 15 49 59,0 46,25 13,57 17 91 0,4 2,6 IV Kobarid datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 8 22 22 18 5,4 45,92 15,55 8 28 0,5 1,2 III Gorenje Skopice 2020 8 25 11 37 29,6 45,85 15,11 11 8 0,3 1,0 lll-IV Mali Vrh 2020 8 25 20 33 14,8 45,47 14,43 14 12 0,2 0,9 III* Klana, Hrvaška 2020 8 28 19 44 57,9 46,10 15,23 10 43 0,4 2,1 IV-V Gračnica 2020 9 3 15 0 55,2 46,32 13,61 7 14 0,2 1,0 čutili Lepena 2020 9 4 4 58 10,1 45,88 14,55 7 17 0,2 0,9 lil Sekirišče 2020 9 18 11 36 47,2 46,57 15,21 8 8 0,2 1,5 Sv. Anton na Pohorju 2020 9 18 17 51 22,9 45,75 15,71 13 35 0,4 1,8 Klake, Hrvaška 2020 9 22 4 41 22,2 45,85 15,21 5 10 0,3 0,9 lll-IV Herinja vas 2020 10 4 16 32 39,3 45,79 14,88 2 13 0,2 1,1 čutili Sela pri Hinjah 2020 10 6 17 44 23,7 45,69 15,65 15 32 0,4 1,7 Donja Reka, Hrvaška 2020 10 7 20 28 23,7 46,14 14,50 10 23 0,4 0,9 lil Srednje Gameljne 2020 10 13 4 51 38,5 46,22 13,37 15 40 0,3 1,5 Taipana (Tipana), Italija 2020 10 13 5 0 11,5 46,22 13,37 15 46 0,3 1,7 Taipana (Tipana), Italija 2020 10 13 5 10 13,0 46,23 13,37 13 12 0,1 1,5 Taipana (Tipana), Italija 2020 10 13 14 31 32,3 46,22 13,37 16 43 0,2 1,5 lil* Taipana (Tipana), Italija 2020 10 15 20 14 24,8 46,40 15,07 11 32 0,5 1,3 lll-IV Ravne 2020 10 20 3 4 24,7 46,02 14,49 8 14 0,2 0,6 II Črna vas 2020 10 22 14 35 7,5 46,27 13,67 17 44 0,2 1,7 lil Koseč 2020 10 25 3 37 56,5 45,93 15,70 4 16 0,4 0,9 lil Jereslavec 2020 10 27 22 40 27,2 45,87 14,81 11 21 0,3 1,0 II Male Lese 2020 10 29 14 33 8,1 45,76 14,94 6 15 0,7 1,0 čutili Smuka datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 11 1 0 9 44,3 45,95 14,70 9 20 0,3 0,5 II Žalna 2020 11 1 18 56 29,7 46,13 15,06 7 17 0,4 0,8 II Retje nad Trbovljami 2020 11 4 3 4 27,8 45,80 14,97 16 66 0,6 2,1 lll-IV Podgozd 2020 11 18 20 52 45,4 45,86 15,41 2 7 0,2 0,5 IV Malence 2020 11 22 19 17 57,8 46,48 15,10 10 21 0,4 1,4 III Šmartno pri Slovenj Gradcu 2020 11 24 4 16 27,2 46,49 14,69 6 58 0,5 2,2 lll-IV* Koprein Sonnseite (Koprivna), Avstrija 2020 12 2 8 3 48,3 45,79 14,84 9 20 0,4 1,2 III Žvirče 2020 12 6 2 6 43,1 45,76 14,15 16 12 0,1 0,4 čutili Orehek 2020 12 6 12 7 48,2 45,93 14,88 11 40 0,4 1,4 II Pokojnica 2020 12 12 20 14 16,1 45,76 14,15 15 12 0,1 0,6 čutili Studenec 2020 12 13 12 26 33,6 45,84 13,57 13 17 0,3 1,1 III* Bonetti (Boneti), Italija 2020 12 15 5 47 55,5 46,08 14,34 17 35 0,4 1,6 III Setnica 2020 12 16 23 5 31,2 46,09 14,35 16 51 0,4 1,5 Belo 2020 12 19 18 56 25,3 46,15 14,34 9 9 0,2 0,3 III Pungert 2020 12 21 14 47 56,0 45,50 15,33 5 9 0,2 0,6 čutili Marindol 2020 12 22 20 2 10,7 46,09 13,68 14 13 0,2 1,1 III Kanalski Vrh 2020 12 22 22 7 40,1 45,51 15,25 5 6 0,2 0,7 IV Bojanci 2020 12 26 18 12 8,7 45,66 14,06 9 16 0,3 1,2 čutili Gornje Ležeče 2020 12 30 3 21 19,6 45,99 14,74 11 10 0,3 0,6 III Gorenje Brezovo 2020 12 30 20 41 27,5 45,79 14,10 11 29 0,3 1,0 III Strane 2020 12 30 21 24 7,0 46,11 13,81 16 20 0,2 0,8 lll-IV Roče 2020 12 30 22 6 16,9 46,07 14,99 5 8 0,2 0,9 lll-IV Stranski Vrh datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv nadžariščno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2020 12 30 23 24 0,5 46,07 14,98 8 34 0,4 1,4 lll-IV Preveg 2020 12 31 1 28 52,1 45,92 15,45 2 7 0,2 0,7 lll-IV Velika vas pri Krškem 2020 12 31 1 43 2,9 45,97 14,57 8 12 0,2 0,4 III Gumnišče 2020 12 31 4 50 7,9 46,07 14,98 5 49 0,5 1,8 lll-IV Stranski Vrh Preglednica 2: Seznam bližnjih (regionalnih) potresov, ki so jih leta 2020 čutili prebivalci Slovenije. Table 2: List of regional earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia in 2020. datum čas (UTC) MW intenziteta potresno območje h min EMS-98 date time (UTC) MW intensity epicentral area h min EMS-98 2020 1 5 1 13 3,5 III Surd (Šurd), Madžarska 2020 1 28 7 53 3,4 III—IV Marija Bistrica, Hrvaška 2020 3 22 5 24 5,6 V Zagreb, Hrvaška 2020 3 22 6 1 4,9 IV Zagreb, Hrvaška 2020 3 22 6 41 3,4 IV Zagreb, Hrvaška 2020 3 22 7 37 2,7 čutili Zagreb, Hrvaška 2020 3 22 8 4 3,1 III—IV Zagreb, Hrvaška 2020 3 22 9 11 3,1 III Zagreb, Hrvaška 2020 3 23 10 12 3,2 IV Zagreb, Hrvaška 2020 4 23 7 52 3,2 III Zagreb, Hrvaška 2020 5 13 9 9 3,8 IV Crikvenica, Hrvaška 2020 11 1 13 15 4,7 III Starigrad Paklenica, Hrvaška 2020 12 28 5 28 5,1 V-VI Petrinja, Hrvaška 2020 12 28 6 49 4,6 IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 29 11 19 6,1 V-VI Petrinja, Hrvaška 2020 12 29 11 40 3,3 čutili Petrinja, Hrvaška 2020 12 29 12 34 4,2 IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 29 17 57 3,8 III-IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 29 19 31 3,6 III-IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 29 20 23 3,3 IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 30 1 7 3,2 III Petrinja, Hrvaška 2020 12 30 5 15 4,8 V Petrinja, Hrvaška 2020 12 30 5 26 4,6 čutili Petrinja, Hrvaška 2020 12 30 8 21 3,8 III-IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 30 19 31 3,5 III-IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 31 3 33 4,1 IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 31 4 24 3,6 III Petrinja, Hrvaška 2020 12 31 8 15 3,8 III-IV Petrinja, Hrvaška 2020 12 31 10 42 3,1 III Petrinja, Hrvaška Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije Leta 2020 ni bilo potresov z žariščem v Sloveniji, ki bi povzročili gmotno škodo, le posamezne lasaste razpoke v ometu, so pa potresi na Hrvaškem povzročili nekaj škode tudi v Sloveniji. Prebivalci v Sloveniji so čutili skupno vsaj 183 potresov, 154 lokalnih in 29 regionalnih. Dva potresa sta v Sloveniji imela največjo intenziteto V-VI EMS-98, dva intenziteto V EMS-98 in pet intenziteto IV-V EMS-98. 20 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic Nadžarišča potresov so prikazana na sliki 4, na kateri so poleg lokalnih potresov prikazani še regionalni potresi z žariščem pri Zagrebu in Petrinji, Hrvaška. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo doseženo intenziteto potresa v Sloveniji. Potresi na sliki 4 niso zrisani kronološko, temveč od največje magnitude do najmanjše, da močnejši potresi ne bi zakrili šibkejših. 4700' 46 30' 46*00' 45*30' 13" 30' Magnituda MLV 14'00' 14"30' 1500' 15'30' 1600' 1 ® AR50F0TRE5I 7o—- ' JBCS a O /a « ■ff Jo 1 ' | i AVSTRIJA j O -- o _ GO o ° o o 0 O o O O —' ,; s «H te k D t . ^ Vi s s % Z Jo < / h- ii "T"1-- o fr °° r*. v ^ jr -K o / \ -1— 9 T- i 16' 30' Intenziteta □ □ Q □ □ CMS -98 F II III IV V Slika 4: Nadžarišča lokalnih potresov ter potresov z žariščem pri Zagrebu in Petrinji, Hrvaška, ki so jih leta 2020 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Pri razponu mogočih vrednosti intenzitete je prikazana spodnja vrednost. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 4: Epicentres of local earthquakes along with earthquakes from Zagreb and Petrinja, Croatia, felt in Slovenia in 2020. The size of the symbols represents local magnitude, while the colour represents maximum intensity in Slovenia. Lower value of intensity is shown for possible intensity ranges. Magnituda = magnitude; Intenziteta = intensity. Figure was made using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). V nadaljevanju so opisani trije potresi, in sicer najmočnejši potres, ki se je zgodil na območju Slovenije leta 2020, in dva potresa iz Hrvaške, ki sta na ozemlju Slovenije pustila največ posledic. Potres pri Potresi v Sloveniji leta 2020 21 Bovcu (Mlv = 3,9) je imel največjo intenziteto IV-V EMS-98, potresa na Hrvaškem (ML = 5,6 in ML = 6,1; GEOF-PMF, 2021) pa sta v Sloveniji imela intenziteto V in V-VI EMS-98. Za vsakega izmed teh potresov je prikazana karta intenzitete po naseljih (slike 5-7) z vrisanim instrumentalno določenim nadžariščem. Če so opazovalci poročali le o zvočnih učinkih brez tresenja tal, je kraju pripisana oznaka »zvok«. Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi vprašalnikov o učinkih potresa. Vprašalnike po potresu pošljemo registriranim prostovoljnim poročevalcem ali pa jih občani sami izpolnijo na spletni strani: • ARSO (http://potresi.arso.gov.si/vprasalnik) • ali evropsko-sredozemske seizmološke organizacije EMSC (https://www.emsc-csem.org/ Earthquake/Contribute/choose_earthquake.php). Na sliki 8 so prikazana vsa naselja, od koder smo dobili podatke, da so ljudje čutili učinke katerega izmed potresov. Barva in oznaka na sliki opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v posameznem naselju leta 2020. Potres 22. marca 2020 ob 5.24 UTC pri Zagrebu (slika 5) Prvi močen potres, ki je leta 2020 v Sloveniji povzročil kar nekaj strahu, se je zgodil v nedeljo 22. marca ob 5.24 UTC (ob 6.24 po lokalnem času) z magnitudo 5,6 in z nadžariščem na območju gore Medvednica, 7 km severno od središča Zagreba, glavnega mesta Hrvaške (GEOF-PMF, 2021). Sledili so mu številni popotresi. Potres je v centru Zagreba močno poškodoval zgodovinske in stanovanjske objekte. Več kot 26.000 zgradb je bilo poškodovanih, 1900 tako močno, da v njih ni več možno bivati. Triindvajset ljudi je bilo ranjenih, ena deklica pa je izgubila življenje. Glavni potres so čutili po vsej Sloveniji. Mnoge je potres prebudil. Na ARSO smo prejeli skoraj 6000 izpolnjenih spletnih vprašalnikov. Poročevalci iz krajev bližje nadžarišču potresa so poročali o močnem 10-20 sekundnem tresenju tal, bobnenju, loputanju vrat, nihanju luči, žvenketanju posode. Nekateri so iz strahu zbežali na prosto. Dobili smo tudi nekaj poročil o poškodbah (pojav lasastih razpok, odpadanje ometa in podobno). Ocenjena največje intenzitete potresa v Sloveniji je V EMS-98, predvsem v vzhodnem delu Slovenije (Cecic in drugi, 2023). Potres 17. julij 2020 ob 2.50 UTC pri Bovcu (slika 6) Najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji v letu 2020 se je zgodil 17. julija ob 2.50 UTC (ob 4.50 po lokalnem času) v bližini naselja Čezsoča. Lokalna magnituda potresa je bila 3,9 in največja intenziteta IV-V EMS-98 v naseljih Bukovo, Dolje, Lepena, Logje, Plužna, Poljubinj, Stržišče, Trnovo ob Soči, Volarje in Vrtoče ter italijanskih naselij Arta Terme, Artegna, Grado in Grimacco (INGV, 2020). Potres so čutili v celotni Sloveniji, v območju do 193 km od nadžarišča, pa tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Mnoge je potres prebudil. Opazovalci iz krajev bližje nadžarišču potresa so poročali o močnem nekaj sekundnem tresenju tal, bobnenju, škripanju pohištva, žvenketanju kozarcev. Potres je v posameznih primerih povzročil nekaj lasastih razpok, v naselju Krnice se je s hriba sprožilo nekaj večjih skal. 22 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic 13°30' 14° 14°30' 15° 15°30' 16° 16°3CT Slika 5: Intenziteta potresa magnitude 5,6 pri Zagrebu, Hrvaška, 22. marca 2020 ob 5.24 UTC v posameznih naseljih. Figure 5: Intensity of the earthquake near Zagreb, Croatia (ML=5.6) on 22 March 2020 at 5:24 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt. Potres 29. december 2020 ob 11.19 UTC pri Petrinji (slika 7) Niz potresov, ki je konec leta 2020 pretresel hrvaško pokrajino Banijo, se je začel s predpotresom 28. decembra 2020 ob 5.28 UTC (ob 6.28 po lokalnem času) z magnitudo 5,1. Naslednji dan, 29. decembra 2020 ob 11.19 UTC (ob 12.19 po lokalnem času), mu je sledil glavni potres z magnitudo 6,1. Nadžarišče potresa je bilo šest km jugozahodno od Petrinje oz. 50 km jugozahodno od Zagreba, Hrvaška (GEOF-PMF, 2021). Sledili so mu številni popotresi. V glavnem potresu je sedem oseb izgubilo življenje, 26 je bilo ranjenih. Povzročil je veliko škode v območju nekaj deset km okrog nadžarišča, kjer so bile številne zgradbe močno poškodovane ali porušene. Glavni potres so čutili prebivalci vseh okoliških držav. (Markušic, 2021) Na ARSO smo prejeli 8350 izpolnjenih spletnih vprašalnikov. Opazovalci so poročali o močnem tresenju, zaradi katerega je veliko ljudi v strahu zbežalo na prosto. Ponekod so popadali predmeti s polic, manjši predmeti so se prestavili ali prevrnili, manj stabilno pohištvo se je premaknilo, poročali so o loputanju vrat, vzvalovanju tekočin in tresenju pohištva. V višjih nadstropjih so posamezniki s težavo ohranili ravnotežje. Potresi v Sloveniji leta 2020 23 Slika 6: Intenziteta potresa magnitude 3,9 pri Bovcu 17. julija 2020 ob 2.50 UTC v posameznih naseljih a) celotno območje, kjer so potres čutili; b) širše nadžariščno območje. Figure 6: Intensity of the earthquake near Bovec (MLV=3.9) on 17 July 2020 at 2:50 UTC in individual settlements; a) felt area; b) wider epicentral area Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt. Potres je imel v Sloveniji največjo intenziteto (V-VI EMS-98) v naseljih Črneča vas, Dolenje Skopice, Drama, Drenovec pri Bukovju, Globočice pri Kostanjevici, Hrastulje, Kalce-Naklo, Kostanjevica na Krki, Malo Mraševo, Močvirje, Orešje na Bizeljskem, Senovo in Volčje. Iz Ljubljane smo prejeli 21 % vseh pozitivno izpolnjenih vprašalnikov, zato je bilo tu opisanih največ učinkov potresa in prijavljenih tudi največ poškodb, a je šlo predvsem za manjše lasaste razpoke. Manjšo gmotno škodo je potres povzročil v Brežicah, Globočicah pri Kostanjevici, Kostanjevici na Krki in Senovem (Birko in drugi, 2022). Sklepne misli Leta 2020 se je v Sloveniji ali njeni bližnji okolici zgodilo 2209 potresov. Dvajset potresov je imelo lokalno magnitudo med 2,0 in 2,9, dva potresa pa sta imela magnitudo 3,0 ali več. Večina potresov (98 %) je imela lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice so imeli žarišča do globine 24 km (sliki 1 in 3). V Sloveniji so leta 2020 prebivalci čutili vsaj 183 potresov (sliki 4 in 9). Dva potresa sta v Sloveniji imela največjo intenziteto V-VI EMS-98, dva potresa intenziteto V in pet potresi intenziteto IV-V. Za preostale potrese (174) v letu 2020 smo uporabili samodejno ocenjeno intenziteto: 23 potresov je imelo največjo intenziteto IV, 52 potresov je imelo intenziteto III-IV, 64 potresov intenziteto III in 11 potresov intenziteto II EMS-98. Za 24 potresov nismo prejeli dovolj informacij o učinkih, zato jim ni bilo mogoče določiti intenzitete po evropski potresni lestvici. Intenziteta je pri teh potresih ocenjena samo opisno, in sicer z oznako »čutili« (slika 9). 24 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic Slika 7: Intenziteta potresa magnitude 6,1 pri Petrinji, Hrvaška, 29. decembera 2020 ob 11.19 UTC v posameznih naseljih. Figure 7: Intensity of the earthquake near Petrinja, Croatia (ML=6.1) on 29 December 2020 at 11:19 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt. Potresi v Sloveniji leta 2020 25 Slika 8: Največja intenziteta potresa izmed vseh, ki so se zgodili leta 2020, ocenjena v posameznem naselju v Sloveniji. Figure 8: Overall map of the maximum intensity in individual settlements in Slovenia of all the earthquakes in 2020 felt by the inhabitants of Slovenia. Čutili = felt; zvok = thunder. 26 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic Slika 9: Porazdelitev največje intenzitete po EMS-98 potresov, ki so jih prebivalci v Sloveniji čutili leta 2020. Figure 9: Distribution of maximum EMS-98 intensity with respect to number of earthquakes in Slovenia in 2020. Čutili = felt. Viri in literatura ARSO, 2021. Letni seizmološki bilteni, 2000-2020. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. Cede, I., Birko, D., Čarman, M., Godec, M., Jesenko, T., Lanjšček, M., Ložar Stopar, M., Pahor, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčic, M., 2022. Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem. Potresi v letu 2020. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. Ljubljana. Birko, D., Cecic, I., Čarman, M., Jerše Sharma, A., Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Živčic, M., 2023. Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem. Potresi v letu 2020. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. Ljubljana. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 28 April 2021. http://www.ce3rn.eu/ (uporabljeno 28.4.2021). EMSC/CSEM, 2020. European-Mediterranean Seismological Centre - EMSC/CSEM. https://www.emsc-csem.org/Earthquake/Contribute/choose_earthquake.php Google Maps, 2020. https://www.google.com/maps (uporabljeno 25.03.2021). GEOF-PMF, 2021. Data reports (online). Geofizički odsjek Prirodoslovno matematičnog fakulteta, Zagreb, Hrvaška. https://www.pmf.unizg.hr/geof/seizmoloska_sluzba/seizmoloski_bil-teni (uporabljeno 21.11.2022). GURS (Geodetska uprava RS), 2018. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški Potresi v Sloveniji leta 2020 27 seznam. Grünthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. INGV, Osservatorio Nazionale Terremoti (National Earthquake Observatory), Roma, 2020. http:// cnt.rm.ingv.it (uporabljeno 21.11.2022). INGV Effect maps (2020). https://www.hsit.it/ (uporabljeno 25. 1. 2022). Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N. 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771 — 783. Lienert, B. R. 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str. Markušic, S., Stanko, D., Penava, D., Ivančic, I., Bjelotomic Oršulic, O., Korbar, T., Sarhosis, V., 2021. Destructive M6.2 Petrinja Earthquake (Croatia) in 2020 - Preliminary Multidisci-plinary Research, Research Gate https://assets.researchsquare.com/files/rs-2136108/ v1_covered.pdf?c=1667992339 (uporabljeno 21.11.2022) Michelini, A., Živčic, M., Suhadolc, P. 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2 (3), 257-265. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2020. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giulia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. Spletni naslov: http://www.crs.inogs.it/bollettino/RSFVG/2019/RSFVG-2019.en.html. Poljak, M., Živčic, M., Zupančič, P. 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Geophys., vol. 1, 57, 37-55. Šket Motnikar, B., Jerše Sharma, A. 2020. Statistična analiza spletnih vprašalnikov, interno predavanje, Agencija za okolje, Ljubljana, februar 2020. Sinčič P., Tasič I., 2022. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020, Potresi v letu 2020, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana Töth, L., Mönus, P., Kiszely, M., Trosits, D., 2021. Hungarian Earthquake Bulletin 2020. Geo-Risk, Budapest. http://www.georisk.hu/Bulletin/HEB_2020.pdf. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M. 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Wessel, P., Smith, W. H. F. 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un., Vol. 72 (441), 445-446. Wessel, P., Smith, W. H. F. 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released. EOS Trans. AGU, Vol. 79, 579. ZAMG, 2019-2020. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG--stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčic, M., Bondâr, I., Panza, G. F. 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayle-igh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. 28 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic t Potresi v Sloveniji leta 2020 29 Ina Cecic, Danijela Birko, Martina Čarman, Matjaž Godec, Tamara Jesenko, Miha Lanjšček, Milka Ložar Stopar, Jurij Pahor, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem Earthquake near Zagreb, Croatia, on 22 March 2020 Povzetek 22. marca 2020 ob 6. uri in 24 minut po lokalnem času se je severno od Zagreba zgodil močen potres z lokalno magnitudo (ML) 5,5*. V Zagrebu in okoliških krajih je povzročil veliko škode, umrla je ena oseba. Zatresel je tudi slovenska tla. V Sloveniji so ga najmočneje čutili prebivalci obmejnih območjih Gorjancev, Bizeljskega, Kozjanskega in Haloz. V prispevku so opisane glavne značilnosti potresa, predstavljeni so učinki potresa v Sloveniji in podatki potresnih opazovalnic v Sloveniji. Abstract On 22 March 2020 at 6:24 CET (5:24 UTC), a strong earthquake with a local magnitude of ML 5.5* occurred north of Zagreb, the capital of Croatia. Substantial damage was observed in Zagreb and neighbouring area; one person was killed. The earthquake was also felt in Slovenia, most strongly by the inhabitants of the border areas of Gorjanci, Bizeljsko, Kozjansko and Haloze. In this paper main characteristics of the earthquake sequence, the effects of the main earthquake in Slovenia and the data of seismic stations in Slovenia are described. Uvod Na nedeljsko jutro, 22. marca ob 6. uri in 24 minut po lokalnem času (5.24 UTC), so številni prebivalci Slovenije čutili tresenje tal. Močen potres, ki je nastal 10 kilometrov globoko pod pobočjem planine Medvednica, 7 km severno od centra Zagreba, v bližini Markuševca in Čučerja, je imel lokalno magnitudo ML 5,5* in navorno magnitudo MW 5,4 (Markušic in drugi, 2020; Herak in drugi, 2021), intenziteta v nadžariščnem območju pa je bila VII* EMS-98 (Geofizički odsjek, 2022); (vse magnitude in intenzitete, označene z zvezdico tu in v nadaljevanju, so povzete po članku Herak in drugi, 2021, ter podatkih Hrvaške seizmološke službe GEOF-PMF, 2021). EMS-98 je okrajšava za Evropsko potresno lestvico (Grunthal, 1998). Zaradi plitkega žarišča in bližine mesta je potres najhuje prizadel Zagreb in okolico, čutili pa so ga v vseh okoliških državah. Slika 1 prikazuje učinke potresa, ki jih je zbral Evropsko-sredozemski seizmološki center (EMSC). Vsaka pika na zemljevidu predstavlja informacijo posameznika o tem, kje in kako je potres zaznal. Modre, zelene in rumene pike označujejo lokacijo poročevalca, ki je potres le čutil, medtem ko pike, obarvane oranžno in rdeče, nakazujejo lokacije, kjer bi potres lahko povzročil poškodbe objektov. V širšem nadžariščnem območju so se ljudje zelo prestrašili in zbežali na prosto. V stanovanjih se je ponekod prevrnilo težko pohištvo. V Zagrebu in okolici je potres poškodoval približno 30 26.000 stanovanjskih, javnih in monumentalnih zgradb (slika 2). Med njimi je bilo približno 1.400 predvsem starejših zgradb tako poškodovanih, da njihova nadaljnja uporaba ni bila več mogoča, približno 5.200 objektov pa je po pregledu dobilo oznako o začasni neuporabnosti. Dobro grajene Slika 1. Učinki potresa, podatke je zbral Evropsko-sredozemski seizmološki center (EMSC, 2021). Figure 1. Earthquake effects collected by the European-Mediterranean Seismological Centre (EMSC, 2021). Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem 31 Slika 2. Delna porušitev fasade cerkve v kraju Čučerje, 11 km SU od centra Zagreba. (foto I. Sovič, Hrvaška seizmološka služba). Figure 2. Partial collapse of the facade wall of the church in Čučerje, 11 km NE from the centre of Zagreb. (photo I. Sovič, Croatian Seismological Survey). stavbe so utrpele nekonstrukcijske poškodbe, kot je odpadanje dimnikov, razpoke v zidovih ter odpadanje ometa (Grad Zagreb, 2020). V potresu je bilo 17 oseb poškodovanih, med njimi tudi 15-letna deklica, na katero se je porušil del stavbe na Bordicevi ulici v Zagrebu in je naslednji dan v bolnišnici umrla. Potres se je zgodil v nedeljo zgodaj zjutraj med časom, ko so bili prebivalci zaradi ukrepov med epidemijo covid-19 doma. To je botrovalo majhnemu številu ranjenih, saj so v potresu deli fasad, dimnikov, strešnikov in fasadnih dekoracij padali na avtomobile in prazne mestne pločnike. Zaradi poškodovanosti stavbe Geofizikalnega zavoda in izpada strežnikov, so se hrvaški kolegi morali obrniti tudi na družbene medije, da so lahko posredovali nujne podatke in informacije o potresih ter prebivalcem ponudili odgovore na številna vprašanja (Mustac in drugi, 2021). Številni popotresi so zgradbe še dodatno oslabili in večali škodo. Najmočnejši popotres lokalne magnitude ML 4,9* se je zgodil le 37 minut po glavnem potresu, ob 7.01. Kasneje, ob 7.41, mu je sledil še potres lokalne magnitude ML 3,5*. Vsi ostali potresi v popotresnem nizu so bili šibkejši. Hrvaški seizmologi so izračunali, da se bodo tla po najmočnejšem potresu umirjala približno 6 let (Herak in drugi, 2021). Potresni niz, prikazan na sliki 3 (slika in nadaljnji opis iz Herak in drugi, 2021), se je zgodil severno od Zagreba pod goro Medvednica. Sleme gore se širi od jugozahoda proti severovzhodu. Prostorska analiza popotresnega niza in izračun žariščnih mehanizmov desetih močnejših po-potresov sta razkrila, da so se glavni potres in glavnina popotresov zgodili na prelomu Severna Medvednica (NMBF - North Medvednica boundary fault). Gre za reverzni prelom smeri JZ-SV, katerega ploskev na površju izdanja severozahodno vzdolž pobočja Medvednice v Hrvaškem Zagorju, v nasprotni smeri - proti jugovzhodu - pa tone pod goro Medvednica v globino. Slika 3b prikazuje navpični prerez skorje vzdolž trase, katera je na sliki 3a označena z daljico P. Prerez gre skozi žarišče glavnega potresa in je pravokoten na smer prelomne ploskve žariščnega meha- 32 I. Cecic, D. Birko, M. Čarman, M. Godec, T. Jesenko, M. Lanjšček, M. Ložar Stopar, J. Pahor, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčic 12 _1___J_._I__1_- V ... - . _I , j O 2 4 6 8 10 12 14 16 Distance, km Slika 3. Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu in popotresni niz. Slika je prevzeta iz Herak in drugi (2021). a) Potresni niz lociranih potresov na zemljevidu. Rdeče polne črte prikazujejo trase prelomov in so prilagojene po Tomljenovicu in Csontosu (2001). Legenda: NMBF - Severno medvedniški prelom; KF - Kašinski prelom; P - daljica označuje traso globinskega prereza spodnje slike. Osnovni zemljevid je iz OpenTopoMap. b) Potresi prikazani v globinskem prerezu. Prerez je narejen navpično v globino in pravokotno na usmerjenost prelomne ploskve 67°, ki jo podaja žariščni mehanizem glavnega potresa. Figure 3. The earthquake near Zagreb on 22 March 2020 and its aftershocks. The image was published by Herak et al. (2021). a) Map view of located earthquakes. Traces of main faults (red lines) are modified after Tomljenovic and Csontos (2001). Legend: NMBF - North Medvednica boundary fault; KF - Kašina fault; The P - line indicates the trace of the depth's cross-section of the image below. Base-map is from OpenTopoMap. b) Earthquakes shown in depth's cross-section. The cross-section is made vertically in depth and perpendicular to the strike of the fault plane, which is 67° given by the focal mechanism of the main earthquake. Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem 33 Slika 4. Karta intenzitet potresa 22. marca 2020 ob 5.24 UTC pri Zagrebu v posameznih naseljih. Figure 4. Intensities of the earthquake on 22 March 2020 at 5:24 UTC near Zagreb in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt. nizma glavnega potresa. Vpadni kot prelomne ravnine, ki ga zarišejo popotresi, je 47°. Pretrg na površini ni bil odkrit, zato lahko sklepamo, da ta ni dosegel površja. Makroseizmični podatki za Slovenijo V potresu so se stresla tudi slovenska tla. Karta intenzitet vsebuje podatke za 1646 naselij v Sloveniji, iz katerih smo prejeli podatke o tem, kako so prebivalci čutili potres. Analizirali smo vse zbrane makroseizmične podatke: spletne vprašalnike, vprašalnike in podatke iz aplikacije EMSC, kot tudi vtise očividcev na družbenih omrežjih in v medijih. Na sliki 4 vsaka oznaka predstavlja intenziteto potresa za posamezno naselje, ocenjeno po EMS-98. Iz nekaterih naselij ob slovensko-hrvaški meji (Gorjanci, Bizeljsko, Kozjansko in Haloze) so prišla posamezna poročila o lasastih razpokah v stenah, odpadlem beležu in ometu ter poškodovanih strešnikih. Potres so najbolj čutili prebivalci na vzhodu Slovenije. Povzročil je nekaj preplaha, posebej zato, ker se je zgodil v nedeljo zjutraj. V nedeljskih jutranjih urah običajno še mirujemo in se zadržujemo v mirnih prostorih, v katerih smo bolj dovzetni in pozorni na učinke potresa. Na zahodu Slovenije so potres večinoma čutili le tisti, ki so se nahajali v višjih nadstropjih. Ob tem potresu je bilo zaradi 34 I. Cecic, D. Birko, M. Čarman, M. Godec, T. Jesenko, M. Lanjšček, M. Ložar Stopar, J. Pahor, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčic Preglednica 1. Osnovni parametri potresov pri Zagrebu, ki so jih čutili prebivalci Slovenije, in število prejetih makroseizmičnih podatkov (vprašalnikov in piktogramov) od 22. 3. 2020 do konca leta 2020. Magnitude ML so povzete po Herak in drugi, 2021in GEOF-PMF, 2021. Table 1. Basic parameters of earthquakes near Zagreb, felt by the people in Slovenia, and the number of macroseismic data (questionnaires and pictograms) received from 22 March 2020 till the end of the year. Magnitudes ML are taken from Herak et al, 2021, and GEOF-PMF, 2021. Datum in lokalni čas (UTC+1) Magnituda ML Največja intenziteta EMS-98 v Sloveniji Št. makroseizmičnih podatkov Date and local time (UTC+1) Magnitude ML Imax EMS-98 in Slovenia No. of macroseismic data 22. 3. 2020 6.24 5,5* V 5788 22. 3. 2020 7.01 4,9* IV 546 22. 3. 2020 7.41 3,5* IV 44 22. 3. 2020 8.37 2,7* čutili/felt 1 22. 3. 2020 9.04 3,1* III—IV 21 22. 3. 2020 10.11 3,0* III 1 23. 3. 2020 11.12 3,3* IV 13 23. 4. 2020 9.52 3,3* III 6 epidemije covid-19 gibanje ljudi zelo omejeno, prometa malo, obenem pa so se ljudje spraševali, kako naj se v takih okoliščinah ob potresu in po njem obnašajo. Na srečo nikjer v Sloveniji ni bila dosežena intenziteta, pri kateri bi bila potrebna evakuacija ljudi. V Sloveniji je bila največja intenziteta, V EMS-98, ocenjena v 33 naseljih. Intenziteta V EMS-98 opisuje močan potres. V zaprtih prostorih ga čuti večina, na prostem pa posamezniki. Mnogi se zbudijo. Posamezniki se prestrašijo. Ljudje čutijo tresenje celotne stavbe. Viseči predmeti vidno zanihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo. Poleg glavnega potresa so prebivalci Slovenije čutili še sedem popotresov. V preglednici 1 je naveden čas, lokalna magnituda ML, povzeta po Heraku in drugih (2021), največja intenziteta EMS-98 v Sloveniji in število prejetih vprašalnikov za vsak (po)potres. Ocene intenzitete po naseljih je za glavni potres določil seizmolog, za popotrese pa le samodejni računalniško podprt postopek. Instrumentalni podatki slovenske Državne mreže potresnih opazovalnic Najmočnejši potres so zabeležile vse potresne opazovalnice državne mreže. Seizmogrami navpične komponente vseh opazovalnic so v istem merilu prikazani na sliki 5. Zapisi so izrisani od najbližje do najbolj oddaljene opazovalnice. Valovanje je od žarišča potresa do najbližje, 30 kilo- Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem 35 Slika 5. Vertikalne komponente seizmogramov najmočnejšega potresa pri Zagrebu, 22. 3. 2020 ob 6.24 po lokalnem času (5.24 UTC) zabeleženi na Državni mreži potresnih opazovalnic. Figure 5. Vertical components of the seismograms of the strongest earthquake near Zagreb, on 22 March 2020 at 6:24 local time (5:24 UTC) recorded on the Seismic Network of the Republic of Slovenia. metrov oddaljene potresne opazovalnice GCIS pri vasi Cirnik na Gorjancih, prišlo v 6 sekundah, medtem ko je do 197 kilometrov oddaljene opazovalnice ROBS pri Robiču potovalo 30 sekund. Čas na sliki je koordinirani univerzalni čas UTC. Srednjeevropski ali lokalni zimski čas dobimo, če univerzalnemu prištejemo eno uro, poleti pa dve uri. Najmočnejšem potresu pri Zagrebu je do konca leta 2020 sledilo preko 3000 popotresov (Geofizički odsjek, 2022). Na ARSO Uradu za seizmologijo smo z analizo seizmogramov državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) locirali več sto popotresov (slika 6). Zaradi oddaljenosti šibkejši popotresi niso bili jasno zapisani na opazovalnicah DMPO, veliko se jih je tudi prekrivalo in smo za analizo izbrali le bolj kvalitetne zapise. Večina popotresov se je zgodila v nekaj dneh po glavnem potresu, od takrat pa njihovo število počasi upada. Uradna karta potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo 475 let določa pospešek tal, ki ga morajo projektanti in gradbeniki upoštevati pri projektiranju in gradnji stavb. Stavbi, ki je grajena tako, da prenese te pospeške tal brez večjih konstrukcijskih poškodb, pravimo, da je potresno odporno grajena. Po najmočnejšem potresu pri Zagrebu smo odčitali vršne pospeške tal (PGA) tega potresa, ki smo jih zabeležili na lokacijah opazovalnic državne mreže. Na sliki 7 je poleg posamezne opazovalnice zapisana vrednost PGA (v tisočinkah zemeljskega težnega pospeška (g), tj. v mg), večja izmed obeh odčitanih na vodoravnih komponentah akcelerograma. Barva 36 I. Cecic, D. Birko, M. Čarman, M. Godec, T. Jesenko, M. Lanjšček, M. Ložar Stopar, J. Pahor, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčic Slika 6. Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu in popotresi, prikazani na časovni osi (do konca leta 2020) glede na lokalno magnitudo, analizirani na opazovalnicah Državne mreže Republike Slovenije. Z rdečo je označen glavni potres, z oranžno barvo pa še 7 popotresov, za katere smo lahko nedvoumno določili, da so jih prebivalci Slovenije čutili. Figure 6. Earthquake on 22 March 2020 near Zagreb and its aftershocks shown on time axis (till the end of 2020) with respect to local magnitude, analysed on the stations of Seismic Network of the Republic of Slovenia. Red dot represents the main shock, and orange dots represent 7 aftershocks that were felt in Slovenia. oznake ustreza vrednosti log(PGA[mg])/0,3. Vse izmerjene vrednosti PGA v Sloveniji so bile bistveno nižje od pospeškov, določenih za potresno odporno projektiranje. Zabeležene vrednosti vršnega pospeška tal se običajno z oddaljenostjo opazovalnice od potresa zmanjšujejo. Do bistvenih sprememb gibanja tal lahko pride zaradi vpliva lokalnih tal. Potresne opazovalnice državne mreže (DMPO) so večinoma postavljene na prosto površje in so zgrajene na tleh, ki po standardu Evrokod-8 (SIST EN 1998-1:2005) ustrezajo tipu tal A, na katerih ojačanja ali oslabitve potresnega valovanja ne pričakujemo. Tipi tal na začasno postavljenih opazovalnicah pa so različni, poleg tega so opazovalnice običajno postavljene v objektih, kar še dodatno vpliva na gibanje tal v potresu. V neposredni okolici nadžarišča je PGA odvisen tudi od lege opazovalnice glede na prelomno ploskev in od porazdelitve sevalne energije, povezane z žariščnim mehanizmom. Na sliki 8 so izrisani vršni pospeški DMPO opazovalnic (rdeče pike) in dopolnilnih opazovalnic v Sloveniji (modre pike) glede na oddaljenost od nadžarišča potresa. Trend zmanjševanja vrednosti PGA z oddaljenostjo se na grafu lepo zazna, vsi zgoraj opisani vplivi pa doprinesejo k zmernemu raztrosu vrednosti. Zahvala Vsak posameznik, ki izpolni vprašalnik, je v prenesenem pomenu potresna opazovalnica za popis učinkov potresa. Pri tem je tudi informacija, da potresa ni čutil, pomembna. Za glavni potres pri Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem 37 Zagrebu smo zbrali 5788 izpolnjenih vprašalnikov o učinkih potresa. Hvaležni smo vsem, ki ste si vzeli čas in izpolnili vprašalnik ter tako omogočili ocenjevanje intenzitet potresa. Zahvala gre tudi dr. Ivici Soviču iz Hrvaške seizmološke službe, ki nam je dovolil objavo fotografij iz Čučerja (slika 2), kot tudi prof. Marijanu Heraku, PMF Univerze v Zagrebu, za dovoljenje, da objavimo sliko 3. Slika 7. Vršni pospešek tal v tisočinkah zemeljskega težnega pospeška (g), tj. v mg; prikazan je večji izmed obeh odčitanih na vodoravnih komponentah akcelerograma, zabeleženih na potresnih opazovalnicah državne mreže. Figure 7. Peak ground accelerations, in thousandths of Earth's gravitational acceleration (g), i.e. in mg; larger among the two readings on the horizontal components of the accelerogram, recorded on the Seismic Network of the Republic of Slovenia, is shown. Nadžarišče potresa = earthquake epicentre. 38 I. Cecic, D. Birko, M. Čarman, M. Godec, T. Jesenko, M. Lanjšček, M. Ložar Stopar, J. Pahor, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčic Slika 8. Vršni pospeški tal v tisočinkah zemeljskega težnega pospeška (g), tj. v mg; prikazan je večji izmed obeh odčitanih na vodoravnih komponentah akcelerograma, zabeleženih na potresnih opazovalnicah državne mreže glede na oddaljenost opazovalnice od potresa. Figure 8. Peak ground accelerations in thousandths of Earth's gravitational acceleration (g), i.e. in mg; larger among the two readings on the horizontal components of the accelerogram, recorded on the Seismic Network of the Republic of Slovenia with respect to the epicentral distance, is shown. Literatura EMSC, 2021. https://static2.emsc.eu/Images/FELTREPORTS/84/840695/IntensityMap.png. (uporabljeno 14. 11. 2022). Geofizički odsjek, 2022. Dvije godine od zagrebačkog potresa. https://www.pmf.unizg.hr/geof/seizmoloska_sluzba/o_zagrebackom_potresu_2020/druga_ godisnjica_zagrebackog_potresa. (uporabljeno 14.11.2022). GEOF-PMF, 2021. Data reports (online). Geofizički odsjek Prirodoslovno-matematičkog fakulteta, Zagreb, Hrvaška. Spletni naslov: https://www.pmf.unizg.hr/geof/seizmoloska_sluzba/seiz-moloski_bilteni (uporabljeno 21.11.2022). Potres 22. marca 2020 pri Zagrebu na Hrvaškem 39 Grad Zagreb, Gradski Ured za strategijsko planiranje i razvoj grada, Odjel za statističke i analitičke poslove, 2020. Štete uzrokovane potresom u gradu Zagrebu, Stanje 22. rujna 2020. https://www.zagreb.hr/userdocsimages/arhiva/statistika/2020/Potres_priop%C4%87enje_ 26.10.2020.docx.pdf. (uporabljeno 14. 11. 2022). Grünthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. https://gfzpublic.gfz-potsdam.de/rest/items/item_227033_4/component/file_227032/content (dosegljivo 14. 11. 2022). Herak, M., Herak, D., Orlic, N., 2021. Properties of the Zagreb 22 March 2020 earthquake sequence - analyses of the full year of aftershock recording. Geofizika, vol. 38, no. 2, 93-116. DOI: https://doi.org/10.15233/gfz.2021.38.6 http://geofizika-journal.gfz.hr/vol_38/No2/38-2_Herak_et_al_a.pdf (uporabljeno 14.11.2022). Markušic, S., Stanko, D., Korbar, T., Belic, N., Penava, D., Kordic, B., 2020. The Zagreb (Croatia) M5.5 Earthquake on 22 March 2020. Geoscinces, vol. 10, no. 252; doi:10.3390/geoscienc-es10070252 https://www.mdpi.com/2076-3263/10/7/252 (uporabljeno 14. 11. 2022). Mustac, M., Dasovic, I., Latečki, H., Cecic, I. (2021): The public response and educational outreach through social media after the Zagreb earthquake of 22 March 2020. Geofizika, 38, 215-234, DOI: https://doi.org/10.15233/gfz.2021.38.7 http://geofizika-journal.gfz.hr/vol_38/No2/38-2_Mustac_et_al.pdf (dosegljivo 14. 11. 2022). OpenTopoMap https://opentopomap.org (uporabljeno 14.11.2022). SIST EN 1998-1:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresno odpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, slovenski standard. Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana. Tomljenovic, B., Csontos, L., Marton, E. and Marton, P. (2008). Tectonic evolution of the northwestern Internal Dinarides as constrained by structures and rotation of Medvednica Mountains, North Croatia, in: Tectonic aspects of the Alpine-Dinaride-Carpathian system, edited by Siegesmund, S., Fuegenschuh, B. and Froitzheim, N. Bodmin, Cornwall, Geological Society London, 145-167. https://www.researchgate.net/publication/249551976_Tec-tonic_evolution_of_the_northwestern_Internal_Dinarides_as_constrained_by_structures_ and_rotation_of_Medvednica_Mountains_North_Croatia (uporabljeno 14. 11. 2022). t 40 I. Cecic, D. Birko, M. Čarman, M. Godec, T. Jesenko, M. Lanjšček, M. Ložar Stopar, J. Pahor, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčic Danijela Birko, Ina Cede, Martina Čarman, Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Polona Zupančič, Mladen Živčic Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem Earthquake near Petrinja, Croatia, on 29 December 2020 Povzetek 5 km jugozahodno od Petrinje se je 29. decembra 2020 ob 12. uri in 19 minut po lokalnem času (oz. 11.19 UTC) zgodil močen potres z lokalno magnitudo 6,2. Zatresel je tudi slovenska tla. Najmočneje so ga čutili prebivalci obmejnih območjih Slovenije s Hrvaško. V prispevku so opisane glavne značilnosti potresa, predstavljeni so učinki potresa v Sloveniji in podatki potresnih opazovalnic v Sloveniji. Abstract On 29 December 2020 at 12:19 CET (11:19 UTC), a strong earthquake with a local magnitude of ML 6.2 occurred 5 km southwest of Petrinja, Croatia. It was also felt in Slovenia, most strongly by the inhabitants of the Croatia-Slovenia border areas. The paper describes main characteristics of the earthquake sequence and presents the effects of the main earthquake in Slovenia, as well as the instrumental data recorded on seismic stations in Slovenia. Uvod Hrvaško pokrajino Banijo je 28. decembra 2020 ob 6. uri in 28 minut po lokalnem, srednjeevropskem času (CET = UTC + 1) prizadel močen potres. Lokalna magnituda ML potresa je bila 5,1, intenziteta v nadžariščnem območju pa VII EMS-98. EMS-98 je okrajšava za Evropsko potresno lestvico (Grünthal, 1998). Sledilo mu je več šibkejših potresov, nakar se je naslednji dan, 29. decembra 2020 ob 12. uri in 19 minut po lokalnem času, 5 km jugozahodno od Petrinje zgodil najmočnejši potres v nizu. Njegova lokalna magnituda ML je bila 6,2, intenziteto v nadžariščnem območju pa hrvaški seizmologi ocenjujejo na VIII-IX EMS-98. Žarišče je nastalo na globini med 6 in 7 km. Sledilo je veliko število popotresov - do 29. marca 2021 so hrvaški seizmologi locirali 9350 potresov (Dasovic in drugi, 2022). Vse magnitude in intenzitete so v tem prispevku povzete po podatkih Hrvaške seizmološke službe, razen če je navedeno drugače. Najmočnejši potres 29. decembra 2020 so čutili prebivalci vseh okoliških držav, tudi v krajih, oddaljenih 600 in več kilometrov od nadžarišča (EMSC, 2021). Potres je povzročil velike poškodbe v območju nekaj 10 km okrog nadžarišča, najbolj poškodovano področje je bilo v okolici krajev Petrinja, Sisak in Glina. Poškodbe so se zgodile tudi v bolj oddaljenih krajih, npr. v Zagrebu, ki ga je močen potres prizadel že 22. marca 2020, in v Zaprešicu. Slika 1 prikazuje učinke potresa, ki jih je takoj po dogodku zbral Evropsko-sredozemski seizmološki center (EMSC). Vsaka pika na zemljevidu predstavlja lokacijo posameznika in informacijo o učinkih potresa. Modre, zelene in rumene pike označujejo učinke brez poškodb, medtem ko pike, obarvane oranžno in rdeče, nakazujejo lokacije, kjer je potres verjetno povzročil poškodbe objektov. 41 Slika 1. Učinki potresa, ki jih je zbral Evropsko-sredozemski seizmološki center (EMSC, 2021). Figure 1. Earthquake effects collected by the European-Mediterranean Seismological Center (EMSC, 2021). Nadžariščno območje se nahaja ob stiku dveh struktur, Dinaridov in Panonske nižine. Aktivno tek-toniko tega območja povzroča nenehno premikanje Afriške plošče v smeri severa, ter povzroča rotacije Jadranske mikroplošče v nasprotni smeri urinega kazalca. Zaradi tega se na stiku Di- 42 D. Birko, I. Cecič, M. Čarman, A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčič naridov in Panonskega bazena ustvarja napetost, ki se občasno sprošča med potresi. V tem območju je več aktivnih prelomov, med katerimi je najbolj znan Petrinjski. Na sliki 2 je prikazana karta območja, na kateri so izrisani prelomni potresni viri (Atanackov in drugi, 2022) ter močnejši potresi v obdobju od 28. 12. 2020 do 31. 12. 2022. Ob potresu je prišlo do prelomnega pretrga na površju ter številnih učinkov v naravi. Zaradi prisotnosti aluvialnih nanosov so nastali številni peščeni vulkani, ki so posledica utekočinjenja tal (likvefakcije). Na območju, kjer je podlaga sedimentov apnenec, so nastala številna ugrezanja tal. Največji ugrez je imel premer 20 metrov. Prav tako je potres reaktiviral veliko plazov z manjšimi premiki, ki so poškodovali precej hiš (Pollak in drugi, 2021; Baize in drugi, 2022). Slika 2. Prelomni potresni viri na širšem območju Petrinje (Atanackov in drugi, 2022). Rumeni krogi so nadžarišča potresov z magnitudo (ML ali mb) vsaj 3,5 v obdobju od 28. 12. 2020 do 31. 12. 2022 (EMSC, 2023). Figure 2. Fault seismic sources in Petrinja area (Atanackov et al, 2022). Yellow dots represent earthquake epicenters with magnitude (ML or mb) 3.5 and larger, in the time period from 28. 12. 2020 to 31. 12. 2022 (EMSC, 2023). Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem 3672 Makroseizmični podatki za Slovenijo Tresenje tal ob najmočnejšem potresu pri Petrinji so čutili tudi prebivalci v Sloveniji. Na ARSO smo prejeli 8679 izpolnjenih vprašalnikov o učinkih potresa, od tega 8351 pozitivnih, kar pomeni, da je opazovalec potres čutil. Z upoštevanjem dodatnih informacij (EMSC, socialna omrežja, mediji...) smo zbrali podatke o učinkih potresa za 1986 naselij po vsej Sloveniji in jim ocenili intenziteto (slika 3). Največjo intenziteto V-VI EMS-98 smo ocenili v naseljih Črneča vas, Dolenje Skopice, Drama, Drenovec pri Bukovju, Globočice pri Kostanjevici, Hrastulje, Kalce-Naklo, Kostanjevica na Krki, Malo Mraševo, Močvirje, Orešje na Bizeljskem, Senovo in Volčje, intenziteto V EMS-98 pa še v 327 naseljih. Intenziteta V EMS-98 pomeni, da potres čuti večina ljudi v zaprtih prostorih, na prostem pa posamezniki. Viseči predmeti vidno zanihajo, sliši se žvenketanje steklenih ali porcelasnkih predmetov, majhni nestabilni predmeti se lahko premaknejo ali padejo, vrata in okna loputajo. Tekočina vzvalovi in se lahko prelije čez rob polnih posod. Prejeli smo 600 vprašalnikov iz 251 naselij, ki omenjajo poškodbe, vendar te niso bile preverjene. Po številu je bilo največ poškodb (predvsem manjših razpok) v Ljubljani, od koder smo prejeli 13°30' 14° 14°3D' 15" 15°30' 16" 16°30' Slika 3. Intenzitete potresa magnitude 6,2 pri Petrinji, 29. decembra 2020 ob 11.19 UTC, v slovenskih naseljih. Figure 3. The intensities of the earthquake near Petrinja (ML=6.2) on 29 December 2020 at 11:19 UTC in individual Slovenian settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt. 44 D. Birko, I. Cecič, M. Čarman, A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčič tudi največ vprašalnikov. Veliko poročil o poškodbah smo prejeli iz naselij Brežice, Globočice pri Kostanjevici, Kostanjevica na Krki in Senovo. Nastale so lasaste razpoke, odpadli so koščki ometa, nastale so razpoke v ometu in zidovih. V primeru bolj ranljivih zgradb pa se je poškodoval ali porušil dimnik, odpadli so strešniki, razbilo se je okensko steklo, nastale so tudi večje razpoke sten. Ker pa so te poškodbe le osamljeni primeri ranljivejših zgradb, ne zadoščajo za oceno intenzitete VI EMS-98 ali več. Vsa naselja, za katera so bile v vprašalnikih navedene poškodbe, so izrisana na sliki 4. Za potrese pri Petrinji smo od predpotresa 28. 12. 2020 do 31. 12. 2022 prejeli 21.415 izpolnjenih vprašalnikov. V tem obdobju so prebivalci Slovenije po podatkih iz prejetih vprašalnikov čutili vsaj 43 potresov z nadžariščem pri Petrinji. Slika 5 prikazuje najštevilčnejše odzive prebivalcev Slovenije na potrese pri Petrinji. Prikazani so samo potresi, za katere smo prejeli več kot 500 izpolnjenih vprašalnikov. Število prejetih vprašalnikov narašča z magnitudo potresa. '"^rtlKr i Mi ■ r— , . !«»-./ carinthia Klagenfurt Wolfsberg 2lHm > HšD Ml -s - , fj " ^ P Pesnica, IcorJ? W ^sdgo* Maribor g £ Murska \ Sobota ^Mursigi Sotinj < / L| ffcc Lenda fÉfe. Medimurje ~ m.ty i^-mq râd Raflje ob . M ?M ......• * * ............I..... ,., '-¿V, '„-' ' IS ¿.VC, t, ' ■ Tr„, >>l7i4 ®B>: si»v'.vk*> «•«?„, m r*f\ i C« ' ' I"". Mf r • «Velenje • . •»'"' '..... M v * t BS"1" •• * v r" *•• ■• . ¿5 ,, Kr.„i š L OVENI A*' . : • V . lW««% Celje*. *, 7 . _ "nTjur p r. * ...«»I» ¿ms j-., -p- t.tt « ( MLuyjïr- Nrja Gorica ÙHg,! „.J* \ f • flubljäfc • •• ' c Jubljä^a 5 , T .f * „V.Y-j ■ Loäjtec. . • m»1»!'' AJdo.nna « •* T V Zagorje ""^ï .'t»?]; .—¿T- N . , - = Cs 3. K°Per i* N >v irc,a ■ ' Ilirska B^trica Koče UtJvo Jt* V. Zagreb Karlovac 11] ® ARSO POTRESI 1-_ Couir _i_^ Rijeka m * i Zagreb County Sisak o Petrlnja \ K0p 40 I 80 km _J Slika 4. Naselja v Sloveniji, za katera smo ob potresu pri Petrinji 29. decembra 2020 prejeli poročila o poškodbah na objektih. Poškodbe niso preverjene. Figure 4. Settlements in Slovenia for which macroseismic questionnaires that report the damage were recevied by ARSO. Podatki slovenske Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) Najmočnejši potres pri Petrinji so zabeležile vse potresne opazovalnice državne mreže. Seizmični zapisi navpične komponente so prikazani na sliki 6 v enakem merilu. Zapisi so izrisani od najbližje Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem 45 (zgoraj) do najbolj oddaljene (spodaj) opazovalnice. Valovanje je od žarišča potresa do najbližje, 69 kilometrov oddaljene potresne opazovalnice GCIS pri vasi Cirnik na Gorjancih, prišlo v 12 sekundah, medtem ko je do 230 kilometrov oddaljene opazovalnice ROBS pri Robiču potovalo 35 sekund. Čas na sliki je UTC. Slika 5. Število na ARSO prejetih izpolnjenih vprašalnikov in lokalna magnituda potresov na območju Petrinje med 28. 12. 2020 in 31. 12. 2022 z vsaj 500 odzivi. Figure 5. A number of received macroseismic questionnaires (ARSO) for seven largest earthquakes (at least 500 questionnaires) in period from 28. 12. 2020 to 31. 12. 2022. Slika 6. Seizmogrami najmočnejšega potresa pri Petrinji, 29. 12. 2020 ob 12.19 CET (na sliki je čas UTC), ki jih je zabeležila Državna mreža potresnih opazovalnic. Figure 6. Seismograms of the mainshock near Petrinja, on 29 December 2020 at 12:19 CET (UTC in Figure), as recorded on the stations of Seismic network of the Republic of Slovenia. 46 D. Birko, I. Cecič, M. Čarman, A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčič Na sliki 7 lahko vidimo, kako veliko število potresov je v 24 urah po glavnem potresu zabeležila potresna opazovalnica BOJS v vasi Bojanci v Beli Krajini. Prvi dve uri pred potresom so bila tla mirna (ravna vodoravna modra črta), po potresu 29. 12. 2020 pa so se tla neprestano tresla. Črta je ves čas debelejša. Vsaka navpičnica predstavlja potres, zapisi posameznih potresov se pogosto prekrivajo. Daljša je pokončna črta, močnejši je potres. Le pri najmočnejših potresih so črte odrezane, omejene z višino izrisa. Sistem ARSO za samodejno analizo seizmogramov in lociranje dogodkov je v obdobju med 28. 12. 2020 in vključno 6. 1. 2021 lociral 993 potresov v tem območju (slika 8). Po tako močnem potresu se tla tresejo več let. Vendar pa s časom število potresov upada. Slika 7. 26-urni seizmični zapis navpične komponente na potresni opazovalnici BOJS v vasi Bojanci v Beli Krajini. Najmočnejši potres 29. 12. 2020 ob 12.19 CET je označen s puščico. Sledijo mu številni popotresi. Figure 7. 26-hour seismic record of the vertical component at the BOJS seismic station. Arrow shows the mainshock on 29 December 2020 at 12:19 CET. It was followed by numerous aftershocks. Uradna karta potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo 475 let določa pospešek tal, ki ga morajo projektanti in gradbeniki upoštevati pri projektiranju in gradnji stavb. Stavbi, ki je grajena tako, da prenese te pospeške tal brez večjih konstrukcijskih poškodb, pravimo, da je potresno odporno grajena. Po najmočnejšem potresu v Petrinji smo odčitali vršne pospeške tal (PGA), ki smo jih zabeležili na lokacijah opazovalnic državne mreže. Na sliki 9 je poleg posamezne opazovalnice zapisana vrednost PGA v tisočinkah zemeljskega težnega pospeška (označena z mg), in sicer večja izmed obeh odčitanih na vodoravnih komponentah akcelerograma. Barva oznake ustreza vrednosti log(PGA[mg])/0,3. Vse izmerjene vrednosti PGA v Sloveniji so bile bistveno nižje od pospeškov, določenih za potresno odporno projektiranje, kar pa je glede na oddaljenost od nadžarišča pričakovano. Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem 47 Slika 8. Potres pri Petrinji in popotresi, prikazani na 10-dnevni časovni osi glede na lokalno mag-nitudo, izračunano na zapisih Državne mreže potresnih opazovalnic v Sloveniji. Figure 8. Petrinja earthquake on 29 December 2020 and its for- and aftershocks, shown on 10-day time axis (28 December 2020 - 7 January 2021) according to local magnitude, analysed on the stations of Seismic Network of the Republic of Slovenia. Zabeležene vrednosti vršnega pospeška tal se običajno z oddaljenostjo opazovalnice od potresa zmanjšujejo. Do bistvenih sprememb nihanja lahko pride zaradi vpliva lokalnih tal. Potresne opazovalnice državne mreže so večinoma postavljene na prosto površje, ki po standardu Evrokod-8 (SIST EN 1998-1:2005) ustreza tipu tal A, na katerih ojačanja ali oslabitve potresnega valovanja ne pričakujemo. Tip tal na začasno postavljenih opazovalnicah pa je različen, poleg tega so opazovalnice običajno postavljene v objektih, kar še dodatno vpliva na gibanje tal ob potresu. V neposredni okolici nadžarišča je PGA odvisen tudi od lege opazovalnice glede na prelomno ploskev in od porazdelitve sevalne energije, povezane z žariščnim mehanizmom. Na sliki 10 so izrisani vršni pospeški opazovalnic DMPO (rdeče pike) in dopolnilnih opazovalnic v Sloveniji (modre pike) glede na oddaljenost od nadžarišča potresa. Trend zmanjševanja vrednosti PGA z oddaljenostjo se na grafu lepo zazna, vsi zgoraj opisani vplivi pa doprinesejo k zmernemu raztrosu vrednosti. Iz potresne zgodovine Območje je že v preteklosti doživelo močne potrese. Najbolj znan se je zgodil 8. oktobra 1909. Nadžarišče tega potresa je bilo približno 40 km južno od Zagreba, v bližini kraja Pokupsko, na robu trenutno aktivnega področja. Največja intenziteta tega potresa je bila VIII EMS-98, njegova magnituda MS pa 5,75 (Herak in Herak, 2010; Herak, 2005). Potres je močno poškodoval kamnite in zidane stavbe, medtem ko so tradicionalne lesene hiše utrpele veliko manj poškodb. Potres so močno čutili tudi v Zagrebu, kjer je porušilo nekaj dimnikov. Umrli sta dve osebi (v Lasinji in Šišljavicu), številni so bili ranjeni. Opaženi so bili številni učinki v naravi, npr. pojav muljastih in peščenih vulkanov kot posledica utekočinjenja tal. Na sliki 11 so prikazane intenzitete potresa 8. oktobra 1909 v posameznih naseljih (iz Herak in Herak, 2010). 48 D. Birko, I. Cecič, M. Čarman, A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčič Slika 9. Vršni pospeški tal (v tisočinkah zemeljskega težnega pospeška (g), t.j. v mg), večji izmed obeh odčitanih na vodoravnih komponentah akcelerograma, zabeleženih na DMPO opazovalnicah. Figure 9. Peak ground accelerations (in thousandths of Earth's gravitational acceleration (g), i.e. in mg); larger of the two readings on the horizontal components of the accelerogram, recorded on the Seismic Network of the Republic of Slovenia, is presented for each station. S skrbno analizo seizmogramov tega potresa je hrvaški seizmolog Andrija Mohorovičic odkril mejo med Zemljino skorjo in plaščem, ki ji danes pravimo Mohorovičiceva diskontinuiteta (Moho). Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem 49 Slika 10. Vršni pospeški tal v mg, večji izmed obeh odčitanih na vodoravnih komponentah akceler-ograma, zabeleženih na potresnih opazovalnicah državne mreže (rdeče pike) in dopolnilnih opazovalnicah v Sloveniji (modre pike) glede na oddaljenost opazovalnice od nadžarišča potresa. Figure 10. Peak ground accelerations in mg; larger of the two readings on the horizontal components of the accelerogram, recorded on the stations of Seismic network of the Republic of Slovenia (red dots) and temporary stations (blue dots), are presented according to the epicentral distance. Zahvala Odgovori opazovalcev na vprašalnike o učinkih potresa so naš najpomembnejši vir podatkov, iz katerih ocenimo intenziteto potresa. Vsak posameznik, ki izpolni vprašalnik, je v prenesenem pomenu potresna opazovalnica za popis učinkov potresa. Pri tem je pomembna tudi informacija, da potresa ni čutil. Za najmočnejši potres pri Petrinji smo zbrali rekordnih 8351 odgovorov, da so prebivalci Slovenije potres čutili, in 328 odgovorov, da ga niso čutili, kar je izjemno tudi v svetovnem merilu. Hvaležni smo vsem, ki so si vzeli čas in izpolnili vprašalnik ter tako omogočili ocenjevanje intenzitet potresa. Zahvaljujemo se tudi prof. dr. sc. Marjanu Heraku iz Fakultete za naravoslovje na Univerzi v Zagrebu, ki nam je dovolil objavo slike 11. 50 D. Birko, I. Cecič, M. Čarman, A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčič Slika 11. Intenzitete potresa 8. oktobra 1909 pri Pokupskem v posameznih naseljih. Vijoličasta, roza in zelena območja med izoseistami ustrezajo intenzitetam VIII, VII in VI EMS. Beli kvadratki označujejo območja, kjer je prišlo do utekočinjanja tal in s tem povezanimi učinki (Herak in Herak, 2010). Figure 11. Intensities of the Kupa Valley earthquake, 8 October 1909. The isoseismal areas corresponding to the VIII, VII, and VI EMS are shown in purple, pink, and green, respectively. Small white squares show locations where liquefaction-related effects were observed. (Herak and Herak, 2010) Literatura Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Čarman, M., Milanič, B., Kastelic, V., Rajh, G., Gosar, A., 2022. Seismogenic fault and area sources for probabilistic seismic hazard model in Slovenia. PANGAEA, https://doi.org/10.1594/PAN-GAEA.940100. Baize, S., Amoroso, S., Belic, N., Benedetti, L., Boncio, P., Budic, M., Cinti, F. R., Henriquet, M., Jamšek Rupnik, P., Kordic, B., Markušic, S., Minarelli, L., Pantosti, D., Pucci, S., Špelic, M., Potres 29. decembra 2020 pri Petrinji na Hrvaškem 51 Testa, A., Valkaniotis, S., Vukovski, M., Atanackov, J., Barbača, J., Bavec, M., Brajkovič, R., Brčic, V., Caciagli, M., Celarc, B., Civico, R., De Martini, P. M., Filjak, R., lezzi, F., Moulin, A., Kurečic, T., Métois, M., Nappi, R., Novak, A., Novak, M., Pace, B., Palenik, D., Ricci, T., 2022. Environmental effects and seismogenic source characterization of the December 2020 earthquake sequence near Petrinja, Croatia. Geophysical Journal International, Volume 230, Issue 2, August 2022, Pages 1394-1418, https://doi.org/10.1093/gji/ggac123. (uporabljeno 16. 1. 2023). Dasovic, I., Herak, D., Herak,M., Latečki, H., Sečanj, M., Stipčevic, J. in Tomljenovic, B., 2022. Veliki petrinjski potres - godinu dana poslije. https://www.pmf.unizg.hr/geof/popularizacija_ geofizike/o_petrinjskoj_seriji_potresa/za_prvu_godisnjicu (uporabljeno 14. 11. 2022). EMSC, 2021. https://static2.emsc.eu/Images/FELTREP0RTS/84/840695/IntensityMap.png. Dosegljivo dne 16. 1. 2023. EMSC, 2023. https://www.emsc-csem.org/Earthquake/?filter=yes (uporabljeno dne 13. 1. 2023). Grunthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. https://gfzpublic.gfz-potsdam.de/rest/items/item_227033_4/component/file_227032/con-tent (uporabljeno 14. 11. 2022). Herak, M., 2005. Andrija Mohorovičic's Memorial Rooms. http://www.gfz.hr/sobe-en/discontinuity. htm (uporabljeno 13. 1. 2023). Herak, M. in Herak, D., 2010. The Kupa Valley (Croatia) Earthquake of 8 October 1909--100 Years Later. Seismological Research Letters, Vol. 81, No. 1, 30-36. https://www.research-gate.net/publication/250075334_The_Kupa_Valley_Croatia_Earthquake_of_8_Octo-ber_1909--100_Years_Later (uporabljeno 13. 1. 2023). Pollak, D., Gulam, V., Novosel, T., Avanic, R., Tomljenovic, B., Hecej, N., Terzic, J., Stipčevic, J., Bačic, M., Kurečic, T., Dolic, M., Boštjančic, I., Wacha, L., Kosovic, I., Budic, M., Vukovski, M., Belic, N., Špelic, M., Brčic, V., Barbača, J., Kordic, B., Palenik, D., Filjak, R., Frangen, T., Pavic, M., Urumovic, K., Sečanj, M., Matoš, B., Govorčin, M., Kovačevic, M. S., Libric, L. 2021. The preliminary inventory of coseismic ground failures related to December 2020 - January 2021 Petrinja earthquake series, Geologica Croatica. SIST EN 1998-1:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, slovenski standard. Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana. 52 D. Birko, I. Cecič, M. Čarman, A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, M. Živčič Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic V ■ V V ■ ■ ■ ■ V ■ V ■ I 4 Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2020 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2020 Povzetek Močnejšim potresom, ki so se leta 2020 zgodili v Sloveniji, smo iz seizmogramov odčitali smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega (longitudinalnega) valovanja. Pri desetih potresih smo zbrali zadostno število podatkov za določitev žariščnega mehanizma. Lokalna magnituda (MLV) obravnavanih potresov je bila v razponu od 2,0 do 3,9. Žariščni mehanizem obravnavanih potresov je največkrat zmik ali kombinacija zmika in nariva. Uvod Abstract The first onsets of the arrivals of the longitudinal waves were picked on the seismograms of selected earthquakes in Slovenia in 2020. For 10 events with local magnitudes ranging from MLV=2.0 to 3.9 there was enough available data to determine fault plane solutions. Focal mechanisms are found to be mostly of strike - slip or transpressive type. Z žariščnim mehanizmom opišemo izvor potresnega valovanja. Uporabljeni postopek (Snoke in drugi., 1984) temelji na določitvi smeri prvega premika vzdolžnega potresnega valovanja na lokaciji potresne opazovalnice. Smer premika odčitamo na navpični komponenti zapisa potresa kot zgoščenina (kompresija) ali razredčina (dilatacija). Uporabljeno metodo smo natančneje opisali v publikacijah preteklih let (Ložar Stopar in Živčic, 2008, 2011). Rezultati V tem prispevku podajamo parametre žariščnega mehanizma za potrese, ki so se v letu 2020 zgodili v Sloveniji ali njeni neposredni bližini. Če želimo določiti žariščni mehanizem, potrebujemo zadostno število seizmogramov, s katerih lahko na navpični komponenti zapisa posamezne opazovalnice odčitamo smer vstopa vzdolžnega valovanja. Za to leto smo parametre žariščnega mehanizma uspeli določiti desetim potresom. Število seizmogramov, na katerih je bila smer premika jasno določljiva, je od potresa do potresa različno. Lokalna magnituda (MLV) vseh potresov je v razponu od 2,0 do 3,9. Največjo magnitudo Mlv = 3,9 je imel potres, ki se je zgodil 17. julija 2020 v bližini Bovca. Smer vstopnega valovanja pri tem potresu smo določili na seizmogramih stopetnajstih opazovalnic. Za najšibkejši potres, z magnitudo MLV = 2,0, ki se je zgodil 18. februarja pri Kobaridu, smo z enako metodo kot za potres pri Bovcu določili le šestnajst vstopov, kar je bilo tudi najmanj med vsemi obravnavanimi potresi. 53 Slika 1. Lokacije desetih močnejših potresov z njihovimi žariščnimi mehanizmi na ozemlju Slovenije v letu 2020. Obarvani kvadranti predstavljajo zgoščenine, beli kvadranti razredčine, barva predstavlja žariščno globino, velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 1. Locations and fault plane solutions of ten earthquakes with epicentres in Slovenia in 2020. Coloured quadrants represent compression, colour represents focal depth and size represents local magnitude MLV. Za vse potrese so bili poleg seizmogramov državne mreže potresnih opazovalnic pregledani tudi seizmogrami, ki so dostopni v evropskem arhivu seizmičnih zapisov (ORFEUS, 2020). Pri večini obravnavanih potresov smo uporabili seizmograme začasne mednarodne mreže opazovalnic Alparray (AlpArray Seismic Network, 2015). Najbolj oddaljena opazovalnica St. Georges, Gimel, z mednarodno oznako GIMEL (SED, 2021), je del švicarske seizmološke mreže. Nameščena je v skalni steni na skrajnem zahodu Švice in je od nadžarišča potresa pri Bovcu oddaljena 560 km. Tudi na seizmogramu te opazovalnice smo uspeli odčitati prvi premik pri vstopu valovanja pri najmočnejšem potresu tega leta. Parametri žariščnih mehanizmov vseh potresov so zbrani v preglednici 1, njihova geografska lega je prikazana na sliki 1. Rešitve prelomnih ravnin z relativno lego potresnih opazovalnic in odčitano smerjo vstopa vzdolžnega valovanja so predstavljene na sliki 2. Na vseh slikah so žariščni meha- 54 M. Ložar Stopar, M. Živčič nizmi izrisani v stereografski projekciji na spodnjo poloblo. Rešitve prelomnih ravnin na sliki 2 kažejo, da je bil za štiri potrese značilen zmični prelom, za enega reverzni, večino ostalih pa najbolje opišejo kombinacije med zmičnimi in reverznimi prelomi. Kot smo pri določanju žariščnih mehanizmov za območje Slovenije ugotovili že v prejšnjih letih, se tudi v tem letu niso pojavljale rešitve žariščnega mehanizma, za katero bi bil značilen samo normalni prelom. Izjema je januarski potres na območju Javornika, kjer se nakazuje šibko izražena normalna komponenta in ga razvrstimo med zmično normalne potrese. Razvrščanje posameznega potresa glede na značilen tip žariščnega mehanizma smo naredili z računalniškim programom FMC (Älvarez-Gömez, 2014). Razvrstitev po tej metodi je podana v zadnjem stolpcu preglednice 1. Za najmočnejši potres v Sloveniji v 2020 so z metodo inverzije tenzorja potresnega navora določili parametre žariščnega mehanizma tudi v Helmholtz-Zentrum Potsdam - Deutsches Geo-ForschungsZentrum, GFZ (GFZ, 2021), v Bologni na Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanolo-gia (INGV_a, INGV_b, 2021) ter v Franciji v GEOAZUR (OCA Sismoazur, 2021). Povzetki parametrov žariščnega mehanizma tega potresa so zbrani v preglednici 2. Tudi te rešitve kažejo, da je bil potres zmičnega tipa in so primerljive z rešitvijo, ki smo jo naredili na ARSO (preglednica 1). Zahvala Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji, na Češkem, v pokrajini Furlanija - Julijska krajina v Italiji in na Hrvaškem smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v stvarnem času v okviru Srednje in vzhodno evropske mreže za raziskave potresov CE3RN (2016) in v arhivu seizmičnih zapisov pri ORFEUS (2020). Slike smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2020 55 Preglednica 1. Parametri žariščnih mehanizmov obravnavanih potresov na ozemlju Slovenije v letu 2020. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon prelomne ploskve je merjen od vodoravne ravnine, smer premika na prelomu je merjena v od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Np je število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Nnp je število odčitkov, neskladnih z rešitvijo. Klasifikacija tipa žariščnega mehanizma posameznega potresa je določena po metodi, ki jo uporablja program FMC (Âlvarez-Gômez, 2014), kjer posamezne črke predstavljajo značilnost preloma, SS: zmični prelom; SS-R: zmično reverzni prelom; R-SS: reverzno zmični prelom, SS-N: zmično normalni prelom in R: reverzni prelom. Table 1. Focal mechanism solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia in 2020. Strike is the azimuth of the fault direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal plane and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector. P is maximum and Tis minimum pressure axis, respectively. Np is the number of P-wave first motion polarities used. Nnp is number of inconsistent P-wave first motion polarities. Classification diagram (Âlvarez-Gômez 2014). SS: Strike-slip; SS-R: Strike-slip - Reverse; R-SS: Reverse - Strike-slip; SS-N: Strike-slip - Normal; R: Reverse. čas (UTC) z širina z dolž. globina ravnina 1 ravnina 2 P T Np Nnp .tip hh.mm °N °E km M smer naklon premik smer naklon premik smer naklon smer naklon število vstopov neskladni vstopi mehanizma date IQusl lat. long. depth "TV nodal plane 1 nodal plane 2 P T Np Nnp rupture hh.mm °N °E km strike dip rake strike dip rake azimuth plunge azimuth plunge ali polarities inconsistent polarities type 20. 1. 2020 18.44 45,89 14,11 14 2,3 232 68 -28 333 64 -155 192 35 283 4 30 0 SS-N 18. 2. 2020 23.41 46,21 13,52 15 2,0 201 46 27 96 71 132 152 15 45 46 16 0 R-SS 3. 4. 2020 16.16 45,91 14,10 15 3,2 242 88 -19 333 71 -178 196 15 289 12 52 0 SS 26. 5. 2020 23.51 45,62 14,29 18 2,1 35 90 0 305 90 -180 350 0 80 0 20 0 SS 21. 6. 2020 19.22 46,09 15,01 10 2,5 247 38 65 98 56 108 175 9 54 72 26 1 R 4. 7. 2020 15.42 46,09 15,18 13 2,1 262 57 40 147 57 140 205 0 115 50 24 0 SS 17. 7. 2020 2.50 46,32 13,54 15 3,9 228 83 -13 320 77 -172 183 14 274 4 115 0 SS 25. 7. 2020 4.35 46,48 14,77 11 2,1 49 60 35 300 60 145 354 0 264 45 26 0 SS-R 2. 8. 2020 16.04 46,27 13,71 5 2,7 39 69 22 301 70 158 350 0 260 30 44 0 SS-R 21. 8. 2020 15.49 46,25 13,57 17 2,6 232 45 45 106 60 125 172 8 68 59 23 0 R-SS Slika 2. Žariščni mehanizmi desetih močnejših potresov na ozemlju Slovenije leta 2020. Kvadratki oz. krogci predstavljajo izstopno mesto - trajektorije valovanja iz žarišča do opazovalnice - iz spodnje poloble žariščnega prostora. Kvadratki predstavljajo opazovalnice, ki so kot prvi premik tal zaradi potresa zabeležile razredčino, krogci pa opazovalnice, ki so zabeležile zgoščenino. Označeni sta smeri največje (P) in najmanjše (T) napetosti. Podana je projekcija na spodnjo poloblo. Figure 2. Fault plane solutions of ten selected erthquakes in Slovenia in 2020. Squares denote stations with dilatation as the first onset and circles denote stations with compression. P and T describe maximum and minimum stress axes, respectively. Lower hemisphere projection is applied. Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2020 57 Preglednica 2. Primerjava parametrov žariščnih mehanizmov za potres 17. julija 2020 ob 2.50 UTC, določenih z inverzijo tenzorja potresnega navora v Potsdamu pri GFZ (GFZ, 2020), na INGV (INGV_a, INGV_b, 2021) in na Geoazur (OCA 2021) Table 2. Comparison of focal mechanisms parameters for earthquake on 17. July 2020 at 02:50 UTC, determined by inversion of seismic moment tensor at GFZ Potstam (GFZ, 2021), INGV (INGV_a, INGV_b, 2021) and at Geoazur (OCA, 2021). čas (UTC) avtor širina dolžina globina M ravnina 1 ravnina 2 Np hh.mm °N o E km smer naklon premik smer naklon premik število vstopov date time (UTC) author lat. long. depth ■"LV nodal plane 1 nodal plane 2 Np hh.mm °N o E km strike dip rake strike dip rake all polarities 17. 7. 2020 2.50 GFZ 46,32 13,52 10 3,80 51 87 -8 142 81 -177 63 17. 7. 2020 2.51 INGV_a 46,23 13,48 25,4 4,11 54 89 5 323 85 179 9 17. 7. 2020 02.50 INGV_b 46,3233 13,5353 12 3,8 231 86 -14 322 76 -176 15 17. 7. 2020 02.50 OCA 46,28 13,60 7 3,8 231 78 5 140 85 168 37 Literatura Aki, K. in Richards, P. G., 2002. Quantitative Seismology. University Sausalito Books, Sausalito CA, 700 str. AlpArray Seismic Network, 2015. AlpArray Seismic Network (AASN) temporary component. Al-pArray Working Group. https://doi.org/10.12686/ALPARRAY/Z3_2015. Alvarez-Gomez, J. A. (2014) FMC: a one-liner Python program to manage, classify and plot focal mechanisms. Geophysical Research Abstracts, Vol. 16, EGU2014-10887. CE3RN, 2016. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 2016. http://www.ce3rn.eu/ (uporabljeno 10. 2. 2019). GFZ, 2021. Deutsches GeoForschungsZentrum, Potsdam. https://geofon.gfz-potsdam.de/data/alerts/2020/gfz2020nxzg/mt.txt (uporabljeno 28. 2. 2021). INGV_a, 2021. Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia, Bolognia. http://autorcmt.bo.ingv.it/QRCMT-on-line/QRCMT20-on-line/E2007170250A.html (uporabljeno 28. 2. 2021). INGV_b, 2021. Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia, Bolognia. http://cnt.rm.ingv.it/event/3440571/?tab=MeccanismoFocale#TDMTinfo (uporabljeno 28. 2. 2021). Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2008. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2006 in 2007. Potresi v letu 2007 (ur. R. Vidrih). Agencija za okolje, Ljubljana, 48-53. Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2011. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2008 in 2009. Potresi v letu 2010 (ur. A. Gosar). Agencija za okolje, Ljubljana, 71-75. 58 M. Ložar Stopar, M. Živčič ORFEUS, 2020. Observatories & Research Facilities for European Seismology. https://www.orfeus-eu.org/data/eida/ (uporabljeno 22. 7. 2020). OCA, 2021. Regional focal mechanisms. Geoazur and Observatoire Côte d'Azur. http://sismoa-zur.oca.eu/focal_mechanism_emsc (uporabljeno 28. 2. 2021). SED, 2021. Swiss Seismological Service (SED) at ETH Zurich (2015). The Site Characterization Database for Seismic Stations in Switzerland. Zurich: Federal Institute fo Technology. doi: 10.12686/sed-stationcharacterizationdb http://stations.seismo.ethz.ch/en/station-informa-tion/station-details/station-given-networkcode-and-stationcode/index.html?networkcode= CH&stationcode=GIMEL (uporabljeno 3. 3. 2021). Snoke, J.A., Munsey, J.W., Teague, A.G. in Bollinger, G.A., 1984. A Program for Focal Mechanism Determination by the Combined Use of Polarity and SV-P Amplitude Ratio Data, Earthquake Notes, 55, No. 3, p. 15. Wessel, P., Smith, W. H. F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol.72(441), str. 445-446. Wessel, P., Smith, W. H. F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, str. 579. Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2020 59 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 The World's Largest Earthquakes in 2020 Povzetek Leta 2020je bilo po svetu 29 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. Devet potresov je imelo navorno magnitudo med 7,0 in 7,8. Najmočnejši potres (Mw = 7,8) je nastal 22. julija pod morskim dnom v bližini Aljaske v globini 28 km. Vsaj 14 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupaj so bile vsaj 203 žrtve. Med temi potresi sta tudi dva močna potresa na Hrvaškem. Največ žrtev, vsaj 119, je zahteval potres, ki se je zgodil 30. oktobra pod Egejskim morjem. Z magnitudo 7,0 je bil tudi najmočnejši potres tega leta v Evropi. Abstract In 2020 there were 29 earthquakes across the world that either reached or exceeded a moment magnitude of 6.5. Nine among them had a moment magnitude between 7.0 and 7.8. At least 14 earthquakes claimed human lives; in total there were at least 203 victims. Two strong earthquakes in Croatia were also among the ones that claimed humen lives. The 22 July 2020 earthquake offshore Alaska ranked highest in terms of the released energy, with a moment magnitude of 7.8. The strongest earthquake in Europe, with a moment magnitude of 7.0, struck Aegean Sea on 30 October 2020. It was the most devastating earthquake as well, with at least 119 victims. Uvod Zemlja je v svoji notranjosti razdeljena na plasti, ki se med seboj razlikujejo po kemijski in fizikalni sestavi, reološkem stanju in temperaturi ter veliko drugih lastnostih. V osnovi jo lahko razdelimo na skorjo, plašč (zgornji, spodnji) in jedro (zunanje, notranje). Zemljina trdna lupina se imenuje litosfera in obsega Zemljino skorjo ter vrhnji del zgornjega plašča. Povprečno je debela okoli 100 km pod celinami in 50 km pod oceani. Sestavlja jo več tektonskih plošč (slika 1), izmed teh so največje Tihomorska, Severnoameriška, Južnoameriška, Evrazijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Pod litosfero je astenosfera (preostali del zgornjega plašča), ki je zaradi visokih temperatur viskozna oziroma židka, zaradi česar nastajajo počasni konvekcijski tokovi, ki v dolgem časovnem obdobju premeščajo snov. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi nenehno počasi premikajo (s hitrostjo od 0,6 do 10 centimetrov na leto). Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), primikajo (primične ali konvergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali trans-formne meje plošč). Razmikanje tektonskih plošč lahko poteka na območju oceanov (vdiranje magme iz astenosfere skozi razpoko med ploščama, pri čemer se magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastanejo oceanski grebeni) ali na celinah (tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči, ki končno postane meja plošč). Na območjih primikanja plošč se oceanska plošča podriva pod drugo oceansko ali celinsko ploščo, lahko pa celinski plošči trčita, kar povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij. Prelom, ob katerem plošči drsita druga ob drugi, imenujemo transformni prelom (Lapajne, 2013; Struktura Zemlje, 2021). 60 Potresi so posledica nenadnega premika dveh tektonskih blokov. Nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Največ potresov (približno 90 %), tudi večina najmočnejših, se zgodi v obtihomorskem pasu, imenovanem tudi Ognjeni obroč, ki obkroža Tihi ocean (NEIC, 2022). Na sliki 1 so narisane lokacije potresov, ki so leta 2020 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (oz. 5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti šibkejši, ki so zahtevali človeška življenja. Navorna magnituda je mera za velikost potresa, ki velja tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. Ta je opredeljen kot zmnožek strižnega modula kamnine prelomnega območja, površine potresnega pretrga in povprečne velikosti zdrsa vzdolž preloma. Lahko jo izračunamo iz zapisov potresnega valovanja ali ocenimo iz geoloških opazovanj (Lapajne, 2013). -120" -60' 0" 60 120" 180 -120" -60 O OO 6 7 8 Magnituda - Magnitude Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2020. Velikost krogov kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Označene so tudi glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2020. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. Pregled najmočnejših potresov V preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih, ki so zaznamovali leto 2020 (NEIC, 2022a; NEIC, 2022b; List of earthquakes in 2020, 2022). Za vsak potres so navedeni datum (mesec, dan), žariščni čas po svetovnem času (Universal Time Coordinated) - UTC, koordinati nadžarišča, globina žarišča, Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 61 Preglednica 1: Seznam potresov leta 2020, katerih navorna magnituda MW je bila enaka ali večja od 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje). Dodani so potresi (7), katerih magnituda je bila sicer manjša, a so zahtevali smrtne žrtve. Table 1: List of the earthquakes in 2020 with a moment magnitude (MW) equal to or greater than 6.5 (5.5 for the European-Mediterranean region). Earthquakes with magnitudes below 6.5 which claimed human lives are also included. J = South; S = North; Z = West; V = East; datum čas (UTC) koordinati nadžarišča magnituda globina število potresno območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw km žrtev date time (UTC) epicentral coordinates magnitude depth number of victims hh.min lat (°) lon (°) Mw km area 7. 1. 8.24 17,86 S 66,83 Z 6,4 7 3 pod morskim dnom, območje Portorika 10. 1. 22.26 17,94 S 66,88 Z 5,2 9 1 pod morskim dnom, območje Portorika 19. 1. 13.27 29,84 S 77,11 V 6,0 6 1 Arzak, Kitajska 24. 1. 17.55 38,41 S 39,06 V 6,7 10 41 Doganyol, Turčija 28. 1. 19.10 19,42 S 78,76 Z 7,7 15 pod morskim dnom, območje Jamajke 13. 2. 10.33 45,63 S 148,93 V 7,0 144 pod morskim dnom, območje Kurilskih otokov 23. 2. 5.53 38,54 S 44,45 V 5,8 10 10 Zahodni Azerbajdžan, Iran 21. 3. 0.49 39,37 S 20,63 V 5,7 10 Paramythia, Grčija 22. 3. 5.24 45,91 S 15,97 V 5,3 10 1 Zagreb, Hrvaška 25. 3. 2.49 48,97 S 157,69 V 7,5 55 pod moskim dnom, območje Kurilov 31. 3. 23.52 44,46 S 115,14 Z 6,5 15 Challis, Idaho, ZDA 18. 4. 8.25 27,13 S 140,13 V 6,6 453 pod morskim dnom, Filipinsko morje 2. 5. 12.51 34,18 S 25,71 V 6,6 9 pod morskim dnom, južno od Krete, Sredozemsko morje 6. 5. 13.53 6,80 J 129,86 V 6,8 107 pod morskim dnom, Bandsko morje 7. 5. 20.18 35,74 S 52,05 V 4,6 10 2 Damavand, Iran 12. 5. 22.41 12,07 J 166,65 V 6,6 107 pod morjem, območje Salomonovih otokov 15. 5. 11.03 38,17 S 117,85 Z 6,5 3 Nevada, ZDA 18. 5. 13.48 27,26 S 103,30 V 5,1 10 4 Zhaotong, Junan, Kitajska 3. 6. 7.35 23,30 J 68,42 Z 6,8 103 San Pedro se Atacama, Čile 13. 6. 15.51 28,94 S 128,26 V 6,6 160 pod morskim dnom, Vzhodnokitajsko morje 14. 6. 14.24 39,38 S 40,71 V 5,9 10 1 Yedisu, Turčija 18. 6. 12.49 33,29 J 177,84 Z 7,4 10 pod morskim dnom, SV od Nove Zelandije 23. 6. 15.29 15,88 S 96,01 Z 7,4 20 10 Santa Maria Xadani, Mehika 62 T. Jesenko datum čas (UTC) koordinati nadžarišča magnituda globina število potresno območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw km žrtev date time (UTC) epicentral coordinates magnitude depth number of victims hh.min lat (°) lon (°) Mw km 6. 7. 22.54 5,60 J 110,70 V 6,7 538 pod morskim dnom, Javansko morje 17. 7. 2.5 7,84 J 147,77 V 7,0 80 1 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 22. 7. 6.12 55,03 S 158,52 Z 7,8 28 pod morskim dnom, blizu Aljaske 18. 8. 0.03 12,02 S 124,13 V 6,6 10 2 pod morskim dnom, območje Filiponov 18. 8. 22.23 4,33 J 101,13 V 6,8 22 pod morskim dnom, območje Indonezije 18. 8. 22.29 4,21 J 101,24 V 6,9 26 pod morskim dnom, območje Indonezije 21. 8. 4.09 6,69 J 123,48 V 6,9 628 pod morskim dnom, Bandsko morje 30. 8. 21.20 0,78 S 29,87 Z 6,5 10 pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet 1. 9. 4.09 27,97 J 71,31 Z 6,8 21 pod morskim dnom, obala Čila 1. 9. 21.09 27,92 J 71,37 Z 6,5 15 pod morskim dnom, obala Čila 6. 9. 6.51 7,69 S 37,22 Z 6,7 10 pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet 18. 9. 21.43 0.92 S 26,84 Z 6,9 10 pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet 19. 10. 20.54 54,62 S 159,64 Z 7,6 35 pod morskim dnom, območje Aljaske 30. 10. 11.51 37,92 S 26,79 V 7,0 21 119 pod morskim dnom, severno od grškega otoka Samos 27. 12. 21.39 39,34 J 74,99 Z 6,7 10 pod morskim dnom, ob obali Čila 29. 12. 11.19 45,42 S 16,26 V 6,4 10 7 Petrinja, Hrvaška navorna magnituda in število žrtev za posamezen potres. Preglednica se konča z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. Leta 2020 je bilo 29 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. Devet izmed njih je imelo navorno magnitudo med 7,0 in 7,9, nobeden pa ni imel magnitude, večje ali enake 8,0. V obdobju 1990-2020 se je v povprečju vsako leto zgodil en potres z magnitudo, večjo ali enako 8,0; 14 pa jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9 (slika 2; NEIC, 2022c), kar pomeni, da je bilo slednjih v letu 2020 manj od dolgoletnega povprečja. Štirinajst potresov je leta 2020 zahtevalo skupaj 203 človeška življenja. Najmočnejši potres leta 2020 (Mw = 7,8) se je zgodil 22. julija ob 6.12 po UTC (21. julija ob 22.12 po lokalnem času) z žariščem na globini 28 km pod morskim dnom na območju Aljaske. Ni zahteval življenj, ne povzročil večje škode, saj je obalno območje redko poseljeno. Pri potresu se je aktiviral 193 kilometrov dolg in 97 kilometrov širok del preloma. Čutili so ga vse do Victorie in Vancouvra v Kanadi, več kot 2400 kilometrov daleč. Zaradi nevarnosti cunamija se je začela evakuacija prebivalstva z nižje ležečih obalnih območij na višje. Po štirih urah je bila nevarnost Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 63 Slika 2: Letno število potresov (1990-2020) na svetu z navorno magnitudo med 7,0 in 7,9 (NEIC, 2022c). Modra črta označuje letno povprečje števila potresov. Figure 2: Annual number of earthquakes in the world with a moment magnitude between 7.0 and 7.9 for the period from 1990 to 2020 (NEIC, 2022c). The blue line represents the annual average number of earthquakes. preklicana, saj meritve morske gladine niso potrdile nastanka večjega cunamija. Potres je nastal na območju Aleutskega jarka, kjer se Tihomorska plošča podriva pod Severnoameriško ploščo s hitrostjo do 65 mm na leto. Aleutski jarek je 3400 kilometrov dolg oceanski jarek na primičnem stiku plošč, ki se razteza med Aljasko in Kamčatko ter poteka vzdolž južne obale Aljaske in Aleutov (slika 3). Območje je potresno zelo dejavno. V zadnjih 75 letih so se tu zgodili štirje potresi z magnitudo, večjo od 8,0. Med njimi tudi drugi najmočnejši instrumentalno zaznan potres, in sicer 27. marca 1964 v Aljaškem zalivu z navorno magnitudo 9,2, ko se je aktiviral prelom dolžine 970 kilometrov (NEIC, 2020a; July 2020 Alaska Peninsula earthquake, 2022; Aleutian Trench, 2021). Potresni valovi so od žarišča potresa (22. 7. 2020 na Aljaski) do slovenske potresne opazovalnice v Ljubljani (LJU) potovali približno 12 minut (slika 4). Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 78 stopinj oziroma okoli 8780 kilometrov. Leta 2020 je bil najmočnejši potres v Evropi po številu žrtev (119) tudi najbolj uničujoč potres na svetu. 30. oktobra ob 11.51 po UTC (ob 14.51 po lokalnem grškem času oziroma 15.51 po lokalnem turškem času) je potres z magnitudo 7,0 stresel območje Egejskega morja. Nadžarišče potresa je bilo v zalivu Ku§adasi, 14 km severno od grškega otoka Samos in 20 km jugozahodno od turškega mesta Ozdereje oziroma 65 kilometrov jugozahodno od Izmirja s 4,3 milijona prebivalcev (slika 5). Potres je nastal znotraj Evrazijske tektonske plošče in je bil tako imenovani znotrajploščni potres, ki nastane ob nenadnem zdrsu ob pretrgu znotraj tektonske plošče. Do 8. novembra mu je sledilo več kot 2400 popotresov, 21 jih je imelo magnitudo večjo od 4,0. Že v preteklosti je to območje prizadelo več močnih potresov, večina pa je močneje prizadela območje Izmirja v Turčiji kot grški otok Samos. Razlog je najbrž ta, da je mesto Izmir zgrajeno na mehkih 64 T. Jesenko Slika 3: Zemljevid Aleutskega jarka, na katerem je dodano nadžarišče potresa 22. julija 2020 (Vir: Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=617555). Figure 3: Map of Aleutian Trench with location of the earthquake that occured on 22 July 2020 (Source: Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=617555). sedimentih znotraj Izmirskega zaliva, ki predstavljajo slabo podlago, še posebej, če so zasičeni z vodo. Najbolj uničujoč je bil potres leta 1688, ki je na območju Izmirja zahteval okoli 16.000 življenj, ocenjena magnituda pa je bila 7,0. Tokrat je bilo na Samosu poškodovanih veliko zgradb, porušila se je cerkev, pod ruševinami pa sta umrla tudi dva najstnika. Še več škode in žrtev je zahteval potres v Izmirju. Tu se je popolnoma porušilo vsaj 20 zgradb (slika 6) in pod seboj pokopalo 117 oseb, več kot 1000 je bilo ranjenih. Brez strehe nad glavo je ostalo okoli 15.000 ljudi. Pojavil se je tudi cunami, ki je z višino 1,9 metra prizadel predvsem obalno območje turškega okrožja Seferihisar. Morje je poplavilo obalno območje tudi do 1,3 km v notranjost (NEIC, 2020b; 2020 Aegean Sea earthquake, 2022). Evropo so pretresli še potresi, ki so prizadeli Hrvaško, njihovo moč pa smo občutili tudi v Sloveniji. Močen potres, ki se je zgodil 22. marca ob 5.24 po UTC (6.24 po lokalnem času), je nastal deset kilometrov globoko pod Medvednico, le sedem kilometrov severno od središča Zagreba (Mw = 5,3). Zaradi plitvega žarišča in bližine je potres najhuje prizadel Zagreb in okolico, kjer je bila ena smrtna žrtev, čutili pa so ga v vseh okoliških državah. V Sloveniji so ga najmočneje čutili Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 65 00.000 00:20:00.000 00:25:00.000 00:30:00.000 00:35:00.000 00:40:00.000 00:45:00.000 00:50:00.000 00:55:00.000 07:00:00.000 07:05:00.000 07:10:00.000 07:15:00.000 07:20:00.000 07:25:00.000 07:30:00.000 07:35:00.000 07:40:00.000 07:45:( D204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020204 2020 Slika 4: Zapis potresa 22. julija 2020 magnitude 7,8 pri Aljaski na nekaterih slovenskih potresnih opazovalnicah. Prikazan je 90-minutni zapis (navpična komponenta). Figure 4: Seismogram of the earthquake on 22 July 2020 (MW = 7.8) near Alaska, as recorded on some Slovenian seismic stations.The figure shows a 90-minute long record (vertical component). na njenem vzhodnem delu. Iz nekaterih naselij ob slovensko-hrvaški meji (Gorjanci, Bizeljsko, Kozjansko in Haloze) so ljudje poročali o lasastih razpokah v stenah, odpadlem beležu in ometu ter poškodovanih strešnikih. Potresu so sledili številni popotresi, nekatere močnejše so čutili tudi posamezniki v Sloveniji. Konec leta je Hrvaško pokrajino Banijo prizadel rušilen potres z navorno magnitudo 6,4. Zgodil se je 29. decembra ob 11.19 po UTC (12.19 po lokalnem času) pet kilometrov jugozahodno od Petrinje. Pred njim je bil dan prej močan predpotres (28. decembra ob 5.28 po UTC, Mw = 5,2). Čutili so ga v vseh okoliških državah, največ škode pa je povzročil v Glini, Petrinji in Sisku (slika 7). Glavni potres, ki je zahteval 7 življenj, so čutili po vsej Sloveniji, najmočneje na jugovzhodu, kjer je bilo tudi nekaj poškodb stavb. Sledil je dolg popotresni niz, ki traja še danes, t. j. leta 2022 (2020 Petrinja earthquake, 2022; 2020 Zagreb earthquake, 2022). Sklepne misli Leta 2020 je bilo po svetu 29 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5, med njimi jih je bilo pet, ki svojega žarišča niso imeli pod morskim dnom. Štirinajst potresov je zahtevalo človeška življenja. Skupaj so ti potresni dogodki terjali vsaj 203 življenja, največ (119) potres, ki se je konec oktobra zgodil v bližini grškega otoka Samos. Z navorno magnitudo 7,0 je bil to tudi najmočnejši potres v Evropi. Dva močna potresa sta prizadela tudi Hrvaško in terjala 8 življenj. 66 T. Jesenko Slika 5: Nadžarišče potresa 30. oktobra 2020 pod Egejskim morjem (© Google) Figure 5: Epicentre of the earthquake in Aegean Sea on 30. October 2020 (© Google). Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 67 Slika 6. Popolnoma porušena zgradba v Izmirju, Turčija, ob potresu 30. oktobra 2020. (vir: https://www.voanews.com/europe/powerful-quake-strikes-major-turkish-city-greek-islands) Figure 6. Building that collaped during the 30 October 2020 earthquake in Izmir, Turkey (Source: https://www.voanews.com/europe/powerful-quake-strikes-major-turkish-city-greek-is-lands) 68 T. Jesenko Slika 7. V Petrinjskem potresu (29. 12. 2020) uničena cerkev v Žažini, Hrvaška. (vir: Slavica Gostic, CCBY-SA4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=98597002) Figure 7. The church in Žažina destroyed in the 2020 Petrinja earthquake (Source: Slavica Gostic, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index. php?curid=98597002) Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 69 Viri in literatura 2020 Aegean Sea earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 14. januarja 2022). https:// en.wikipedia.org/wiki/2020_Aegean_Sea_earthquake (uporabljeno 21. januarja 2022). 2020 Petrinja earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 14. januarja 2022). https:// en.wikipedia.org/wiki/2020_Petrinja_earthquake (uporabljeno 21. januarja 2022). 2020 Zagreb earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 14. januarja 2022). https://en.wikipedia. org/wiki/2020_Zagreb_earthquake (uporabljeno 21. januarja 2022). Aleutian Trench. Wikipedia [online] (posodobljeno 24. novembra 2021). https://en.wikipedia.org/ wiki/Aleutian_Trench (uporabljeno 21. januarja 2022). Gosar, A. 2017. Likvifakcija sedimentov ob potresu, Ujma št. 31, 151-156. July 2020 Alaska Peninsula earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 10. januarja 2022). https://en.wikipedia.org/wiki/July_2020_Alaska_Peninsula_earthquake (uporabljeno 21. januarja 2022). Lapajne, J. 2013. Inženirsko-seizmološki terminološki slovar [elektronski vir], Amebis, d. o. o., Kamnik in Agencija RS za okolje, Ljubljana (Zbirka Termania). http://www.termania.net/ slovarji/131/seizmoloski-slovar. List of earthquakes in 2020. Wikipedia [online] (posodobljeno 19. januarja 2022). https:// en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2020 (uporabljeno 21. januarja 2022). NEIC, 2020a. M 7.8 - 99 km SSE of Perryville, Alaska. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earth-quakes/eventpage/us7000asvb/executive (uporabljeno 21. januarja 2022). NEIC, 2020b. M 7.0 - 13 km NNE of Néon Karlovâsion, Greece. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/ earthquakes/eventpage/us7000c7y0/executive (uporabljeno 21. januarja 2022). NEIC, 2022. Cool Earthquake Facts. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://www.usgs.gov/natural-hazards/earthquake-hazards/science/cool-earthquake-facts?qt-science_center_objects=0#qt-science_center_objects (uporabljeno 21. januarja 2022). NEIC, 2022a. Significant Earthquakes - 2020. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ browse/significant.php?year=2020 (uporabljeno 21. januarja 2022). NEIC, 2022b. Search Earthquake Catalogue. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/search/ (uporabljeno 21. januarja 2022). NEIC, 2022c. Lists, Maps and Statistics. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://www.usgs.gov/natural-hazards/earthquake-hazards/lists-maps-and-statistics (uporabljeno 21. januarja 2022). Struktura Zemlje. Wikipedija [online] (posodobljeno 3. april 2021). https://sl.wikipedia.org/wiki/ Struktura_Zemlje (uporabljeno 21. januarja 2022). 70 T. Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2020 71 Peter Sinčič, Izidor Tasič Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020 Seismic Network in Slovenia in 2020 Povzetek Leta 2020 je na območju Slovenije delovala »Državna mreža potresnih opazovalnic« (DMPO) s 26 potresnimi opazovalnicami. »Dopolnilne potresne opazovalnice« (DoPO) dopolnjujejo potresno opazovanje DMPO-ja, v letu 2020 je v različnih časovnih obdobjih delovalo 17 opazovalnic DoPO. Poleg teh opazovalnic ARSO nadzoruje še 6 začasnih opazovalnic, postavljenih leta 2020, ki tvorijo »Mrežo prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne«(SLO Karst NFO) in so del projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS«. Abstract In the year 2020, the » Seismic network of the Republic of Slovenia«( SNRS) consisted of 26 seismic stations. The seismic observation of the Slovenian territory was increased by additional 17 seismic stations, that operated in different time periods in 2020, yet they are not part of the SNRS. In addition to these observatories, ARSO supervises yet another 6 temporary observatories, set up in 2020, which form the »>Network of portable earthquake observatories south of Postojna« (SLO Karst NFO) and are part of the project »Development of Research Infrastructure for the International Competitiveness of the Slovenian RRI area - RI-SI-EPOS» Uvod Potresne opazovalnice ARSO (ARSO 2020) so glede na protokol delovanja, kvaliteto seizmološke merilne opreme, časovno stalnost delovanja ter druge parametre razdeljene v dve skupini. Osnovna je »Državna mreža potresnih opazovalnic« (DMPO), ki s 26 potresnimi opazovalnicami tvori hrbtenico potresnega opazovanja v Sloveniji. V drugi skupini so t. i. dopolnilne potresne opazovalnice (DoPO), ki dopolnjujejo potresno opazovanje DMPO-ja za natančnejše opredelitve potresnih parametrov za posamezno območje, kot tudi za dopolnilno potresno opazovanje v urbanih območjih. V letu 2020 je ARSO, poleg državnih opazovalnic, v okviru projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018) nadzoroval še začasne opazovalnice »Mreže prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne« (SLO Karst NFO). Državna mreža potresnih opazovalnic Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 potresnih opazovalnic (slika 1), ki so opremljene s širokopasovnim seizmometrom in s pospeškometrom (Tasič, 2018). Prvi meri hitrost, drugi pospešek nihanja tal. Kombinacija obeh merilih sistemov na enem mestu omogoča večje skupno dinamično območje merjenja. Uporabnost povečanega dinamičnega območja z dvema sistemoma 72 Co Ji $ «S" CO C Is. CD CO CD čo ^ CO O S" ô O) 3 53 S 3 ö I CD S' CO ■§ CD i CO' CD Q. C3-^ 3D CO O l\> O l\> O 0) Q. CO O S S' S 53 m m O S: M s? P Q) 5 £ CO CD ■g 0) N O S 3" o CD Tl O 3D CO O CO r-O S 53 ~n O 2 co o pî co< CD C3-CD 5T l\> O —v .00 CD S" MURSKASOBOTA MARIBOR SLOVENJGRADEC .»PTUJ CADS KRANJ 'TOLMIN ITALIJA ITALY CRNS LJUBI FAGG •¡IDRIJA NOVAGORICA NOVOMES" POSTOJN/ KOČEVJE KOPER ČRNOMELJ HRVAŠKA CROATIA AVSTRIJA AUSTRIA AGENCIJA RS ZA OKOLJE SLOVENIAN ENVIRONMENT AGENCY Urad za seizmologijo Seismology Office POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 2020 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 2020 Državna mreža potresnih opazovalnic . National seismic network Dopolnilne potresne opazovalnice 1 supportive seismic stations Mreža opazovanic RI-SI-EPOS i Seismic network RI-SI-EPOS Preglednica 1: Državna mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji v letu 2020 * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu x - oprema je del projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018). Table 1: National seismic network in Slovenia in 2020 * - station has been in function in previous year ** - station continues to operate in 2020 x - is part of the project »>Development of Research Infrastructure for the International Competitiveness of the Slovenian RDI area - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018). opaz. vzpostavljena ozn. zem. šir. latitude zem.dol. longit. n. viš. litološka podlaga/ lithology sensor/ser. št. zajemalna naprava/ser. št. acquisition unit/Ser No čas delovanja operational time station established code oN • E elev. [m] sensor type/Ser No od/from do/to Bojanci 1986 BOJS 45,5043 15,2518 252 apnenec limestone STS-2/10417 EpiSensor/1723 Q330HRS/6309 A 3. 9 . 2020 T360(x)/1001 EpiSensor/1723 3. 9 . 2020 AA Cerknica (Goričice) 1975 CEY 45,7381 14,4221 579 apnenec limestone Fortis/TF465 T120QA/2967 Q330HRS/6104 A AA CMG-40T/T4B12 Q730/ 2000102 A AA Čadrg 2003 CADS 46,2281 13,7369 751 apnenec limestone CMG-3ESP/ T36897 CMG-T5/T5JD6 Q330HRS/5797 A AA Črešnjevec 2002 CESS 45,8259 15,4569 431 dolomit dolomite STS-2/90733 EpiSensor/782 Q330HRS/5878 A AA Črni Vrh 2005 CRNS 46,0807 14,2613 712 dolomit, apnenec dolomite, limestone CMG-3ESP/T36081 CMG-T5/T5JD4 Q330HRS/6105 A AA Dobrina 1996 DOBS 46,1495 15,4695 465 lapor marlstone CMG-3ESP/ T35605 CMG5T/T5HL8 Q330HRS/6314 A AA Gorenja Brezovica 2008 GBAS 45,9348 14,4434 525 dolomit dolomite T120QA/3091 CMG-5T/T5HL9 Q330HRS/6100 A 21. 2. 2020 T120QA/3091 T120QA/2975 21. 2. 2020 29. 5. 2020 T120QA/3091 CMG-5T/T5HL9 29. 5. 2020 29. 9. 2020 Q330HRS/7329 29. 9. 2020 AA Gornja Briga 2007 GBRS 45,5311 14,8101 610 dolomit dolomite CMG-3ESP/T35893 CMG-5TC/T5KU6 Q330HRS/6315 A AA Gornji Cirnik 2003 GCIS 45,8672 15,6275 385 dolomit dolomite CMG-3ESP/ T34749 CMG-5TC/ T5KU5 Q330HRS/6311 A AA Goliše 2002 GOLS 46,0108 15,6245 559 dolomit dolomite CMG-40TBH/ T4B26 FBA23/32206 Centaur-6/101 A 17. 9. 2020 CMG-40TBH/ T4B26 FORTIS sn TF459 Q330HRS/6311 17. 9. 2020 AA 74 P. Sinčič, I. Tasič opaz. vzpostavljena ozn. zem. sir. latitude zem.dol. longit. n. viš. litološka podlaga/ lithology sensor/ser. št. zajemalna naprava/ser. št. acquisition unit/Ser No čas delovanja operational time station established code oN * elev. [m] sensor type/Ser No od/from do/to Gorjuše 2004 GORS 46,3174 13,9999 1048 apnenec limestone STS-2.5/151206 EpiSensor/785 Q330HRS/5657 A AA Grobnik GROS 46,4610 15,5018 930 tonalit CMG-3ESP/T39558 FBA23/32168 Q330HRS/6312 A 20. 10. 2020 2002 tonalite CMG-3ESP/T39558 FBA23/32206 20. 10. 2020 AA Javornik 2003 JAVS 45,8934 14,0643 1100 dolomit dolomite CMG-3T/T37725 CMG-5TC/ T5HL6 Q330HR/5881 A AA Knežji dol KNDS 45,5279 14,3806 1024 apnenec STS-2/120925 CMG-5TC/ T5HL5 Q330HRS/5798 A 9. 9. 2020 2003 limestone STS-2/10416 CMG-5TC/ T5HL5 9. 9. 2020 AA Kog 2004 KOGS 46,4481 16,2504 245 glinavec mudstone CMG-3T/ T37085 EpiSensor/784 Q330HRS/5653 A AA Legarje LEGS 45,9488 15,3177 390 dolomit CMG-40TB/ T4B29 FBA-23/32168 Centaur-6/105 A 24. 11. 2020 2002 dolomite CMG-40TB/ T4B29 FORTIS/TF466 Q330HRS/7331 24. 11. 2020 AA Ljubljana 1958 LJU 46,0438 14,5278 396 peščenjak sandstone STS-2/40316 EpiSensor/783 Q330HRS/5656 A AA Možjanca MOZS 46,2941 14,4433 660 apnenec CMG 3T/T37529 Fortis/TF089 Q330HRS/5654 A 10. 11. 2020 2005 limestone STS-2/20417 Fortis/TF089 10. 11. 2020 AA Pernice 2002 PERS 46,6365 15,1139 795 filit schist CMG-3ESP/ T35616 CMG-5T/T5JD5 Q330HRS/6102 A AA Podkum 2002 PDKS 46,0612 14,9977 679 dolomit dolomite CMG-40TB/ T4B28 FBA-23/42178 Centaur-6/198 A AA Robič 2002 ROBS 46,2445 13,5094 245 apnenec limestone CMG-3ESP/ T34746 Fortis/TF090 Q330HRS/5880 A AA Skadanščina SKDS 45,5464 14,0143 552 apnenec STS-2/10416 EpiSensor/786 Q330HRS/5658 A 25. 8. 2020 2006 limestone STS-25/172109 EpiSensor/786 25. 8. 2020 AA Višnje VISS 45,8033 14,8393 399 apnenec STS-2.5/151206 T120QA/2975 Q330HRS/5879 A 19. 2. 2020 2003 limestone STS-2.5/151206 CMG 5T/T5HL7 19. 2. 2020 AA Vojsko 2004 VOJS 46,0322 13,8877 1072 dolomit dolomite T120QA/2973 CMG 5T/T5V48 Q330HRS/6103 A AA Vrh pri Dolskem 2006 VNDS 46,1016 14,7014 531 kremenov peščenjak quartz sandstone CMG-3ESP/ T35448 EpiSensor/1722 Q330HRS/5880 A AA Zavodnje 2005 ZAVS 46,4342 15,0246 741 granodiorit granodiorite T120QA/2976 Fortis/TF467 Q330HRS/6310 A AA se je potrdila decembra leta 2020 ob Petrinjskem potresu, kjer so bili na nekaterih lokacijah seizmo-metri prekrmiljeni, zato pa so pospeškometri pravilno zabeležili tudi največje nihanje tal (Tasič, 2023). Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020 75 Oba merilna sistema sta povezana s sodobnim seizmološkim 6-kanalnim podatkovnikom (zajemalno enoto), ki podatke digitalizira in opremi s točnim časom ter jih nato samodejno neprekinjeno prenese v središče za obdelavo podatkov (SOP) na Vojkovo 1b v Ljubljani (Vidrih in drugi, 2006) in v rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Tudi v letu 2020 smo na lokacijah DMPO izvedli nekaj večjih posodobitev seizmološke opreme, ki so opisane v članku »Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020« (Tasič in drugi, 2023). Stanje leta 2020 je zapisano v preglednici 1. Dopolnilne potresne opazovalnice Dopolnilne potresne opazovalnice (DoPO), ki dopolnjujejo potresno opazovanje DMPO-ja, so opremljene z raznoliko seizmološko opremo. Večina teh opazovalnic je opremljena samo z akclererografi ETNA, ki pošiljajo v SOP samo prožene dogodke, se pravi dogodke, ki so prešli vnaprej določeno am-plitudo nihanja tal. Ostale dopolnilne potresne opazovalnice pošiljajo v SOP podatke v neprekinjenem načinu. Nekatere od teh so opremljene samo s seizmometri, VJKL ima tako pospeškometer kot tudi seizmometer, nekatere pa samo pospeškometer. V letu 2020 je na ozemlju Slovenije delovalo skupaj Preglednica 2: Dopolnilne potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020 * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu x - oprema je del projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018). (NEK) - oprema je v lasti NEK. Table 2: Supportive seismic stations in Slovenia in 2020.. * - station has been in function in previous year ** - station continues to operate in 2021 x - is part of the project »>Development of Research Infrastructure for the International Competitiveness of the Slovenian RDI area - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018). (NEK) - the equipment is owned by NEK. opaz. vzpostavljena ozn. zem. šir. latitude zem.dol. longit. n. viš. litološka podlaga/ lithology sensor/ser. št. zajemalna naprava/ser. št. čas delovanja operational time station established code oN elev. [m] sensor type/Ser No acquisition unit/Ser No od/from do/to Brezje pri Senušah 1990 KBZP 45,9405 15,4390 208 apnenec, lapor limestone, marlstone CMG-40T/ T4B09 CMG-DM24S3/ A2526 A AA Cesta CESS 45,9733 15,4632 372 dolomit CMG-40T/ EDR-209/6786 A 6. 8. 2020 1996 dolomite T4B18 EDR-209/6787 6. 8. 2020 AA Pivka Muzej Vojaške zgodovine 2019 PVZP 45.6685 14,1885 apnenec LE-3D/5s /0059 PR6-24/ 4976 A 23. 1. 2020 limestone LE-3D/5s /0726 PR6-24/ 4975 23. 1. 2020 15. 7. 2020 Vače 2020 VACE 46,1194 14,8379 521 apnenec limestone LE-3D/5s /0059 PR6-24/ 4976 25. 9. 2020 AA 76 P. Sinčič, I. Tasič opaz. vzpostavljena ozn. zem. sir. latitude zem.dol. longit. n. viš. litološka podlaga/ lithology sensor/ser. št. zajemalna naprava/ser. št. čas delovanja operational time station established code oN o E elev. [m] sensor type/Ser No acquisition unit/Ser No od/from do/to Velika Štanga 2020 VSTG 46,0428 14,7704 464 kremenov peščenjak quartz sandstone LE-3D/5s /0768 PR6-24/ 4653 4. 9. 2020 AA Lisca 2002 LISS 46,0674 15,2907 948 dolomit dolomite CMG-40T/ T4B06 Q730/2000104 A AA Ljubljana ARSO 2019 VJKL 46,0652 14,5131 298 glina, prod clay, gravel CMG-40T/T4B11 FBA-23/26045 Q730/2000092 A AA Ilirska Bistrica ILBA 45,5638 14,2446 404 lapor, peščenjak marlstone, sandstone FBA-23/ 26033 0.25g EDR 209/6143 A 1. 9. 2020 TITAN (x)/2023 (2g) CENTAUR(x)/ 7058 1. 9. 2020 AA Postojna POST 45,7756 14,2129 553 lapor, peščenjak marlstone, sandstone EpiSensor/ 31186 2g Etna/6353 A 22. 5. 2020 Bovec BOVC 46,3382 13,5543 455 prod, pesek gravel, sand FBA-23 1g Etna/811 A AA Dolsko DOLA 46,0938 14,6781 265 prod, pesek gravel, sand FBA-23 1g Etna/810 A AA Drežnica DRZN 46,2586 13,6126 544 lapor, peščenjak marlstone, sandstone EpiSensor 2g Etna/2134 A 22. 9. 2020 Etna/6354 22. 9. 2020 AA DSO Tisje DTSE 46,0251 14,8395 279 glina, prod clay, gravel EpiSensor 2g Etna/6349 A AA Gotenica GOTE 45,6095 14,7464 670 dolomit dolomite FBA-23 Etna/1246 A AA Kobarid KOBR 46,2474 13,5786 234 konglomerat conglomerate EpiSensor 2g Etna/2133 A AA Krško(NEK) NEK0 45,9391 15,5185 156 prod, pesek gravel, sand FBA-23 2g Etna/1334 A AA Lju - FGG FAGG 46,0459 14,4944 295 prod, pesek, melj gravel, sand, silt FBA-23 2g Etna/6597 A AA 17 dopolnilnih potresnih opazovalnic. Začasni potresni opazovalnici VACE in VSTG sta bili postavljeni septembra 2020. Mreža prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne - »SLO Karst NFO« ZRC SAZU je v letu 2020, kot vodilni partner v okviru projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018), v sodelovanju z ARSO, na območju Postojna-Jelšane-Kozarišče, namestil 6 prenosnih potresnih opazovalnic (preglednica 3), ki tvorijo »Mrežo prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne - (SLO Karst NFO)« (Šebela, 2020). Delovanje teh opazovalnic spremlja in preverja ARSO. Pri tem sta lokaciji POST in PVZP nehali delovati kot dopolnilni potresni opazovalnici (preglednica 2), ampak sta z menjavo opreme postali del »SLO Karst NFO« (preglednica 3). Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020 77 Preglednica 3: Mreža prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne - »(SLO Karst NFO)« v Sloveniji v letu 2020. * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu x - oprema je del projekta »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018). Table 3: Network of portable seismic observatories south of Postojna - »RI-SI-EPOS« in Slovenia in 2020. * - station has been in function in previous year ** - station continues to operate in 2021 x - is part of the project »Development of Research Infrastructure for the International Competitiveness of the Slovenian RDI area - RI-SI-EPOS« (Šebela, 2018). opaz. vzpostavljena ozn. zem. sir. latitude zem.dol. longit. n. viš. litološka podlaga/ lithology sensor/ser. št. zajemalna naprava/ser. št. čas delovanja operational time station established code oN • E elev. [m] sensor type/Ser No acquisition unit/Ser No od/from do/to Postojna POST 45,7756 14,2129 553 lapor, peščenjak marlstone, sandstone EpiSensor 2g Etna2(x)/103025 22.5.2020 24.7.2020 Etna2(x)/103026 24.7.2020 A4 Jelšane JLSP 45,5008 14,2734 509 apnenec limestone EpiSensor 2g Etna2 (x)/103028 9.7.2020 44 Muzej presihajočih jezer MPJP 45,7011 14,2117 519 apnenec limestone EpiSensor 2g Etna2(x)/103024 15.7.2020 44 Pivka, Muzej Vojaške zgodovine PVZP 45.6685 14,1885 559 apnenec limestone EpiSensor 2g Etna2(x)/103027 15.7.2020 44 Mašun MASE 45,6290 14,3734 1043 apnenec limestone EpiSensor 2g Etna2(x)/103025 13.8.2020 44 Grad Snežnik GSNE 45,6829 14.4692 575 dolomit, apnenec dolomite, limestone EpiSensor 2g Etna2(x)/103029 26.8.2020 44 Sklepne misli V letu 2020 smo na ARSO skrbeli za nemoteno delovanje potresnih opazovalnic in pri svojem vsakodnevnem delu uporabljali podatke 47-ih potresnih opazovalnic v Sloveniji. Literatura ARSO, 2020 Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije. Arhiv ARSO, Ljubljana,2020. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Tasič, I., Mali, M., Pančur, L., Sinčič P., Pfundner, I., Uran B., Prosen, J., 2023. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020, Potresi v letu 2020. Tasič, I., 2018. Seizmometer in pospeškometer - merilni par na potresni opazovalnici. Ujma 2018, 210-217. 78 P. Sinčič, I. Tasič Tasič, I., 2023. Funkcionalnost Potresnih Opazovalnic Ob Potresu v Zagrebu in Petrinji, Potresi v letu 2020. Šebela, S., 2018. https://www.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/ri-si-epos (uporabljeno 30. 3. 2022) Šebela S., Tasič I., Živčic M., Mali, M., Krebelj, M., Čeligoj Biščak, J., Pančur, L., Pahor, J., Čarman, M., Zupančič, P., Gosar, A., 2020. Mreža prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne - „RI-SI-EPOS". https://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/prenosne_potresne_opazovalnice_a3_format. pdf (uporabljeno 30. 3. 2022) Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020 79 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020 Operation of the seismic network of the Republic of Slovenia in 2020 Povzetek Z glavnimi parametri, ki so vplivali na zanesljivost delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2020, predstavljamo povzetek analize delovanja ter pregled pomembnejših dogodkov in posodobitev. Podajamo število prekinitev komunikacije (izpadov) za posamezno potresno opazovalnico glede na trajanje prekinitve. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnici smo opisali njegov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati, ter vzroke za omenjeno nedelo-vanje. Na osnovi rezultatov analize poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Uvod Abstract The results of analysis of operation of the Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2020 are presented. The main upgrades, as well as the events that have influenced the operating quality of SNRS are also presented, along with parameters describing its reliability. The number and duration of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations were evaluated. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Time intervals, when more seismic stations were out of service simultaneously, are identified. Based on the results of the analysis, improvements are being constantly implemented, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic (slika 1, slika 2). Vsaka potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto in dol-go-periodnim seizmometrom ter s pospeškometrom. Tip seizmološke opreme na posamezni potresni opazovalnici, ki je bila nameščena v začetku leta 2020, je prikazan na sliki 1, na sliki 2 pa je prikazano stanje ob koncu leta 2020. Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnicah nahaja še podporna oprema, ki jo lahko razdelimo v štiri sklope: komunikacijska oprema, oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo, oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot ter oprema za nadzor vdora vode in beleženje temperature ob seizmometru. Glavna naloga Sektorja za potresna opazovanja na Uradu za seizmologijo je neprestano spremljanje delovanja vse opreme na DMPO in zagotavljanje optimalne kakovosti seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečevanje njihove izgube. V ta namen na DMPO izvajamo različne analize, na osnovi katerih izboljšujemo njeno delovanje. 80 Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO, so podani v internem poročilu Sektorja za potresna opazovanja (SPO, 2020). Le-to obravnava naslednje parametre, ki opisujejo kakovost delovanja DMPO: • Podroben opis vseh del in posodobitev, ki so bile izvedene na posamezni potresni opazovalnici. • Število izpadov komunikacije posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada. Za daljše izpade (več kot 2 uri), ki niso bili posledica napake na komunikacijah, podajamo tudi njihove vzroke. • Skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Rezultati za posamezno opazovalnico so podani v obliki preglednic in grafov. • Podroben opis izpadov, ki so povzročili izgubo podatkov. • Število avtomatskih nastavitev mirovne lege seizmometra (za opazovalnice, opremljene s tipom seizmometra, ki to funkcijo omogoča). • Analiza nivoja celotnega seizmičnega nemira (predstavlja kombinacijo naravnih in umetnih seizmičnih izvorov) na posamezni potresni opazovalnici. Omenjena analiza je zelo pomembna zaradi ugotavljanja morebitnih okvar na seizmološki merilni opremi. Večina menjav seizmome-trov oziroma pospeškometrov se izvede na osnovi te analize. • Časovni potek mirovne lege seizmičnih senzorjev in napajalne napetosti na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek vrednosti temperature ob seizmometru. • Analiza vdorov vode v jaške potresnih opazovalnic. Podajamo število vdorov vode in datume omenjenih dogodkov. V tem prispevku podajamo le pomembnejše točke iz internega poročila (SPO, 2020). Glavne posodobitve, ki smo jih v letu 2020 izvedli na DMPO, pa so naslednje: • Menjave seizmometrov: Seizmometer tipa Trillium 360 (Seizmometer Trillium T360 je del projekta »razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-EPOS«) smo namestili na potresno opazovalnico BOJS. Na potresni opazovalnici DOBS smo delno okvarjen seizmometer nadomestili z enakim tipom (CMG-3ESPC). Na KNDS smo seizmometer STS-2 zamenjali z drugim STS-2 seizmometrom. Na MOZS smo namestili seizmometer tipa STS-2. Na SKDS smo namestili seizmometer tipa STS-2.5. Na ostalih potresnih opazovalnicah smo redno spremljali pravilnost delovanja merilne opreme. • Menjave pospeškometrov: Na potresni opazovalnici GROS smo namestili pospeškometer tipa FBA-23. Na LEGS smo namestili pospeškometer tipa Fortis. • Menjave zajemalnih enot: Na potresni opazovalnici GBAS smo zajemalno enoto Q330HRS, zaradi okvare zamenjali z istim tipom zajemalne enote. Na potresni opazovalnici LEGS smo zajemalno enoto Centaur zamenjali z Q330HRS. • Vzdrževanje nadzornih sistemov: V letu 2020 smo izvajali kontrolo omenjenega sistema - na nekaterih opazovalnicah smo zamenjali ArduinoUno kontroler, na nekaterih pa le temperaturno sondo oziroma plovec. • Vzdrževanje napajalnih sistemov: menjava AKU polnilca (KNDS). Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020 81 Vzdrževanje jaškov in sidranje betonske podlage (seismic pier): Betonsko podlago smo sidrali (s tremi sidri dolžine 40 cm) na potresni opazovalnici KNDS. Ponovno tesnjenje (s silikonom) in barvanje obodov jaškov smo izvedli na potresnih opazovalnicah CRNS, GBAS, MOZS, SKDS in VNDS. Slika 1. Državna mreža potresnih opazovalnic na začetku leta 2020. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1. Seismic network of Slovenia (seizmometer = seismometer, pospeškometer = acceler-ometer; zajemalna enota = digitizer) in the beginning of the year 2020. Delovanje DMPO v letu 2020 V letu 2020 je bila celotna DMPO opremljena z zajemalnimi enotami Q330HRS, z izjemo PDKS, kjer je bila nameščena zajemalna enota Centaur. Oba tipa zajemalnih enot dodatno nudita tudi hranjenje podatkov v primeru izpada komunikacij. Z dvojnim hranjenjem podatkov na lokaciji potresne opazovalnice (zajemalna enota + dodatna enota JetBox oziroma Raspbery Pi) do izgube podatkov zaradi daljše prekinitve komunikacije praktično ne more več priti. Do trajne izgube seizmičnih podatkov še vedno lahko pride zaradi daljše prekinitve napajanja potresne opazovalnice z električno energijo. Z nadgraditvijo napajalnih sistemov (Mali in drugi, 2008) in ločenim napajanjem komunikacijske opreme in zunanjih pomnilniških enot je avtonomija delovanja seizmološke opreme najmanj en teden. Avtonomija delovanja komunikacijske opreme pa je najmanj en dan. 82 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Slika 2. Državna mreža potresnih opazovalnic ob koncu leta 2020. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 2. Seismic network of Slovenia (seizmometer = seismometer, pospeškometer = acceler-ometer; zajemalna enota = digitizer) in the end of the year 2020. V letu 2020 je bilo 21 potresnih opazovalnic opremljenih z nadzornim sistemom (Mali, 2014), temperature ob seizmometru in v obeh jaških preverja potencialni vdor vode ter v primeru odstopanja parametrov od mejnih vrednosti o tem obvesti dežurnega instrumentalista. Na slikah 3 in 4 je prikazan pregled delovanja DMPO v letu 2020, kjer črna barva predstavlja ne-delovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov ter opis najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico so podani v preglednicah 1 in 2. Večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več trajne izgube podatkov, ampak le nezmožnost analize morebitnega seizmičnega dogodka v realnem času. Na sliki 5 je prikazano skupno trajanje izpadov glede na število sočasno nedelujočih opazovalnic. Posamezna vrednost predstavlja skupno trajanje vseh sočasnih izpadov določenega števila opazovalnic. Stolpci se med seboj izključujejo. Skupno trajanje izpadov v posameznem stolpcu sestavlja več izpadov v katere je bilo vključeno enako število potresnih opazovalnic. Postopek samodejnega lociranja potresa vsebuje ocenjevanje številnih neznank, zato potrebuje podatke čim večjega števila potresnih opazovalnic. Če v trenutku potresa pride do izpada večjega števila potresnih opazovalnic, je določitev potresnih parametrov otežena oziroma manj natančna. Pregled sočasnih izpadov je podan v preglednici 3. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020 83 Slika 3: Pregled delovanja DMPO v letu 2020. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 3: An overview of out-of-operation periods (black lines) for Seismic network of Slovenia in the year 2020. Due to the resolution, only out-of operation periods longer than three hours are shown. Zaključek Predstavili smo povzetek analize delovanja DMPO v letu 2020 in najpomembnejše izvedene posodobitve. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji s posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo neprestano. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno neka prekinitev na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni in jih v grobem lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi z napajanjem z električno energijo, v drugo skupino sodijo izpadi, ki so povezani s komunikacijsko potjo in opremo, v tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (na seizmometrih ali zajemalnih enotah). S podpornimi sistemi, ki jih razvijamo in dopolnjujemo ter z rednimi posodobitvami in testiranji seizmološke merilne opreme, zmanjšujemo število in dolžino izpadov zaradi vseh naštetih vzrokov. V letu 2020 smo skupno zabeležili 8815 izpadov od tega 61 daljših od dveh ur (v letu 2019 je bilo zabeleženih 17048 izpadov od tega 108 daljših od dveh ur). Podali smo tudi analizo izpadov več potresnih opazovalnic hkrati. V letu 2020 smo imeli tri izpade, v katere je bila vključena celotna DMPO, in en izpad, v katerega je bilo vključenih 22 potresnih opazovalnic. Vsi štirje izpadi so bili krajši od petih minut in so bili posledica krajšega izpada komunikacij. Posebno pozornost smo namenili predvsem tako imenovanim kritičnim izpadom, pri katerih več kot 75 % potresnih opazovalnic (20 ali več) izpade za več kot 5 minut. Ugotovili smo, da v letu 2020 do tovrstnih izpadov ni prišlo, v letu pred njim (2019) pa jih je bilo sedem. 84 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen o o .E 20 'S Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec Slika 4: Pregled delovanja DMPO v letu 2020. Izpadi so označeni z modro barvo. Na ordinatni osi je podano število opazovalnic, ki so sočasno vključene v izpad. Figure 4: An overview of out-of-operation periods (black lines) for Seismic network of Slovenia in the year 2020. Rezultati analiz delovanja opreme so nam v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Na njihovi osnovi vsakoletno izluščimo najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj izboljšujemo opremo in postopke na mreži potresnih opazovalnic in tako izboljšujemo njeno delovanje ter preprečujemo morebitno škodo. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020 85 Preglednica 1: Skupni podatki o številu izpadov in njihovem trajanju za DMPO v letu 2020. Table 1: An overview of the out-of-operation periods (OOOP) for Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2020. oznaka opazovalnice število vseh izpadov skupno trajanje vseh izpadov število izpadov daljših od dveh ur station code total number of OOOP total duration of OOOP number of OOOP > 2h BOJS 10 0h 17m 41s 0 CADS 140 8h 13m 40s 0 CEY 53 5d 5h 38m 18s 2 CRES 12 0h 49m 6s 0 CRNS 138 9d 2h 4m 0s 7 DOBS 10 0h 50m 13s 0 GBAS 454 6d 9h 42m 37s 9 GBRS 63 4d 9h 29m 49s 2 GCIS 3759 20d 2h 33m 6s 9 GOLS 401 1d 4h 7m 8s 3 GORS 132 7h 25m 48s 0 GROS 70 17d 2h 37m 41s 5 JAVS 333 10d 7h 50m 57s 6 KNDS 1453 7d 15h 2m 33s 4 KOGS 11 0h 25m 2s 0 LEGS 202 4h 24m 20s 0 LJU 18 1h 13m 11s 0 MOZS 58 6h 2m 28s 1 PDKS 18 1h 9m 50s 0 PERS 213 2h 27m 49s 0 ROBS 139 2d 3h 40m 20s 1 SKDS 20 0h 42m 9s 0 VISS 49 2h 17m 43s 0 VNDS 253 23h 24m 41s 4 VOJS 113 18d 13h 22m 50s 6 ZAVS 693 5d 1h 41m 55s 2 I 8815 61 86 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 2: Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico DMPO v letu 2020 in razlogi zanje. Table 2: An overview and causes for the longest OOOP's for each station of the Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2020. oznaka opazovalnice nastop najdaljšega izpada datum/ura.min trajanje najdaljšega izpada vzrok station code date/time of the longest OOOP date/hh.min duration of the longest OOOP cause BOJS 8. 4. /7.32 0h 3m izpad na komunikacijah CADS 7. 8. /22.00 1h 12m izpad na komunikacijah CEY 3. 13. /0.28 3d 8h 53m izpad na komunikacijah CRES 4. 29. /9.04 0h 22m izpad na komunikacijah CRNS 7. 7. /8.36 2d 15h 55m izpad na komunikacijah DOBS 11. 4. /9.39 0h 13m izpad na komunikacijah GBAS 2. 5. /9.39 2d 3h 28m okvara komunikacijskih vodov GBRS 9. 25. /4.04 4d 3h 37m okvara krona zaščite zaradi udara strele GCIS 9. 11. /7.55 5d 23h 53m okvara usmerjevalnika GOLS 8. 28. /22.01 2h 1m izpad na komunikacijah GORS 10. 11. /16.40 0h 25m izpad na komunikacijah GROS 5. 23. /15.19 8d 17h 57m napaka na komunikacijski opremi JAVS 2. 1. /6.07 3d 20h 23m okvara modema KNDS 10. 4. /12.46 4d 19h 15m izpad napajanja - izklopljeno FID stikalo KOGS 6. 14. /15.19 0h 4m izpad na komunikacijah LEGS 11. 24. /9.18 1h 19m izpad na komunikacijah LJU 1. 23. /7.29 0h 35m izpad na komunikacijah MOZS 3. 11 /8.48 2h 44m izpad na komunikacijah PDKS 4. 24. /17.45 0h 30m izpad na komunikacijah PERS 6. 14. /14.44 0h 7m izpad na komunikacijah ROBS 6. 7. /19.58 1d 12h 45m okvara usmerjevalnika SKDS 8. 25. /9.16 0h 5m izpad na komunikacijah VISS 7. 22. /16.02 0h 10m izpad na komunikacijah VNDS 3. 17. /3.16 3h 10m izpad na komunikacijah VOJS 5. 2. /12.27 9d 21h 14m udar strele - menjava komunikacijske opreme ZAVS 7. 4. /7.01 3d 3h 0m napaka na usmerjevalniku Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020 87 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 število potresnih opazovalnic vključenih v izpad / number of seismic stations included in OOOP Slika 5. Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic hkrati (leto 2020). Figure 5. Total duration of OOOP's that occurred at several seismic stations simultaneously in 2020. Preglednica 3: Število izpadov po dolžini in številu sočasno izpadlih potresnih opazovalnic. Table 3: An overview of simultaneous OOOP's for Seismic Network of the Republic of Slovenia. število opaz./ dolžina trajanja izpadov / length of downtime no. of stations 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min > 120 min 2 1874 284 50 25 14 33 27 3 774 68 9 1 3 3 0 4 163 5 1 0 0 0 0 5 30 3 0 0 0 0 0 6 9 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 15 0 0 0 0 0 0 0 88 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen število opaz./ dolžina trajanja izpadov / length of downtime no. of stations 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min > 120 min 16 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 18 0 0 0 0 0 0 0 19 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 0 0 22 1 0 0 0 0 0 0 23 0 0 0 0 0 0 0 24 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 26 3 0 0 0 0 0 0 Literatura Mali, M., 2014. Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature, Potresi v letu 2013. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur. L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007. Agencija za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. SPO, 2020. Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2020. Interno poročilo. Agencija za okolje, Urad za seizmologijo. Ljubljana. t Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020 89 Izidor Tasič Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji Dol (KNDS) Impact of the Seismic Pier to Seismic Measurements at Seismic Station „KNDS" Povzetek Na potresni opazovalnici Knežji Dol (KNDS) smo poleti 2020 začeli opažati občasne signale na seizmičnih zapisih, ki niso bili reprezentativni za to lokacijo. Ker se tudi po menjavi vseh ključnih elementov seizmološke opreme (napajalnik, seizmometer ..) ter ostalih ustaljenih ukrepih pojavnost motenj ni zaznavno spremenila, je padel sum na betonski podstavek za seizmometre, četudi motnje niso bile izražene tako kot na potresni opazovalnici Črni Vrh (CRNS). Presenečeni smo ugotovili, da je betonski podstavek za seizmometer vzdignjen od betonske podlage dna za slab centimeter in da spektri nihanja tal kažejo na to, da že od začetka delovanja ni bil vpet v osnovno podlago lokacije. Podstavek smo sanirali z vijačenjem le tega preko sider v osnovno betonsko dno. Abstract In the summer of 2020, we began to observe occasional signals on seismic records at KNDS seismic station that were not representative for this site. Even after the replacement of all key elements of seismic equipment (power supply, seismometer, ..) and other established measures, the incidence of disturbances did not changed notably. Concrete seismic pier was suspected fort he disturbances, even though they were not expressed in a way as they were at the CRNS seismic station (Tasič and Mali 2012). Suprisingly we found out that the concrete base for the seismometer was raised from the concrete base of the bottom by a centimeter and that the power spectral densities (PSDs) indicate that it has not been attached to the base of the site form the very beginning of operation. The base was repaired by screwing it over the anchors into the concrete base of the bottom. Uvod Poleti 2020 smo začeli opažati občasne signale na seizmičnih zapisih potresne opazovalnice KNDS, predvsem na vodoravnih komponentah, ki niso bili reprezentativni za to lokacijo. Odkrivanje izvora netipičnih občasnih signalov, ki jih opazimo na seizmičnem zapisu, je bistveno težje od odkrivanja izvora konstantnih motenj, saj je po vsakem ukrepu, ki bi lahko vplival na zmanjšanje oziroma odstranitev take motnje, treba počakati določen čas, preden se lahko oceni uspešnost ukrepanja. Da bi tako odkrili izvor občasnih netipičnih signalov na opazovalnici KNDS, smo na tej lokaciji v nekajmesečnem obdobju parcialno izvajali razne dejavnosti, med drugim smo zamenjali napajalnik, seizmometer, itd. Ker nobed od ukrepov ni opazno spremenil pojavnosti občasnih 90 motenj, smo preverili še betonski podstavek za seizmometre (ang: seismic pier), četudi motnje niso bile izražene tako kot na opazovalnici CRNS (Tasič in Mali, 2012). Kako je na lokacijah državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) narejen betonski podstavek za seizmometre Ko smo leta 2012 in 2013 iskali vzroke za nenavadne signale na lokaciji CRNS, smo od oseb, ki so leta 2000 sodelovale pri načrtovanju in gradnji potresnih opazovalnic (IBE d.d., nadzornik) dobili naslednje informacije o izgradnji betonskega podstavka za seizmometre: • Betonski podstavki oziroma podstavki za seizmometre so na 18 potresnih opazovalnicah DMPO, kjer ni vrtine, narejeni po istem načrtu. • Betonski podstavek za seizmometer je na betonsko podlago (betonska tla) vlit potem, ko so na seizmološkem jašku končana ostala gradbena dela: že položeni temelji, na notranji strani temeljev vlita betonska podlaga (slika 1 levo), nanjo postavljena PEHD (ang: polietilen high density) konstrukcija črne barve (slika 1 desno), ki je obdana z gradbeno železno mrežo in oblita z betonom. PEHD konstrukcija je oblikovana tako, da istočasno tvori tudi okvir za betonski podstavek, ki je preko toroidno oblikovane PEHD plošče na dnu povezan z večjo navpično PEHD cevjo (valj v valju, oba valja pa sta na dnu povezana). Zgornji del velikega osnovnega PEHD valja se zadnjih 80 cm nadaljuje z ožjim valjem, ki je preko ekscentrične toroidne PEHD ploskve (streha) povezan z večjim. Notranjost seizmičnega jaška je zato cela v PEHD materialu, vključno z streho, razen betonskega podstavka za seizmometre in samega vhoda (bolj podrobno v Vidrih in drugi, 2006). • Betonska podlaga, debelina le te ni znana, na lokacijah brez vrtine ni armirana, ni sidrana v tla in ni znano, ali je v tla temeljena. • Beton za betonski podstavek za seizmometre je bil nalit na betonsko podlago, ki je bila pred tem premazana z »betonskim lepilom«, stik ni ojačan (npr. ni železne povezave). Kalup za be- Slika 1: Gradbena dela na potresni opazovalnici: temelji in betonska podlaga (slika levo) ter (zunanja) PEHD konstrukcija na betonski podlagi (slika desno). Figure 1: Construction works on the seismic station: foundations and concrete base (Left figure) and (external) PEHD construction on concrete base (Right figure). Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji dol (KNDS) 91 tonski podstavek za seizmometre je del PEHD konstrukcije (PEHD valj višine cca 14 cm), ki je z zunanjim, osnovnim PEHD valjem, povezan tudi z PEHD materialom in zato ostane (objema betonski podstavek) tudi po strditvi betona. Betonski podstavek za seizmometre ni armiran. • Med betonskim podstavkom in betonsko podlago lahko pride do popustitve šibke vezave (lepila) oziroma se ne sprime z podlago, če površina na betonski podlagi ni bila pravilno pripravljena (npr. zelo čista); - (črna) PEHD konstrukcija (povezava med zunanjim in notranjim valjem) lahko ob robu betonskega podstavka za seizmometre sega delno (cm ali več, podatek ni znan) pod betonski podstavek. Opis intervencije 6. 11. 2020 na potresni opazovalnici KNDS Na potresni opazovalnici KNDS smo 6. 11. 2020 trikrat prevrtali betonski podstavek pri čemer so bile luknje enakomerno oddaljene druga od druge (slika 2) in so segale v betonsko dno. Pri vrtanju je sveder v globini, kjer se predvidoma konča betonski podstavek in začne betonsko dno (za razlago glej poglavje Kako je narejen betonski podstavek), naletel na območje, kjer je »padel skozi« do naslednje trše podlage (med dvema betonskima mejama je bil zračni žep ali vodni žep). Nato smo ugotovili, da z nihanjem (nagibanjem) telesa, ko stojimo na betonskem podstavku, dosežemo, da iz izvrtanih lukenj slišimo pljuskanje vode. To je pomenilo samo eno: betonska Slika 2: Poseg 6.11.2020: »privijačen« podstavek (rdeče puščice). Figure 2: Intervention on 06/11/2020: "screwed" base (red arrows). 92 I. Tasič podlaga niha pod našimi nogami! Iz izvrtane luknje smo izsesali med 10 in 14 litrov vode. Iz tega podatka lahko ocenimo, da je betonski podstavek »plaval« na vodni blazini višine približno 1 cm. Glede na zvok pljuskanja lahko sklepamo, da voda ni segala do samega betonskega podstavka (prostor med betonskim podstavkom in dnom ni bil zapolnjen samo z vodo), vendar se je lahko nahajala tudi pod dnom PEHD konstrukcije. V luknje smo vstavili kovinske vložke in betonski podstavek »privijačili«. Pri tem se pojavijo naslednja vprašanja: Kdaj v času delovanja potresne opazovalnice je prišlo do odstopanja betonskega podstavka od betonskega dna?, Zakaj je kar za nekaj milimetrov betonski podstavek vzdignjen nad betonsko dno?, Kako uspešen je bil poseg dne 6. novembra 2020? (Ali še vedno ostaja reža?) Kdaj je v času delovanja potresne opazovalnice KNDS prišlo do odstopanja betonskega podstavka od betonskega dna? Izkaže se, da je od vseh zgoraj zastavljenih vprašanj najlažje odgovoriti ravno na prvo. Pri nihanju betonskega podstavka smo nezavedno, da bi dobili čim večji učinek pljuskanja vode v vrtini, nihali betonski podstavek v njegovi resonančni frekvenci, za katero ocenjujemo, da je nekje med 2 Hz in 3 Hz. Slike 3, 4 in 5 prikazujejo enourne spektre (PSD - Power Spectral Density) za časovno obdobje 20 dni iz 2018, 2019 in 2020, vsi se začnejo s 7. novembrom. V tem obdobju je na lokaciji KNDS vedno nekaj dni pihala burja. Zelo močno izstopajoč signal pri okrog 2,3 Hz, viden na slikah 3 in 4 (v letih 2018 in 2019), ni več prisoten na sliki 5 (leto 2020). Signal pri tej frekvenci, v nadaljevanju bomo zanjo uporabili izraz "resonančna frekvenca", ki je izginil po intervenciji 6. 11. 2020, bo tudi indikator za odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje. Iz primerjav slik 3 in 4 glede na sliko 5 lahko tudi ocenimo, da je betonski podstavek, ki ni bil pritrjen, vplival tudi na povečan šum na dolgih periodah vodoravnih komponent. Leta 2011 smo seizmometer CMG 40T (z maso 7 kg) zamenjali s STS-2 (z maso 13 kg). Na sliki 6 so spektri PSD za navpično komponento za leta 2009, 2010, 2012 in 2013. Pred menjavo širokopasovnega seizmometra so bile največje amplitude nihanj tal pri "resonančni frekvenci" za 13 dB večje kot po menjavi, kar bi se lahko razložilo z nekoliko večjo težo betonskega podstavka zaradi težjega seizmometra, saj imata pri "resonančni frekvenci" oba tipa seizmometrov ravno prenosno funkcijo. Tudi ko kontroliramo še bolj pretekle spektre, je na navpični komponenti vedno opazen vpliv resonance. Na sliki 7 je enourni spekter PSD navpične komponente 15. 10. 2003 z začetkom ob 12 uri. Ta dan je na lokaciji burja in je tudi vidna ista "resonančna frekvenca" pri 2,3 Hz. Opazovalnica je začela delovati 14. 10. 2003. Odgovor na vprašanje »Kdaj je v času delovanja potresne opazovalnice KNDS prišlo do odstopanja betonskega podstavka (Seismic pier) od betonskega dna?« se torej glasi: pri vzpostavitvi delovanja potresne opazovalnice KNDS oktobra 2003 je bil betonski podstavek že fizično ločen Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji dol (KNDS) 93 Slika 3: Leto 2018, enourni spektri PSD za obdobje med 7. 11. 2018 in 26. 11. 2018. Puščice: povečan dolgo-periodni šum na vodoravnih komponentah; povečan signal med 1 in 7 Hz na navpični komponenti. Figure 3: Year 2018, 1 hour PSDs for the period between 7/11/2018 and 26/11/2018. Arrows: increased long-period noise on horizontal components; increased signal between 1 and 7Hz on the vertical component. in dvignjen od betonskega dna (ni bil pritrjen). Kdaj se je ločil od podlage? Tega verjetno ne bomo nikoli zvedeli, ker nimamo nobenih meritev, a najverjetneje kmalu po strditvi betona. Zakaj je bil (na lokaciji KNDS) betonski podstavek vzdignjen nad betonsko podlago kar za nekaj milimetrov? Po pregledu PSD-jev z opazovalnice KNDS pred in po posegu je najbolj verjetno, da se je betonski podstavek dvignil nad betonsko podlago zaradi skrčenja PEHD materiala kot posledica razlik v temperaturi materiala med postavitvijo le tega (na soncu pregret PEHD material) in kasnejšo stabilno temperaturo PEHD materiala na dnu jaška. Lahko, da pri tem igra določeno vlogo tudi dolžina cevi, saj jašek na lokaciji KNDS spada med globlje jaške. Temperaturni koeficient dolžinskega raztezka za material PEHD je približno 20-krat večji kot za beton (Engineeringtoolbox, 2022). Zaradi izpostavljenosti temperaturni razliki, od temperature PEHD jaška med postopkom vgradnje, do temperature PEHD materiala v stabilnem okolju, se je PEHD material (obe cevi) na dnu jaška skrčil. PEHD kalup je zaradi skrčitve »močneje objel« betonski podstavek, ki pa ni dopustil bistvene skrčitve kalupa. Če bi bil PEHD kalup samostojen, tak »objem« ne bi igral nobene vloge. Je pa kalup preko osnovne PEHD ploskve v obliki (pravokotnega) toroida na dnu jaška povezan z zunanjo radialno PEHD konstrukcijo. Če je bila razlika v temperaturi 20 stopinj (ob poletnem 94 I. Tasič Slika 4: Leto 2019, enoumi spektri PSD za obdobje med 7. 11. 2019 in 26. 11. 2019. Puščice: enako kot slika 3. Figure 4: Year 2019, 1 hour PSDs for the period between 7/11/2019 and 26/11/2019. Arrows: same as Figure 3. sončnem dnevu tik pred vgradnjo je bila temperatura materiala okrog 32°C, zakopana cev pa je imela na koncu na dnu jaška temperaturo okrog 12°C) , se je premer samostojnega zunanjega dela radialne PEHD konstrukcije zmanjšal za 3 mm, a na dnu betonskega jaška je to skrčitev preprečil betonski podstavek, ki je bil preko PEHD elementov povezan z navpično zunanjo cevjo. Zato je bila na dnu jaška prisotna napetost, ki je radialno preko toroidnega PEHD dna delovala proti centru, kjer pa betonski podstavek ni dopuščal zožitve cevi (slika 8). Napetost se je sprostila, ko se je betonski podstavek vzdignil. To je povzročil nek zunanji dogodek. Ne glede na PSD, je na lokaciji KNDS to lahko bila že burja, manj verjetno pa voda. Polmer zunanje PEHD cevi se je torej lahko zmanjšal, če je prišlo do dviga betonskega podstavka. Da se vzdigne 370 kg težka utež, sila ni zanemarljivo majhna. Glavni krivec za vzdig betonskega podstavka je torej osnovna (zunanja) radialna PEHD konstrukcija v seizmičnem jašku. Ker je bila napetost radialna, je bil tudi dvig betonske plošče enakomeren. Ob predpostavkah, da je betonski podstavek neskončno tog in izredno lahek, da je temperaturni koeficient dolžinskega raztezka za material PEHD približno 20-krat večji kot za beton, ter da se PEHD toroidni podstavek ne zvije in skrči, smo izračunali, da je pri temperaturni razliki 20 °C, teoretični navpični dvig podstavka 2,3 cm. Slika 9 povezuje višino dviga betonskega podstavka v odvisnosti od razlike v temperaturi materiala pri omenjenih predpostavkah. Dejanska reža pri spremembi temperature 20 °C je verjetno nekoliko manjša, saj nismo upoštevali vpliva teže betonskega podstavka (približno 370 kg). Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji dol (KNDS) 95 Slika 5: Leto 2020, enoumi spektri PSD za obdobje med 7. 11. 2020 in 26. 11. 2020. Figure 5: Year 2020, 1 hour PSDs for the period between 7.11.2020 and 26.11.2020. Pri vzdigu betonskega podstavka predpostavimo, da v času vzdiga pod njim ni obstajal vakuum (saj bi za vzdig bile potrebne bistveno večje sile oz. navor), ampak je sočasno z vzdigom pod podstavek pritekel zrak (ali voda ali oboje). Predpostavko, da se je PEHD cev skrčila kmalu po postavitvi, podpira tudi pohodno dno iz PEHD elementa v sosednjem, komunikacijskem jašku, ki je plitkejši. Že pri prvih obiskih potresne opazovalnice smo opazili, da je PEHD dno servisnega jaška usločeno navzgor, pod njim pa klokota voda. Do danes je veljala ideja, da je bila za to kriva sama postavitev in je bilo dno usločeno že pri varjenju oziroma pritrditvi pohodnega dna na cev-asto konstrukcijo. Verjetno pa so tudi v plitkem jašku potekali enaki procesi kot v globokem jašku: PEHD dno je bilo pri instalaciji ravno, se je pa naknadno zvilo zaradi skrčitve PEHD cevi. Ker so tekočine za razliko od plinov nestisljive, mora zaradi navpičnega nihanja betonskega podstavka pod njim obstajati zračni žep. Iz seizmičnega zapisa iz leta 2003 dobimo podatek, da je bila največja amplituda nihanja podstavka nekaj desetin mikrometra. Iz tega sledi, da je med betonskim dnom in podstavkom reža, kje se nahaja zrak, visoka vsaj 0,5 |jm. Za to relativno majhno amplitudo lahko predpostavimo, da velja za "vzmet" Hookov zakon. Betonski podstavek je skupaj z toroidnim dnom in spodnjim delom zunanje radialne PEHD konstrukcije tvoril "dušeno nihalo" z resonančno frekvenco okoli 2,3 Hz (slika 10). Nihanje betonskega podstavka so povzročale tlačne spremembe v cevi seizmičnega jaška kot posledica izrazito nestanovitnega vetra - burje. Na vertikalno nihanje ozračja v jašku vpliva turbulenca vetra, ki povzroči zvezno in v nekem omejenem frekvenčnem prostoru tudi linearno 96 I. Tasič Slika 6: Primerjava spektrov navpični komponent na opazovalnici KNDS v obdobju, ko je bil postavljen CMG-40T seizmometer (zgoraj), in v obdobju, ko je bil postavljen STS-2 seizmometer (spodaj). Pred menjavo seizmometrov so bile amplitude nihanj tal pri "resonančni frekvenci" večje kot po menjavi. Figure 6: Comparison of the spectra of vertical components at the KNDS station, for the period when the CMG-40T seismometer was installed (above), and for the period when the STS-2 seismometer was installed (below). Before the replacement of seismometers, the amplitudes of ground oscillations at the "resonant frequency" were higher than after the replacement. frekvenčno porazdelitev nihanja zračnega stolpca. Vertikalno nihanje, ki smo ga zabeležili od leta 2003 naprej, podpira to predpostavko. Slika 6 pokaže spremembo v nihanju tal pri »resonančni frekvenci«, ko smo zamenjali seizmometer CMG-40T s seizmometrom STS-2. Glede na to, da je STS-2 težak okoli 13 kg, CMG-40T pa 7 kg, masa betonskega podstavka pa je okoli 370 kg, se masa celotne uteži spremeni za manj kot 2%.To ni ravno veliko in najverjetneje kaže na nelinearne vplive pri šibki spremembi mase, kar pomeni, da sta koeficient vzmeti in faktor dušenja tudi funkciji teže. Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji dol (KNDS) 97 Slika 7: Spekter PSD [dB ~ Pa/(1ms-2)2/Hz] navpične komponente z dne 15.10.2003 Figure 7: PSD[dB ~ Pa/(1ms-2)2/Hz] of the vertical component from 15.10.2003 Slika 8: Levo: pozicija betonskega podstavka pred sprostitvijo napetosti zaradi skrčitve materiala (smer sile je pokazana z rdečo puščico). Desno: pozicija betonskega podstavka potem, ko so se radialne napetosti sprostile zaradi vzdiga betonskega podstavka. Figure 8: Left: position of the seismic pier before the stress is released due to the material contraction(the direction of the force is indicated by the red arrow). Right: position of the seismic pier after the radial stresses have been released due to the lifting of the seismic pier. 98 I. Tasič Slika 9: Navpični vzdig »izredno lahkega in trdega« betonskega podstavka s polmerom 0,6 m, ki je z idealno nestisljivo ploskvijo (in z idealnim tečajem ob robovih) pritrjen na notranjo PEHD cev, glede na razliko začetne in končne temperature PEHD (notranje) cevi s polmerom 0,7 m, pod predpostavko, da je temperaturni koeficient dolžinskega raztezka za material PEHD približno 20-krat večji kot za beton. Figure 9: Vertical lift of an "extremely light and hard" seismic pier with a radius of 0.6 m, which is attached with an ideal incompressible surface(and with and ideal hinge at the edges) to the inner HDPE pipe, depending on the difference between the initial and final HDPE (indoor) temperature pipe with a radius of 0.7, under assumption that the temperature coefficient of longitudinal expansion for the PEHD material is approximately 20 times greater than the temperature coefficient of longitudinal expansion for concrete. Stanje po sanaciji betonskega podstavka Na sliki 11 so prikazane gostote spektrov PSD za tri različna petmesečna obdobja za navpično komponento. Slika na sredi prikazuje gostoto spektra PSD v obdobju med januarjem in majem 2021, se pravi za obdobje po posegu 6. 11. 2020. Na navpični komponenti se v območju visokih frekvencah še vedno opazi vpliv burje, nihanje zaradi burje je v tem obdobju enakomerno porazdeljeno. To je še vedno kazalo na nenavadno dinamiko nihanja podlage seizmometra na lokaciji KNDS oziroma še na drugo neodkrito napako v celotnem sistemu. Intervencija 6. 11. 2020 je bila torej delno uspešna. Ponovna kontrola betonskega podstavka s prevrtavanjem je bila izvedena 8. 6. 2021. Pri tem je bilo ugotovljeno, da eden od vijakov dejansko ni sidral in da je še vedno zaznana reža (ter tudi voda), kar je občasno povzročalo neobičajne spektre na navpični Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji dol (KNDS) 99 Slika 10: Shema dušenega nihala, kjer podstavek predstavlja maso, ki je preko »vzmeti« povezana na steno. Toroidno PEHD dno s spodnjim delom zunanje PEHD cevi tvori "dušeno vzmet" (vzmet in linearna dušilka). Figure 10: Scheme of a damped pendulum, where the seismic pier represents the mass, which is connected to the wall via a "spring". The toroidal HDPE bottom of the lower part of the outer HDPE tube forms a "damped spring" (spring and linear damper). komponenti. Zato je bil betonski podstavek dodano pritrjen še z tremi sidri. Tako sedaj pet sider drži skupaj betonski podstavek in betonsko dno. Skrajno desna slika na sliki 11 prikazuje gostoto spektra PSD v obdobju med septembrom in majem 2021, se pravi po drugem posegu na betonskem podstavku. Po tej intervenciji se ob burji ne ustvarjajo dodatni parazitski nihaji, PSD pa predstavlja pričakovane strukture po celotnem frekvenčnem območju. To pomeni, da je bila zadnja sanacija v juniju 2021 uspešna. Sklepne misli V jeseni leta 2020 smo ugotovili, da betonski podstavek za seizmometer na potresni opazovalnici KNDS že od začetka delovanja le te, se pravi od leta 2003, ni bil statično pritrjen na osnovno podlago kamenine. To se je lahko razpoznalo pri spektrih PSD, ker je prišla do izraza tako imenovana "resonančna frekvenca" betonskega podstavka v navpični smeri, ki je imela vrh pri 2,3 Hz in je predvsem prihajala do izraza ob močnejšem vetru (burja). Betonski podstavek je sedaj pritrjen s petimi sidri. Spektri močnostne gostote kažejo, da je ta intervencija zadostna za pravilno beleženje nihanj tal. 100 I. Tasič Slika 11. Gostota spektrov PSD za tri različna 5 mesečna obdobja. Slika levo (jan-maj 2020) prikazuje navpično komponento pred intervencijo na betonskem podstavku, slika na sredi (jan-maj 2021) prikazuje obdobje po prvi intervenciji, ki je bila 6. 11. 2020, slika desno (avg-dec 2021) pa obdobje po končni intervenciji na betonskem podstavki po juniju 2021. Figure 11. PSD density for three different five-month periods. The figure on the left (Jan-May 2020) shows the vertical components before the intervention on the seismic pier, the figure in the middle (Jan-May 2021) shows the period after the first intervention, which took place on 6/11/2020, and the figure on the right (Avg-Dec 2021) shows the period after the final intervention on a seismic pier after June 2021. Literatura Agencija Republike Slovenije za Okolje, . Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije. Arhiv ARSO, Ljubljana. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M. 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., 2012. Nestabilna »ničelna lega« seizmometra na lokaciji CRNS. Potresi v letu 2012, Agencija za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Engineeringtoolbox, 2022. Temperature coefficient of longitudinal expansion. https://www.engineeringtoolbox.com/pipes-temperature-expansion-coefficients-d_48.html t Vpliv betonskega podstavka na seizmične meritve na potresni opazovalnici Knežji dol (KNDS) 101 Izidor Tasič Funkcionalnost seizmometrov ob potresu v Zagrebu in Petrinji Seismometer functionality during earthquakes in Zagreb and Petrinja Povzetek Močni potresi, ki so sicer redki, nam med drugim tudi povedo, kako delujejo potresne opazovalnice ob takšnih izrednih dogodkih. Pri zagrebškem potresu (Mw = 5,3), marca 2020, je bil prekrmiljen en seizmometer, a ker je poleg seizmometra postavljen tudi pospeškome-ter, imamo vseeno zabeležen celoten obseg nihaj tal ob potresu. Pri petrinjskem potresu (Mw = 6,4), decembra 2020, so bili prekrmilje-ni seizmometri na štirinajstih potresnih opazovalnicah, a le na treh ni postavljenega pospe-škometra v neposredni bližini seizmometra kar pomeni, da imamo le na teh treh lokacijah nepopoln obseg zabeleženega nihanja tal ob potresu. Če pa bi bile ob petrinjskem potresu vse opazovalnice opremljene z enakim seizmome-trom, kot je opremljena potresna opazovalnica GCIS, potem bi imeli kar na triindvajsetih potresnih opazovalnicah prekrmiljene seizmometre. Abstract Strong earthquakes do not happen very often in Slovenia and its close vicinity; among other things, they provide information on the functionality of seismic stations during these extraordinary events. During the Zagreb earthquake (Mw=5.3) in March 2020, signal was clipped at one seismometer (go off-scale), but as an acce-lerometer was installed side by side with the seismometer, we have still detected the full range of ground oscillations during the earthquake. During the Petrinja earthquake (Mw=6.4) in December 2020, seismometers were »clipped« at fourteen seismic stations; three among them do not have an accelerometer installed in the immediate vicinity of the seismometer, therefore we have an incomplete earthquake record. In case that all seismic stations of the Slovenian network were at equipped with the same type of seismometer as is installed at the station GCIS, then twenty-three seismometers would be clipped during Petrinja earthquake. Uvod Namen potresne opazovalnice je kakovostno merjenje nihanja tal na čim večjem dinamičnem in frekvenčnem območju. A ker so amplitude nihanja tal ob potresu zelo različne, ne obstaja univerzalen merilnik, ki bi lahko zajel celotno dinamiko pričakovanih nihanj tal, tako ob šibkem, kakor tudi ob zelo močnem potresu. Za zaznavanje šibkih in srednje močnih lokalnih potresov, ki nam veliko povedo o dinamiki neke prelomne cone, so najbolj primerni seizmometri. Ti pa so lahko prekrmiljeni ob močnejših nihanjih tal (slika 1, slika 2). V urbanih okoljih, kjer so seizmične motnje zaradi človeške dejavnosti močno prisotne, so na potresnih opazovalnicah najpogosteje postav- 102 ljeni akcelerografi, katerih merilni senzor predstavlja pospeškometer, in niso primerni za merjenje šibkih potresnih signalov, beležijo pa lahko večje nihanje tal kot seizmometri. Za spremljanje celovite dinamike nihanj tal ob potresu, se na sodobnih potresnih opazovalnicah državnih mrež vse pogosteje postavi ob širokopasoven seizmometru tudi pospeškometer (Vidrih in drugi, 2006; Tasič in drugi, 2023). V primeru prekrmiljenosti seizmometra, pospeškometer pravilno zabeleži nihanje tal (Tasič, 2018). Za izračun lokalne magnitude potresa je treba podatek iz pospeškometra pretvoriti v hitrost nihanja podlage, kar pa velikokrat še ni izvedeno samodejno in se zato ta podatek ne uporablja v preliminarni samodejno analizi lokalne magnitude. Slovenska Državna mreža potresnih opazovalnic je vsa opremljena tako s seizmometri kot tudi s pospeškometri (Tasič, 2023). Slika 1: Ocena verjetnosti prekrmiljenja sodobnega širokopasovnega seizmometra (npr. STS-2) pri potresu z magnitudo 6 (leva) ali 5 (desna), če bi se potres zgodil na območju Brežic. Figure 1: Estimation of the probability that a modern broadband seismometer (e.g. STS-2) would be clipped in case of an earthquake in the Brežice area with magnitude 6 (left image) or 5 (right image). Potres pri Zagrebu, 22. 3. 2020 (Mw = 5,3) Potres z navorno magnitudo MW = 5,3 (2020 Zagreb earthquake, 2022) je 22. marca 2020 ob 6.24 po lokalnem času prizadel Zagreb, glavno mesto Hrvaške. Nadžarišče potresa je bilo 7 kilometrov severno od središča mesta. Potresu najbližja slovenska potresna opazovalnica je bila GCIS (Gornji Cirnik), a izmed vseh slovenskih opazovalnic ta ob potresu ni zabeležila največje amplitude nihanj tal Največjo je zabeležila opazovalnica KOGS, in sicerz amplitudo 1,27 cm/s (preglednica 1) na vodoravni komponenti vzhod-zahod (angl. EW). Ta podatek smo razbrali iz pospeškometra, saj je bil seizmometer na tej komponenti prekrmiljen. Druge potresne opazovalnice niso imele prekrmiljenih seizmometrov. Najbližje temu je bila potresna opazovalnica GCIS, kjer bi do prekrmiljenja prišlo, če bi amplituda nihanja tal presegla 0,86 cm/s, izmerjeno pa je bilo 0,71 cm/s na vodoravni komponenti v smeri sever-jug (angl. NS). Noben od pospeškometrov ni bil prekrmiljen. Funkcionalnost seizmometrov ob potresu v Zagrebu in Petrinji 103 Slika 2: Prekrmiljenost seizmometra (rdeča črta, prikazan je HH1 kanal seizmometra, modra črta je podatekpridobljen iz pospeškometra) z dne 29. 12. 2020 (Hrvaška, Petrinja, Mw = 6,4) na potresni opazovalnici LEGS. Figure 2: Clipped signal at seismomemter of Petrinja earthquake (29 December 2020, Mw=6.4) at the LEGS seismic station (red line, data from HH1 seismometer channel is shown, blue line is data from accelerometer). Potres pri Petrinji, 29. 12. 2020 (Mw = 6,4) Hrvaško je 29. decembra 2020 ob 12.19 po lokalnem času prizadel potres z navorno magni-tudo Mw = 6,4 , z nadžariščem približno 3 km zahodno-jugozahodno od Petrinje (2020 Petrinja earthquake, 2023). Najbližja potresna opazovalnica na slovenskem ozemlju (GCIS) je bila od nadžarišča oddaljena približno 70 kilometrov. Na štirinajstih potresnih opazovalnicah je bil seiz-mometer prekrmiljen (slika 3 , preglednica 1). Od teh le tri opazovalnice nimajo v neposredni bližini seizmometra postavljenega tudi pospeškometra (CESS, KBZP, LISS), kar pomeni, da podatka o največjih amplitudah hitrosti nihanj tal na teh lokacijah nimamo. Merilno območje seizmometra je odvisno od tipa seizmometra. Na naših potresnih opazovalnicah ima najmanjše merilno območje seizmometer tipa CMG-3ESPC. Največja še merljiva amplituda hitrosti nihanj tal je 0,86 cm/s. Če bi imeli na vseh potresnih opazovalnicah na slovenskem ozemlju postavljene seizmometre tega tipa (postavljen je npr. na lokaciji GCIS), potem bi imeli kar na triindvajsetih lokacijah prekrmiljene 104 I. Tasič Slika 3: Prekrmiljeni seizmometri pri potresu v Zagrebu (oranžen krog) in Petrinji (zelen krog). Figure 3: "Clipped seismometers" during 22 March 2020 Zagreb earthquake (orange circle) and 29 December 2020 Petrinja earthquake (green circle). seizmometre. Na potresnih opazovalnicah BOJS, VISS, KNDS, MOZS in LJU so postavljeni seizmometri STS-2 oziroma STS-2.5, ki lahko beležijo amplitudo hitrosti nihanj tal do 1,35 cm/s. Na teh potresnih opazovalnicah so bile zabeležene sledeče največje amplitude hitrosti nihanj tal: 1,26 cm/s (BOJS), 1,09 cm/s (VISS), 0,92 cm/s (KNDS), 1,32 cm/s (MOZS) in 1,35 cm/s (LJU). Na lokacijah ZAVS, GBAS in CEY so bili postavljeni seizmometri tipa T120QA, ki lahko beležijo amplitudo hitrosti nihanj tal do 1,7 cm/s. Zabeležili so sledeče največje amplitude hitrosti nihanj tal: 1,21 cm/s (ZAVS), 0,96 cm/s (GBAS) in 0,97 cm/s (GBAS). Na potresni opazovalnici VJKL je postavljen seizmometer CMG-40T, ki lahko beleži amplitudo hitrosti nihanj tal do 2,2 cm/s, največja zabeležena amplituda pri tem potresu pa je bila 1,25 cm/s. Tudi pri tem potresu noben od pospeškometrov ni bil prekrmiljen. Sklepne misli Močni potresi, ki so sicer redki, nam med drugim povedo tudi, kako funkcionirajo potresne opazovalnice ob izrednih dogodkih. Zato so ti dogodki sočasno tudi test delovanja seizmološke opreme ob močnem potresu. Prekrmiljenost seizmometra je lahko kritičen dejavnik, če na isti lokaciji ni postavljen tudi pospeškometer, ki ni prekrmiljen. V tem primeru nimamo verodostojnega Funkcionalnost seizmometrov ob potresu v Zagrebu in Petrinji 105 Preglednica 1. Prekrmiljeni seizmometri v letu 2020. (BH) - seizmometer je postavljen v vrtino, pospeškometer je na površini * - na lokaciji je postavljen samo seizmometer (+) - seizmometer (Zagreb, Mw = 5.3) ni bil prekrmiljen Table 1: Clipped seismometers in 2020 in Slovenia. (BH) - seismometer is placed in the borehole * - only a seismometer is installed on the site (+) - signal at seismometer (Zagreb, Mw=5.3) was not clipped. IME Seizmometer/podatkovnik prekrmiljenje Zagreb, Mw = 5,3, (22. 3. 2020) Petrinja, Mw = 6,4 (29. 12. 2020) Date and local time (UTC+1) seismometer/acquisition unit "clipped" max. ampl. max. ampl. KOGS CMG T3/Q330HRS 1.1 5cm/s 1,27cm/s 1,57 cm/s PDKS(BH) CMG 4TBH/CENTAUR 0.65 cm/s (+) 2,09 cm/s LEGS(BH) CMG 4TBH/Q330HRS 1.10 cm/s (+) 4,11 cm/s GOLS(BH) CMG 4TBH/Q330HRS 1.10 cm/s (+) 2,46 cm/s GROS CMG3ESPC/Q330HRS 0.86 cm/s (+) 1,01 cm/s DOBS CMG3ESPC/Q330HRS 0.86 cm/s (+) 2,54 cm/s GCIS CMG3ESPC/Q330HRS 0.86 cm/s (+) 1,87 cm/s VNDS CMG3ESPC/Q330HRS 0.86 cm/s (+) 1,24 cm/s GBRS CMG3ESPC/Q330HRS 0.86 cm/s (+) 0,93 cm/s CRNS CMG3ESPC/Q330HRS 0.86 cm/s (+) 1,24 cm/s CRES STS-2/Q330HRS 1,35 cm/s (+) 2,23 cm/s CESS* CMG-40T/EDR209 1.01 cm/s (+) ni podatka KBZP* CMG-40T/CMG-EAM 0.90 cm/s (+) ni podatka LISS* CMG-40T/EDR209 1.01 cm/s (+) ni podatka podatka o celovitem nihanju tal. Prekrmiljenost seizmometra je lahko kritičen dejavnik tudi pri hitrih samodejnih izračunih osnovnih parametrov potresa, predvsem, če potresna opazovalnica nima postavljenega tudi pospeškometera, če je lokacij s prekrmiljenim seizmometrov sočasno več, ali če samodejni proces ne upošteva tudi podatkov iz pospeškometra. V Sloveniji so vse potresne opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic opremljene s pospeškometri. To pa ne velja za Podporne potresne opazovalnice (Sinčič in Tasič, 2023). Zato bomo v naslednjih letih z pospeškometrom opremili vsaj še lokacijo CESS. 106 I. Tasič Literatura 2020 Zagreb earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 14. januarja 2022). https://en.wikipedia. org/wiki/2020_Zagreb_earthquake (uporabljeno 21. januarja 2022). 2020 Petrinja earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 14. januarja 2022). https:// en.wikipedia.org/wiki/2020_Petrinja_earthquake (uporabljeno 21. januarja 2022). Agencija za okolje, 2021. Letni seizmološki bilteni, 2000-2020. Arhiv ARSO. Ljubljana. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic, Potresi v letu 2020. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Sinčič, P., Tasič, I., 2023, Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020, Potresi v letu 2020. Agencija za okolje, Urad za seizmologijo. Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., Pančur, L., Sinčič P., Pfundner, I., Uran B., Prosen J., 2023. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2020, Potresi v letu 2020. Agencija za okolje, Urad za seizmologijo. Ljubljana. Tasič, I., 2018. Seizmometer in pospeškometer - merilni par na potresni opazovalnici. Ujma 2018, 210-217. Tasič, I., 2023. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2020, Potresi v letu 2020. Agencija za okolje, Urad za seizmologijo. Ljubljana. Funkcionalnost seizmometrov ob potresu v Zagrebu in Petrinji 107 Martina Čarman, Mladen Živčic Zbirka vršnih pospeškov tal na slovenskih potresnih opazovalnicah, zabeleženih v potresih v obdobju 1992-2020 Collection of peak ground accelerations at Slovenian seismic stations for the earthquakes in the period 1992-2020 Povzetek V prispevku je predstavljena zbirka vršnih pospeškov tal močnejših potresov na potresnih opazovalnicah v Sloveniji za obdobje 19922020. Podrobneje so pojasnjeni postopki analize, predstavljena sta obseg in glavne značilnosti zbirke. V 29-letnem obdobju se je zgodilo 824 potresov z magnitudo vsaj MLV 2,0, v katerih so vršni pospeški tal na vsaj eni komponenti 107-ih slovenskih potresnih opazovalnic presegli vrednost 1 cm/s2. Zbirka predstavlja osnovo za analizo zahtevnejših inženirskih parametrov ter omogoča izpeljavo relacij med različnimi parametri potresov. Uvod Abstract The paper presents a collection of peak ground accelerations of earthquakes with magnitudes Mlv 2.0 and stronger at seismic stations in Slovenia for the period 1992-2020. The analysis procedures, as well as the extent and the main characteristics of the collection, are described. In 29 years, 824 earthquakes occurred, in which the peak ground accelerations at 107 Slovenian seismic stations exceeded the value of 1 cm/s2 on at least one component. The collection represents the basis for the more demanding engineering analysis and enables the derivation of relations between different earthquake parameters. Analiza gibanja tal na slovenskih potresnih opazovalnicah po močnih potresih omogoča izpeljavo relacij med posameznimi parametri gibanja tal in učinki potresa na predmete, naravno in grajeno okolje. Poznavanje relacij ponuja možnost hitre ocene potresnih učinkov v stvarnem času takoj po potresu. Po letu 2018 je ocenjevanje vršnih pospeškov tal v stvarnem času postalo možno, saj je danes večina seizmičnih zapisov dosegljiva v stvarnem času, obenem so vse opazovalnice državne mreže od leta 2018 (Tasič in Mali, 2018) opremljene tudi z akcelerografi - instrumenti za beleženje močnih potresov - kar zagotavlja, da zapisi pri močnem potresu niso prekrmiljeni. Iz seizmičnih zapisov lahko razberemo številne parametre, ki vsak na svoj način povzemajo lastnosti tresenja tal. V prispevku smo se osredotočili na vršni pospešek tal ali krajše PGA (ang. peak ground acceleration), ki ustreza absolutno največji amplitudi pospeška gibanja tal. V inženirski seizmologiji se za enoto običajno uporablja cm/s2. Vršni pospešek tal ne nudi celostnega vpogleda v intenzivnost in predvsem v trajanje tresenja tal. Vendar ga kljub temu uporabimo, ker je dober kazalnik močnega gibanja tal in ga je enostavno odčitati iz seizmičnega zapisa. Tako 108 lahko postopek avtomatiziramo ter ga izvedemo na obsežni bazi seizmičnih zapisov. Za analizo zahtevnejših inženirskih parametrov lahko nadalje iz baze izberemo le močnejše vršne pospeške tal oz. pripadajoče potrese. Namen predstavljene naloge je bil vzpostaviti zbirko vršnih pospeškov tal, odčitanih iz seizmičnih zapisov slovenskih opazovalnic za obdobje 1992-2020 ter oceniti obseg, glavne značilnosti in uporabno vrednost zbirke. Podatki in izračun vršnih pospeškov tal Seizmični zapisi močnih potresov nudijo seizmologom in gradbenim inženirjem vpogled v značilnosti gibanja tal. Nepogrešljivi so predvsem zapisi, zabeleženi v bližini potresnega nadžarišča, kjer lahko pričakujemo poškodbe. Z nobenim instrumentom ne moremo popolnoma verodostojno zabeležiti gibanja tal, temveč le v omejenem frekvenčnem območju, odvisno od vzorčenja in lastnosti instrumenta. Seizmični zapisi poleg gibanja tal zaradi potresa vsebujejo tudi naravni šum, civilizacijski šum, ki ga s svojo dejavnostjo povzroča človek, in šum, ki ga povzročajo komponente instrumentov, ter razne napake pri digitalizaciji (konice, vrzeli, neničelna, popačena osnovna lega). V nekaterih primerih lahko z ustrezno obdelavo zapisov rekonstruiramo gibanje tal in odpravimo motnje in popačenja, vendar še vedno le v omejenem frekvenčnem območju, ki ga instrument zazna. Pri izbiri parametra, ki ga bomo odčitali iz zapisa, je zato zelo pomembno, da poznamo tako zmožnost instrumenta za beleženje gibanja tal kot vpliv obdelave seizmičnega zapisa na izbran parameter. Univerzalnega postopka za 'najustreznejšo' pripravo podatkov ni, zato je določena mera subjektivnosti vedno prisotna in odvisna predvsem od namena nadaljnje uporabe odčitanih parametrov. Pomembno je, da je način priprave podatkov smiseln, dobro dokumentiran in ponovljiv. Pred odčitavanjem vršnih pospeškov tal smo zbrali vse razpoložljive zapise 2115 potresov z lokalno magnitudo MLV 2,0 in več, ki so se zgodili v Sloveniji in bližnji okolici med leti 1992-2020 (ARSO, 1992-2020a, 1992-2020b). Za nekatere starejše potrese nismo imeli lokalne magnitude Mlv, zato smo namesto te upoštevali magnitudo trajanja MD. Slovenske potresne opazovalnice so bile v obdobju 1992-2020 zelo različno opremljene, nekatere so imele le akcelerografe, ki zapisujejo pospeške gibanja tal, nekatere so imele le seizmografe, ki zapisujejo hitrosti gibanja tal. S samo eno vrsto senzorja je bila opremljena in je še danes večina potresnih opazovalnic, razen redkih izjem ter opazovalnic državne mreže, kjer sta od leta 2018 nameščeni obe vrsti senzorjev (Tasič in Mali, 2018). Postopek odčitavanja vršnih pospeškov tal smo avtomatizirali in izvedli s programom dbwfmeas iz programskega paketa Antelope (Boulder Real Time Technologies, 2021). Kljub različnim instrumentom, ki so v obravnavanem 29-letnem obdobju beležili potrese, smo se na podlagi izsledkov raziskav (Boore in Bommer, 2005; Douglas in Boore, 2011; Akkar in Bommer, 2006) in namena analize - odčitavanja PGA vrednosti - odločili, da odziva instrumenta ne odstranimo iz seizmičnega zapisa. Ker je nizkofrekvenčni del seizmičnega zapisa lahko zelo obremenjen s šumom zaradi valovanja morja in prehoda vremenskih front, smo seizmične zapise filtrirali s filtrom Butterworth, propustnim za frekvence nad 0,1 Hz. V primeru seizmičnega zapisa hitrosti Zbirka vršnih pospeškov tal na slovenskih potresnih opazovalnicah, zabeleženih v potresih v obdobju 1992-2020 109 gibanja tal smo zapise odvajali še po času v zapis pospeška gibanja tal. Pred odčitavanjem vršnih pospeškov tal smo signal na vsaki komponenti zapisa predhodno zmanjšali za povprečno vrednost signala (zero_mean). Analiza rezultatov V 29-letnem obdobju smo v pregled zajeli seizmične zapise 2115 potresov, zabeleženih na 137 slovenskih opazovalnicah. Vršne pospeške smo odčitali na 153.365 seizmičnih zapisih (če upoštevamo vse razpoložljive komponente zapisa) na 107-ih opazovanicah, kar ustreza 71.025-im parom potres-opazovalnica. V tem naboru smo ročno pregledali vse seizmične zapise opazovalnic, na katerih je vršni pospešek tal v potresu na vsaj eni komponenti zapisa dosegel ali presegel vrednost 1 cm/s2. Po ročnem pregledu seizmičnih zapisov potresov smo izločili tiste, katerih vršni pospeški tal niso ustrezali največji amplitudi zapisa potresa, bodisi so bili zapisi med potresom prekrmiljeni ali pa so imeli prekinitve in razne motnje. Tako je v obdobju 1992-2020 vršni pospešek tal dosegel ali presegel vrednost 1 cm/s2 v 824-ih potresih, ki so na sliki 1 označeni z rdečo piko, ter na 107 različnih opazovalnicah, ki so označene z modrim trikotnikom. Črne črte na zemljevidu povezujejo potres z opazovalnico, na kateri je vršni pospešek tal na vsaj eni komponenti zapisa dosegel oziroma presegel 1 cm/s2, takih parov je 2514. Približno 46 % (1145 od 2514) vseh vršnih pospeškov tal, večjih ali enakih 1 cm/s2, je bilo zabeleženih na zapisih 16 opazovalnic v Posočju v 452 potresih v Posočju. Na sliki 2 smo za vsak par opazovalnica-potres izrisali največji vršni pospešek tal v odvisnosti od nadžariščne oddaljenosti potresne opazovalnice. Barva kroga ustreza globini žarišča, velikost kroga pa magnitudi MLV potresa. Čeprav vsakemu paru opazovalnica-potres v naboru lahko ustreza več kot ena vrednost PGA, kar pomeni, da je vršni pospešek tal prekoračil vrednost 1 cm/s2 na več komponentah seizmičnega zapisa hkrati, smo izrisali le največjo vrednost. Večinoma je največji PGA dosežen na eni izmed vodoravnih komponent, le v 10 % primerov (226 od 2288) je največja vrednost PGA zabeležena na navpični komponenti. Potresno gibanje tal na potresnih opazovalnicah je odvisno od žariščnega mehanizma, lastnosti kamnin, vzdolž katerih se potresno valovanje razširja, geološke zgradbe pod potresno opazovalnico, ki lahko izrazito spremeni tako frekvenčno kot amplitudno sestavo valovanja, in interakcije tal z objektom. Običajno pa vršni pospešek tal pada z nadžariščno oddaljenostjo in se veča z magnitudo potresa. V neposredni okolici potresa je gibanje tal pri zelo močnih potresih kompleksnejše. Vršni pospeški tal so tu odvisni tudi od žariščnega mehanizma ter smeri in hitrosti širjenja pretrga. V 29-letnem obdobju se potresi v zbirki niso dogajali enakomerno v času (slika 3). Po močnejših potresih se običajno zgodi veliko število popotresov. S časom se njihovo število manjša, a vendar so med njimi tudi številni tako močni, da vršni pospeški tal presegajo vrednost 1 cm/s2. Na sliki 3 levo se število potresov, v katerih je bil na vsaj eni opazovalnici vršni pospešek tal vsaj 1 cm/s2, izrazito poveča po močnejših potresih v Posočju, 12. 4. 1998 in 12. 7. 2004. Obenem so odčitki 110 M. Čarman, M. Živčic 13 00' 13 30' 14 00' 1430' 15 00' 15'30' 16 00' 16"30' • Neq=824 ▲ Nsta = 107 • potres / earthquake A opazovalnica / station pga >= 1 cm/s2 Npga=2514 Slika 1. Zemljevid, ki prikazuje pare opazovalnica-potres, pri katerih je vršni pospešek tal vsaj na eni komponenti opazovalnice v potresu v letih 1992-2020 dosegel ali presegel vrednost 1 cm/s2. Neq je število potresov, označenih z rdečo piko, v izrisanem območju. Nsta predstavlja število opazovalnic v izrisanem območju, označenih z modrim trikotnikom. Npga predstavlja število pga vrednosti, odčitanih na opazovalnicah znotraj izrisanega območja za potrese znotraj izrisanega območja. Figure 1. Station-earthquake pairs in 1992-2020, in which the peak ground acceleration on at least one component of the station in the earthquake reached or exceeded the value of 1 cm/s2. Neq is the number of earthquakes (marked with a red dot) in the plotted area. Nsta is the number of stations (marked with a blue triangle) in the plotted area. Npga is the number of pga values read at the stations within the plotted area, for the earthquakes within the plotted area. številnejši tudi zato, ker smo po posoških potresih v nadžariščno območje začasno postavili večje število prenosnih potresnih opazovalnic, s katerimi smo tudi v številnih šibkih potresih v neposredni bližini žarišča zabeležili večje vršne pospeške. Iz levega histograma na sliki 3 lahko razberemo, da so vršni pospeški tal nad izbranim pragom (pga > 1 cm/s2) večinoma odčitani iz zapisov potresov manjših magnitud. Tako ima 708 potresov (86 %) magnitudo manjšo od MLV 3,0, čemur ustreza 59 % vseh odčitanih vršnih pospeškov tal v naboru (desni histogram na sliki 3). Najmočnejši potres v izbranem obdobju se je zgodil 29. decembra 2020 pri Petrinji z magnitudo LV MIV 6,2. Pri tem potresu so bili vršni pospeški tal nad 1 cm/s2 zabeleženi na 49 potresnih opa- Zbirka vršnih pospeškov tal na slovenskih potresnih opazovalnicah, zabeleženih v potresih v obdobju 1992-2020 111 Slika 2. Vršni pospeški tal na slovenskih potresnih opazovalnicah glede na oddaljenost od nadžarišča potresa. V analizi smo upoštevali potrese z magnitudo vsaj MLV 2,0 ali MD 2,0 v letih 1992-2020. Barva ustreza globini žarišča potresa, velikost krogca pa magnitudi MLV ali MD. Nsta pove število opazovalnic, Neq število potresov in Npga predstavlja število vršnih pospeškov tal večjih ali enakih 1 cm/s2. Distance = oddaljenost; magnitude = magnituda MLV; depth = globina. Figure 2. Peak ground accelerations at Slovenian seismic stations with respect to the distance from the earthquake epicentre. In the analysis we took into account the earthquakes in 1992-2020 with a magnitude > MLV 2.0 or MD 2.0. The color corresponds to the depth of the epicentre and the size of the circle to the magnitude MLV or MD. Nsta indicates the number of stations, Neq is the number of earthquakes and Npga represents the number of PGA values greater than or equal to 1 cm/s2. zovalnicah. Po potresu magnitude MLV 4,3, ki se je zgodil 22. aprila 2014 pri Pivki, je bil vršni pospešek tal prekoračen na 45 opazovalnicah, po potresu magnitude MLV 5,1 pri Zagrebu, ki se je zgodil 22. marca 2020, pa na 39 opazovalnicah. Na sliki 4 smo vse zabeležene vršne pospeške teh treh potresov, tudi manjše vrednosti, izrisali glede na nadžariščno oddaljenost potresne opazovalnice. Z rdečo barvo smo obarvali vrednosti, odčitane na zapisih potresnih opa- 112 M. Čarman, M. Živčic 6.5 - 6.0 -5.5 -5.0 -4.5 - S S 4.03.5 - 3.0 J O > 2.5 - o 2.0 -_ 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 50 100150200 100 200 300 400 datum M potresov N PGA date N earthquakes Slika 3. Levo: Magnituda MLV potresov na časovni osi, za katere je vršni pospešek tal vsaj na eni opazovalnici presegel 1 cm/s2. V sredini: Porazdelitev magnitude 824 potresov, za katere je vršni pospešek tal vsaj na eni opazovalnici presegel 1 cm/s2. Desno: Porazdelitev magnitude 2514 parov potres-opazovalnica, za katere je vršni pospešek tal vsaj na eni opazovalnici presegel 1 cm/s2. Figure 3. Left: The magnitude MLV of earthquakes on the time axis for which the peak ground acceleration at at least one station exceeded 1 cm/s2. Centre: Magnitude distribution of 824 earthquakes with the peak ground acceleration > 1 cm/s2 at at least one station. Right: Magnitude distribution of 2514 earthquake-station pairs of the earthquakes with the peak ground acceleration > 1 cm/s2 at at least one station. zovalnic državne mreže (DMPO), z modro pa dopolnilne potresne opazovalnice. Potresne opazovalnice državne mreže so običajno postavljene na skalo, kar po standardu Evrokod 8 (SIST EN 1998-1:2005) predstavlja tip tal A, na katerih ojačanja ali oslabitve zaradi lokalne geološke podlage ne pričakujemo. Tipi tal na ostalih začasno postavljenih opazovalnicah pa so različni, poleg tega so opazovalnice običajno postavljene v objektih, kar še dodatno vpliva na beleženje gibanja tal v potresu. Nadaljnjih odvisnosti med vrednostmi PGA in tipom tal na opazovalnicah v nalogi nismo raziskovali. Pri ostalih potresih je vršni pospešek tal prekoračil vrednost 1 cm/s2 na manjšem številu opazovalnic. V tabeli 1 so zbrani potresi, pri katerih smo našteli vsaj 10 vršnih pospeškov tal, ki so dosegli ali presegli izbrano vrednost. Zbirka vršnih pospeškov tal na slovenskih potresnih opazovalnicah, zabeleženih v potresih v obdobju 1992-2020 113 Slika 4. Vršni pospešek tal na slovenskih potresnih opazovalnicah glede na oddaljenost od nadžarišča za potres 29. 12. 2020 pri Petrinji na Hrvaškem (levo), 22. 3. 2020 pri Zagrebu (v sredini) in 22. 4. 2014 pri Pivki (desno). Figure 4. Peak ground acceleration, recorded at Slovenian seismic stations, with respect to the distance from the epicentre for the earthquakes on 29 December 2020 near Petrinja, Croatia (left), 22 March 2013 near Zagreb, Croatia (centre) and 22 April 2014 near Pivka, Slovenia (right). Preglednica 1. Potresi v obdobju 1992-2020, pri katerih so vršni pospeški tal dosegli ali presegli vrednost 1 cm/s2 na vsaj 10 slovenskih opazovalnicah Table 1. Earthquakes in the period 1992-2020, with peak ground accelerations >1 cm/s2 at at least 10 Slovenian stations leto-mesec-dan ura:minuta:sekunda MLV Število opazovalnic s PGA > 1 cm/s2 year-month-day hour:minute:second MLV Number of stations PGA > 1 cm/s2 1998-08-31 2:32:09.5 4,2 12 2004-07-12 13:04:06.4 4,9 25 2004-07-14 4:37:37.6 3,6 10 2005-01-14 7:58:11.5 4,0 13 2005-01-14 08:05:18.2 3,8 11 2007-01-01 14:59:44.8 3,8 12 2010-01-15 14:20:54.0 3,7 16 2010-02-24 5:21:25.0 3,2 11 2011-08-20 10:49:04.5 3,0 12 2012-12-03 4:36:00.7 3,8 22 114 M. Čarman, M. Živčic leto-mesec-dan ura:minuta:sekunda MLV Število opazovalnic s PGA > 1 cm/s2 year-month-day hour:minute:second MLV Number of stations PGA > 1 cm/s2 2013-02-02 13:35:34.1 4,0 23 2013-06-16 20:04:58.9 3,6 12 2014-03-13 17:31:59.1 3,7 15 2014-04-22 8:58:27.5 4,3 45 2014-05-29 7:24:18.3 3,4 12 2015-08-29 18:47:03.9 3,9 13 2015-11-01 7:52:33.1 4,2 29 2015-11-24 19:04:06.6 2,5 10 2016-03-22 2:12:02.2 2,7 10 2016-04-09 13:02:33.2 3,4 13 2018-12-05 16:23:59.5 3,4 11 2019-10-01 22:24:18.3 3,4 12 2020-03-22 5:24:03.5 5,5 39 2020-03-22 6:01:20.1 4,5 24 2020-07-17 2:50:57.2 3,9 12 2020-12-28 5:28:06.5 5,1 34 2020-12-28 6:49:56.0 4,6 14 2020-12-29 11:19:54.9 6,2 49 2020-12-29 11:23:47.3 4,4 16 2020-12-30 5:15:04.4 4,8 29 2020-12-30 5:26:40.3 4,3 13 Povzetek Analizirali smo vršne pospeške tal 2115 potresov z lokalno magnitudo MLV 2,0 in več, ki so se zgodili v Sloveniji in širši okolici med leti 1992--2020. V 824 potresih je vršni pospešek tal na slovenskih potresnih opazovalnicah dosegel ali presegel vrednost 1 cm/s2, in sicer na vsaj eni komponenti zapisa. Vsi vršni pospeški tal predstavljajo Zbirko vršnih pospeškov tal na slovenskih opazovalnicah, zabeleženih v potresih v obdobju 1992-2020. Seizmični zapisi, na katerih so vršni pospeški tal dosegli ali presegli vrednost 1 cm/s2, so bili ročno pregledani. V prispevku so predstavljene glavne lastnosti zbirke. Zbirka vršnih pospeškov tal na slovenskih potresnih opazovalnicah, zabeleženih v potresih v obdobju 1992-2020 115 V nadaljnjih raziskavah lahko zbirko uporabimo za izpeljavo relacij med vršnim pospeškom tal ter drugimi parametri in/ali učinki potresa, pri tem pa upoštevamo tudi lokalno geološko zgradbo, na kateri stoji opazovalnica. Zbirka omogoča tudi študije zahtevnejših analiz gibanja tal. Literatura Akkar, S. and Bommer, J.J., 2006. Influence of long-period filter cut-off on elastic spectral displacements. Earthquake engineering & structural dynamics, [online] 35(9), pp.1145-1165. doi:10.1002/eqe.577. ARSO, 1992-2020a. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije za obdobje 1992-2020. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. ARSO, 1992-2020b. Arhiv seizmičnih zapisov za obdobje 1992-2020. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Boore, D.M. and Bommer, J.J., 2005. Processing of strong-motion accelerograms: needs, options and consequences. Soil dynamics and earthquake engineering (1984), [online] 25(2), pp. 93-115. doi:10.1016/j.soildyn.2004.10.007. Boulder Real Time Technologies, inc. (online), 2021. Antelope Real Time System. Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com (uporabljeno 4. 5. 2021). Douglas, J., Boore, D.M., 2011. High-frequency filtering of strong-motion records. Bulletin of earthquake engineering, [online] 9(2), pp.395-409. doi:10.1007/s10518-010-9208-4. SIST EN 1998-1:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, slovenski standard, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2005 - Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance - Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings, angl. standard, I. Tasič, I., Mali, M., 2018. Posodobitev državne mreže potresnih opazovalnic s pospeškometri. Potresi v letu 2016. Agencija RS za okolje, Ljubljana. 116 M. Čarman, M. Živčic Martina Čarman Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji The capability of the Seismic Network of the Republic of Slovenia to locate earthquakes in Slovenia Povzetek Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) za lociranje potresa v Sloveniji smo določili z verjetnostno analizo magnitude kompletnosti (Probability-based Magnitude of Completness, v nadaljevanju PMC), ki sta jo vpeljala Schorlemmer in Woessner (2008). Z analizo izključno empiričnih podatkov smo ugotovili, da se magnituda kompletnosti na ozemlju Slovenije krajevno precej spreminja. Pri ročni analizi lahko z opazovalnicami DMPO brez težav analiziramo potrese magnitude vsaj 1,2 kjerkoli v Sloveniji, razen v Prekmurju, medtem ko magnituda kom-pletnosti v osrednjem delu države zahodno od Ljubljane in na območju Posavja seže celo pod 0,5. Vzporedno smo proučili zmožnost sistema za samodejno obveščanje na spletu, ki se proži šele, ko pri lociranju potresa sodeluje vsaj 7 opazovalnic. S simulacijo raznih dogodkov, npr. nedelovanja opazovalnic ali postavitve dodatnih opazovalnic, pa smo dobili vpogled v spreminjanje zmožnosti DMPO za lociranje šibkih potresov. Abstract The ability of Seismic Network of the Republic of Slovenia (DMPO) to locate an earthquake in Slovenia was determined by Probability-based Magnitude of Completeness analysis (hereinafter PMC), introduced by Schorlemmer and Woessner (2008). By analysing exclusively empirical data, we found that the magnitude of completeness varies considerably throughout the territory of Slovenia. In manual analysis, anywhere in Slovenia, earthquakes of magnitude 1.2 can be reliably located with DMPO stations, except in Prekmurje (NE part of Slovenia), while the magnitude of completeness in the central part of the country (west of Ljubljana) and in the Posavje (E Slovenia) region reaches even below 0.5. In parallel, we examined the ability of the system to place automatic notifications on websites, which is triggered only when at least seven stations are involved in locating the earthquake. By simulating various events, e.g. failure of stations or the installation of additional stations, we gained insight into changing the ability of the DMPO to locate weak earthquakes. Uvod Današnja državna mreža 26 stalnih potresnih opazovalnic (Vidrih in drugi, 2006) deluje v polni sestavi od avgusta leta 2008. Z njeno postavitvijo je beleženje seizmičnosti postalo zanesljivejše, zmožnost lociranja potresov pa se je bistveno izboljšala, kar je pripomoglo k natančnejšemu določanju potresnih parametrov, boljšemu poznavanju žariščne dinamike močnejših potresov (ARSO, 2002-2020) in prepoznavanju prelomov, tudi tistih s trenutno šibko seizmično aktivnostjo (Čarman in drugi, 2009). 117 Zanimalo nas je, kako nizke magnitude potresov še uspemo locirati s potresnimi opazovalnicami DMPO. Za merilo smo vzeli magnitudo kompletnosti, ki predstavlja najnižjo magnitudo potresa, ki ga še uspemo locirati. Z drugimi besedami, potres te magnitude ali večje zagotovo zabeležimo. Magnitu-da kompletnosti Mc(L,t) se s časom (t) in krajem (L) spreminja, kot se spreminja in posodablja mreža opazovalnic. Poleg geometrije postavljenih opazovalnic v izbranem obdobju je magnituda kompletnosti odvisna tudi od lokalnih geoloških razmer opazovalnic, seizmičnega šuma na opazovalnicah, instrumentov za beleženje potresov, od zanesljivosti prenosa podatkov ter od načina obdelave podatkov. Vpliv vseh dejavnikov na zaznavanje in lociranje lokalnih potresov je težko zaobjeti in še težje brez privzetkov opredeliti fizikalno, zato smo za oceno kompletnosti magnitude uporabili verjetnostno analizo magnitude kompletnosti - PMC (Probability-based Magnitude of Completness), ki sta jo vpeljala Schorlemmer in Woessner (2008). Podatki, ki jih potrebujemo, so izključno empirični; to so odčitki časa vstopov prečnega in vzdolžnega valovanja na opazovalnice DMPO, lokacije teh opazovalnic ter lokacije in magnitude potresov. Z analizo teh podatkov smo vsaki opazovalnici posebej najprej opredelili detekcijsko zmožnost glede na magnitudo potresa in žariščno oddaljenost. Natančneje, de-tekcijsko zmožnost opazovalnice 's' definiramo kot množico pogojnih verjetnosti Ps(M,L), da na opazovalnici lahko odčitamo vstopne čase valovanja za potres magnitude M z žariščno oddaljenostjo L, pri čemer pa moramo predpostaviti, da je potres lociran. Na podlagi detekcijske zmožnosti vsake od opazovalnic smo nadalje z uporabo pravil verjetnosti in kombinatorike določili verjetnost za lociranje potresa pri izbrani magnitudi in magnitudo kompletnosti za celotno ozemlje Slovenije v obravnavanem obdobju. Pod drobnogled smo vzeli verjetnost, da je potres dane magnitude na dani lokaciji zabeležen vsaj na 3 opazovalnicah DMPO, kar običajno zadostuje za ročno lociranje potresov. Vzporedno smo ocenili tudi verjetnost, da je potres lociran vsaj s sedmimi opazovalnicami, kar je pomemben kriterij za samodejno objavo potresa na spletnih straneh ARSO. Prostorsko poznavanje zmogljivosti DMPO nam omogoča ustrezno postavitev dodatnih potresnih opazovalnic na območja, ki lahko izboljšajo zmogljivost obstoječe mreže. Velika prednost analize PMC je, da lahko tudi za področja, kjer so potresi le redki ali jih trenutno ni, predvidimo, katere potrese bi z mrežo še uspeli zanesljivo locirati, česar metode, ki vzorčijo potrese, ne zmorejo. Obenem nam rezultati omogočajo predvideti razlike v zmogljivosti DMPO za lociranje potresa v dnevnem in nočnem času, lahko pa z njimi simuliramo tudi zmožnost DMPO ob različnih težavah, kot je na primer odpoved zajema dela seizmičnih podatkov, kar se občasno zgodi. Podatki Današnja DMPO je bila zgrajena med leti 2002 in 2008. Zato smo se v tej študiji omejili na obdobje po izgradnji opazovalnic, in sicer na potresno obdobje 2009-2019 (ARSO, 2009-2019) in na potrese na območju 13,25° - 16,80° VZD in 45,20° - 47,00° SZŠ. V tem obdobju so delovale vse opazovalnice, včasih je prišlo le do krajših izpadov, medtem ko se geometrija mreže ni spreminjala. Pri rutinskem lociranju lahko žarišče potresa določimo z vstopnimi časi potresnega valovanja na vsaj treh opazovalnicah. Pri analizi poleg zapisov opazovalnic DMPO vedno uporabimo tudi zapise dopolnilnih opazovalnic, ki so postavljene na seizmično aktivnejših območjih, kot tudi seizmične zapise 118 M. Čarman opazovalnic Avstrije, Italije in Hrvaške, ki si jih z institucijami omenjenih držav izmenjujemo že od leta 2001. Slika 1 prikazuje število potresov v obdobju 2009-2019. Najmočnejši potres v obravnavanem območju in obdobju je imel lokalno magnitudo 4,3. S sivo barvo so prikazani vsi locirani potresi v katalogu ARSO, z modro pa tisti, za katere so bile pri lociranju udeležene vsaj tri opazovalnice DMPO. Skoraj 6000 potresov je bilo lociranih z manj kot tremi opazovalnicami DMPO, a s pomočjo zapisov tujih Slika 1. Število lociranih potresov v obdobju 2009-2019 v Sloveniji in njeni bližnji okolici. Črta prikazuje kumulativno število potresov z izbrano in večjo magnitudo, stolpiči pa prikazujejo število potresov z ustrezno magnitudo. Siva barva ustreza vsem lociranim potresom v katalogu ARSO, modra pa tistim, za katere so bile pri lociranju udeležene vsaj tri opazovalnice DMPO. Figure 1. Number of earthquakes located in Slovenia and its surrounding area in the time period 2009-2019. The lines show the cumulative number of earthquakes of selected and greater magnitude, while the columns show the number of earthquakes of selected magnitude. The grey colour corresponds to all located earthquakes in the ARSO catalogue, and the blue colour to those for which at least three DMPO stations were involved in locating. Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji 119 obmejnih opazovalnic in začasno postavljenih opazovalnic po močnejših potresih. Razlika med histogramoma je izrazita pri šibkih potresih. Potrese, ki jih izključno z opazovalnicami DMPO ne bi uspeli locirati, smo na sliki 2 izrisali s črno piko. Barvna podlaga na zemljevidih (slika 2) prikazuje oddaljenost posamezne 10 km globoke točke ozemlja od tretje najbližje potresne opazovalnice DMPO (levo) oz. od tretje najbližje potresne opazovalnice, kjer upoštevamo tudi zapise tujih opazovalnic (desno). Globina 10 km je bila izbrana kot povprečna vrednost za potrese v Sloveniji, saj se jih približno dve tretjini zgodi od 5 do 16 km globoko. Iz levega zemljevida slike 2 razberemo, da bi nelocirani ostali številni šibki potresi ob meji z Avstrijo, Hrvaško in Italijo, saj imajo ti potresi na večjem delu obmejnega območja za tretjo potresno opazovalnico DMPO prešibek zapis. Kljub temu so v katalogu potresov, saj smo jih locirali s pomočjo zapisov tujih obmejnih potresnih opazovalnic. Primerjava zemljevidov na sliki 2 pokaže, da lahko le z mednarodno izmenjavo seizmičnih zapisov med seizmološkimi institucijami Avstrije, Italije in Hrvaške spremljamo šibko seizmično aktivnost na obmejnih območjih. Navkljub mednarodni izmenjavi podatkov pa ostajajo nekatera območja znotraj Slovenije od tretje opazovalnice še vedno oddaljena več kot 35 km, med njimi Suha Krajina, okolica Zagorja ob Savi, obalni del in vzhodni del Slovenije, širše področje Jesenic, Kokre, Jezerskega, območje Velenja, Črnea na Koroškem, Celja ... Slika 2. Barvna podlaga ponazarja oddaljenost posamezne točke na globini 10 km od tretje najbližje opazovalnice. Lokacije opazovalnic so označene z rdečimi trikotniki. Pri izrisu podlage smo upoštevali levo samo opazovalnice DMPO in desno opazovalnice DMPO in opazovalnice v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, z zapisi katerih samodejno lociramo potrese. Potresi, ki so bili odčitani na manj kot treh opazovalnicah DMPO, so označeni s črnimi pikami. Figure 2. The colour background illustrates the distance of an individual location at a depth of 10 km from the third nearest station. The locations of the stations are marked with red triangles. When plotting the background of the left map, only the DMPO stations were taken into consideration, while in the right map, DMPO stations and stations in Austria, Italy and Croatia were used. Earthquakes picked at less than three stations are marked with black dots. 120 M. Čarman Številni šibki potresi znotraj ozemlja Slovenije, ki niso zapisani na treh opazovalnicah DMPO, so locirani z dopolnilnimi opazovalnicami, postavljenimi na nadžariščno območje po močnejših potresih, ali z dodatno lokalno mrežo potresnih opazovalnic, npr. v Krško-Brežiški kotlini. Sklepamo lahko, da se šibka seizmična aktivnost dogaja tudi na nekaterih ostalih rjavih območjih slik 2, a potresi znotraj teh območij niso zabeleženi na treh opazovalnicah DMPO in tako ostanejo nelocirani. Magnituda kompletnosti za lociranje potresov z opazovalnicami DMPO se znotraj Slovenije krajevno spreminja. Glede na sliko 2 predvidevamo, da imajo modro obarvana območja nižje magnitude kompletnosti od rjavo obarvanih območij. Metoda PMC Pri verjetnostni analizi PMC uporabimo izključno empirične podatke, ki veljajo za izbrano obdobje, in sicer lokacijo izbranih opazovalnic, lokacijo in magnitudo potresov, ter informacijo o tem, ali je bilo vzdolžno in/ali prečno valovanje odčitano na opazovalnici. Izvedemo jo v dveh korakih. V prvem koraku za vsako opazovalnico zberemo trojice podatkov o tem, ali je bil potres v katalogu odčitan na opazovalnici ali ne (+/-), magnitudo potresa M in žariščno oddaljenost potresa od opazovalnice L. Slika 3a prikazuje trojice za opazovalnico LJU v Ljubljani na Golovcu. Trojica, za katero je bil potres na opazovalnici zabeležen, je označena z rdečo, če opazovalnica potresa ni zaznala, pa z modro piko. Iz trojic nadalje določimo verjetnost Ps(M,L), da bo potres magnitude M zabeležen na žariščni razdalji L. Celoten graf razdelimo na celice z magnitudnimi razmiki AM = 0,1 magnitudne enote oz. razmiki v (nad)žariščni oddaljenosti ALa 10A(AM1,52). Na sliki so robovi celic označeni s črnimi znaki +. V vsaki posamezni celici preštejemo vse pozitivne in negativne trojice (N+ + N). Če je teh vsaj osem, potem preštejemo še tiste trojice, za katere je bil potres na opazovalnici zabeležen (N+). Verjetnost, da bi bil potres v izbrani celici zabeležen, je V primeru, da v celici ni osem trojic, dodamo izbrani celici še trojice treh sosednjih celic (zgornje, leve in zgornjo-leve), za katere velja, da imajo potresi manjšo magnitudo in so zabeleženi na večji razdalji. S tem kriterijem skušamo doseči željeno število trojic in obenem ne preceniti verjetnost detekcije za izbrano celico, saj ji dodamo le tiste celice, pri katerih je verjetnost detekcije zaradi šibkejšega zapisa manjša. Na sliki 3b so obarvane vse celice, za katere smo določili verjetnost po zgornjih kriterijih. Z belo so obrobljene tiste celice, katerim smo dodali trojice treh sosednjih celic. Nekatere celice nimajo dovolj trojic in so ostale nepobarvane. Tu gre predvsem za celice v desnem delu grafa, ki predstavlja višje magnitude in v spodnjem delu grafa, ki predstavlja potrese v neposredni bližini potresne opazovalnice. V splošnem velja, da verjetnost opazovalnice za beleženje močnejših potresov pri isti žariščni oddaljenosti ne sme padati, in podobno velja tudi, da da bo potres bolj verjetno zabeležila bližja opazovalnica. Ta dva privzetka uporabimo pri glajenju, da dobimo verjetnostno porazdelitev posamezne opazovalnice za beleženje potresov z vsaj tremi opazovalnicami. Končni rezultat je prikazan na sliki 3c. Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji 121 a) b) c) ■1 0123 -1 0123 -1 0123 magnitude magnitude magnitude Slika 3. Koraki do izračuna detekcijske zmožnosti potresne opazovalnice LJU glede na magni-tudo in žariščno oddaljenost; a) prikaz analiziranih (rdeča)Zneanaliziranih (modra) potresov na zapisih LJU glede na žariščno oddaljenost in magnitudo potresa; b) pogojna verjetnost detekcije potresa v celicah z dovolj podatki; c) glajena detekcijska zmožnost opazovalnice. Probability of detecting = Verjetnost detekcije; magnitude = magnituda MLV; hypocentral distance for = žariščna razdalja za. Figure 3. Procedure to define the detection probability of an earthquake at the seismic station LJU, with given magnitude and hypocentral distance; a) display of analysed (red)/unanalysed (blue) located earthquakes at LJU records with given hypocentral distance and magnitude; b) detection probability of an earthquake in cells with enough data; c) smoothed detection probability of an earthquake. V zavesti moramo imeti nekaj omejitev, ki jih predstavljajo uporabljeni podatki. V analizi smo uporabili le podatke lociranih potresov, kar pomeni, da je bil potres zabeležen vsaj na treh opazovalnicah. V primeru, da se je šibek potres zgodil zelo blizu le eni ali dvema opazovalnicama, ta ni bil lociran. V območju šibkih magnitud na kratkih žariščnih oddaljenostih zato delež negativnih trojic manjka, s tem pa je verjetnost za beleženje potresov precenjena. Drugačen primer je potresna opazovalnica KOGS na Kogu v Slovenskih goricah, kjer potresov v neposredni bližini opazovalnice v izbranem obdobju skorajda nismo zabeležili (slika 4a). Zaradi pomanjkanja podatkov na kratkih žariščnih razdaljah do približno 35 km verjetnosti za beleženje potresov po postopku PMC ne moremo izračunati. Vemo, da rezultat na sliki 4b ne predstavlja dejanske detekcijske zmožnosti opazovalnice. Ker je opazovalnica za beleženje magnitud na večjih žariščnih oddaljenostih popolnoma primerljiva ostalim v mreži DMPO, smo privzeli manjkajoče verjetnosti detekcije potresov pod magnitudo 0,6. V ta namen smo primerjali verjetnosti za detekcijo potresov opazovalnice KOGS v magnitudnem območju 0,6-2,0 in do oddaljenosti 150 km z verjetnostmi vseh ostalih opazovalnic. Ugotovili smo, da se vrednosti za opazovalnico KOGS najbolj ujemajo z vrednostmi opazovalnice MOZS. Popravek je izrisan na sliki 4c. Primerjava detekcijskih zmožnosti vseh opazovalnic DMPO, da zabeležijo potres z magnitudo 0,5, je izrisana na sliki 5. Nizke verjetnosti detekcije na opazovalnici KOGS smo pokomentirali zgoraj in gre za rezultat pomanjkanja podatkov v bližini opazovalnice. Opazovalnica LJU ima pričakovano slabšo verjetnost detekcije potresov, ker je postavljena v mestu Ljubljana, kjer je se- 122 M. Čarman ■1 0123 -1 0123 -1 0123 magnitude magnitude magnitude Slika 4. Detekcijska zmožnost potresne opazovalnice KOGS. a) prikaz analiziranih (rdeča) / ne-analiziranih (modra) lociranih potresov na zapisih KOGS glede na žariščno oddaljenost in mag-nitudo potresa. b) ocenjena detekcijska zmožnost potresne opazovalnice KOGS; c) popravljena detekcijska zmožnost potresne opazovalnice KOGS, pri čemer so popravljene vrednosti za magnitude pod 0,6. Probability of detecting = Verjetnost detekcije; magnitude = magnituda MLV; hypo-central distance for = žariščna razdalja za. Figure 4. A probability distribution for earthquake location at the seismic station KOGS according to magnitude and hypocentral distance; a) display of analysed (red) / unanalysed (blue) earthquakes with given hypocentral distance and magnitude; b) detection probability of an earthquake in cells with enough data; c) smoothed and corrected detecting probability of an earthquake at the seismic station KOGS for magnitudes below 0.6. izmični šum velik. Ta onemogoča detekcijo zelo šibkih potresov. Tudi opazovalnice CEY, DOBS, GCIS in GOLS beležijo potrese magnitude 0,5 do bistveno krajših žariščnih oddaljenosti kot ostale potresne opazovalnice. Razlike med verjetnostjo detekcije potresov podnevi in ponoči smo na sliko 6 izrisali za dve potresni opazovalnici, LJU in PDKS. Verjetnost je pričakovano slabša podnevi kot ponoči. Opazovalnica PDKS je postavljena v mirnejše okolje, zato šibke potrese tudi podnevi beleži do bistveno večjih žariščnih oddaljenosti kot opazovalnica LJU. V drugem koraku iščemo verjetnost, da n potresnih opazovalnic DMPO zabeleži dogodek magnitude M na območju Slovenije, PDMp0 (M), kot tudi prostorsko porazdelitev magnitude kom-pletnosti, Mc. Najprej za vsako posamezno opazovalnico preberemo verjetnost za detekcijo Ps (M,Ls ) = ps oziroma ne-detekcijo (1-ps) potresa v izbrani točki v prostoru. Žariščna oddaljenost Ls je za vsako opazovalnico drugačna, poleg tega pa izračun vedno delamo za izbrano globino potresa. Verjetnost, da seizmolog na nobeni opazovalnici ne odčita potresa, je produkt verjetnosti za ne--detekcijo, (i-ps), vseh opazovalnic: Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji 123 Slika 5. Primerjava verjetnosti detekcije potresa magnitude 0,5 na opazovalnicah DMPO do žariščne oddaljenosti 150 km. Probability of detecting = Verjetnost detekcije; hypocentral distance for = žariščna razdalja za. Figure 5. Comparison of the detection probability of an earthquake of magnitude 0.5 on DMPO stations up to a hypocentral distance of 150 km. Skupna verjetnost, da seizmolog dogodek odčita na natanko eni opazovalnici, je enaka vsoti 26 delnih verjetnosti, ki predstavljajo primere, ko je dogodek odčitan na eni opazovalnici, na ostalih pa ne: Pri izračunu verjetnosti, da je potres odčitan na n opazovalnicah, obstaja C n=26!/(n!(26-n)!) možnih setov. Vsota verjetnosti posameznih setov predstavlja skupno verjetnost. Posamezen člen zapišemo kot produkt verjetnosti, da je potres odčitan na n opazovalnicah, nComb26n(p) in produkt ostalih (26-n) opazovalnic, torej komplementa opazovalnic v mreži, na katerih potres ni odčitan, nComb26 n(1-p) 124 M. Carman Slika 6. Razlike med verjetnostjo detekcije potresa v dnevnem (6.00-20.00 UTC) in nočnem času (20.00-6.00 UTC) na opazovalnicah a) LJU in b) PDKS. Rdeča barva predstavlja večjo verjetnost za beleženje potresa v nočnem času, modra pa v dnevnem času. Probability difference = razlika verjetnosti detekcije; magnitude = magnituda MLV hypocentral distance = žariščna razdalja. Figure 6. Differences in detection probability of an earthquake between day (06.00 - 20.00 UTC) and night-time (20.00 - 06.00 UTC) a) at LJU and b) at PDKS stations. The red colour represents higher probability of detecting an earthquake at night, and blue during the day. V nadaljevanju nas zanima verjetnost, da je potres odčitan na vsaj 3 opazovalnicah. Ker imamo mrežo 26 opazovalnic, je veliko lažje izračunati verjetnost, da potres ni bil odčitan na nobeni opazovalnici, da je bil potres odčitan le na eni opazovalnici, P1, in da je bil odčitan na 2 opazovalnicah, in nato vse te vrednosti odšteti od gotovega dogodka: V splošnem je zapis sledeč Magnitudo kompletnosti Mc v dani točki dobimo po enakem postopku, le da magnitudo spreminjamo, npr. višamo, toliko časa, da verjetnost lociranja potresa magnitude Mc v dani točki doseže vrednost 1, oz. zaradi napak pri zaokroževanju izberemo vrednost zelo blizu 1, v našem primeru pnDMPO (Mc) > 0,999 Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji 125 Rezultati Prostorsko porazdelitev vrednosti PnDMPO (M) in Mc(PnDMPO(Mc) > 0,999) smo dobili tako, da smo te vrednosti izračunali po mreži točk prek cele Slovenije. Razdalja med mrežnimi točkami je 0,04° zemljepisne širine oz. dolžine. Najprej smo analizirali verjetnosti za lociranje potresa na treh (n = 3) oz. sedmih opazovalnicah (n = 7) pri treh različnih magnitudah (M = 0,5, 1,0 in 1,5). Na sliki 7 smo s sivo izolinijo označili verjetnost 0,999, in z njo omejili območje, kjer potres dane magnitude z gotovostjo lahko lociramo. Dogodek, zabeležen na treh opazovalnicah, že zadošča za ročno lociranje potresa. Iz levih zemljevidov na sliki 7 lahko razberemo, da seizmolog analizator potres z magnitudo 1,5 brez težav locira, kjerkoli v Sloveniji se ta zgodi, razen na skrajnem severovzhodu države. V tem območju je seizmičnost izjemno nizka, zato je bilo že pri načrtovanju mreže odločeno, da tu ne postavimo opazovalnic. Potres magnitude 1,0 bi lahko zgrešil na nekaterih obmejnih območjih, vendar imamo obmejna območja večje seizmične aktivnosti, npr. Posočje, krita z zajemom seizmičnih zapisov sosednjih držav. Potres z magnitudo 0,5 pa pri analizi z gotovostjo zabeležimo le še v osrednjem delu države zahodno od Ljubljane in v nekaterih vzhodnih predelih, če uporabimo samo opazovalnice DMPO. Desni zemljevidi na sliki 7 predstavljajo zmožnost lociranja 10 km globokega potresa s 7 opazovalnicami DMPO, oz. z drugimi besedami odražajo verjetnost proženja sistema za samodejno obveščanje javnosti o potresu. Pri potresu magnitude 1,5 imamo lahko nekaj težav z samodejno objavo potresov na nekaterih obmejnih predelih, vendar, kot že večkrat povedano, si tu pomagamo z zajemom seizmičnih zapisov tujih potresnih opazovalnic. Potres magnitude 1,0 bi bil z gotovostjo samodejno objavljen le, če bi se zgodil v okolici Ljubljane, do 40 km oddaljen od središča mesta. Medtem ko potres magnitude 0,5 z veliko verjetnostjo ne bi prožil sistema za samodejno obveščanje o potresu, česar tudi ne zahtevamo. Kompletnost proženja sistema po potresu z magnitudo nad 1,5 popolnoma zadosti zahtevam samodejnega obveščanja. Na sliko 8 smo izrisali prostorsko porazdelitev magnitude kompletnosti, Mc(P1dmpo(Mc) > 0,999), oz. magnitude, pri kateri je v dani točki verjetnost za lociranje 10 km globokega potresa vsaj 0,999. Pri ročni analizi, kjer za lociranje potrebujemo najmanj tri opazovalnice, bi z opazovalnicami DMPO brez težav locirali potres magnitude 1,2. Pod magnitudo 0,5 pa potrese lahko lociramo le še v osrednjem delu države zahodno od Ljubljane in na Krško-Brežiškem polju. Za samodejno objavo potresa na spletu pa pri lociranju potrebujemo 7 opazovalnic, kar pomeni, da so potresi magnitude 1,5 z gotovostjo objavljeni, ne glede na to, kje v Sloveniji so se zgodili, razen tistih v Posočju in Prekmurju. Potresi magnitude 1,0 pa so z gotovostjo objavljeni le, če se zgodijo do 40 km od Ljubljane. Vsi prostorski prikazi - zemljevidi - prikazujejo vrednosti za potrese na globini 10 km. Ker pa je žariščna oddaljenost neposredno odvisna od globine, pričakujemo, da se magnituda kompletnosti z globino manjša. Za boljšo predstavo smo magnitude kompletnosti izrisali v globinskem prerezu vzdolž vzporednika 46,00° SZŠ med poldnevnikoma 13,25° in 16,80° VZD (slika 8 spodaj). Iz levega profila razberemo, da v osrednjem delu države pri ročni analizi ne moremo spregledati potresov nad magnitudo 1,0, medtem ko potrese z magnitudo 0,5 lociramo le v osrednjem delu države, če ti niso globlje od 18 km. Potrese pod magnitudo 0,0 pa z opazovalnicami DMPO 126 M. Čarman Slika 7. Prostorska porazdelitev verjetnosti, P"Dmpo (M), za lociranje 10 km globokega potresa pri različnih magnitudah in številu opazovalnic DMPO (levo: n = 3, desno: n = 7); zgoraj za M = 0,5, v sredini za M = 1,0 in spodaj za M = 1,5. Figure 7. Spatial probability distribution P"dmpo (M) for locating 10 km deep earthquake at different magnitudes and number of stations (left: n=3; right: n=7). Above for M=0.5, centre for M=1.0, below for M=1.5. Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji 127 lahko z gotovostjo lociramo le zahodno od Ljubljane (14,53° VZD). Tudi magnitude potresov, ki jih samodejno objavimo na spletnih straneh, so odvisne od tega, kako globoko je potres nastal. Za potrese z magnitudo nad 1,5 v osrednjem delu države se samodejni sistem za postavljanje obvestil z gotovostjo proži, pri potresih nad magnitudo 1,0 pa to velja le za tiste, ki se zgodijo v okolici Ljubljane in do globine 20 km. Nadalje smo pod drobnogled najprej vzeli zahodni del države, kjer so magnitude kompletnosti najnižje. Zanimalo nas je, kako nedelovanje ene ali dveh opazovalnic okrni zmožnost DMPO za lociranje šibkih 10 km globokih potresov. Simulacijo prikazuje slika 9. Na zemljevidu 9a je prikazana magnituda kompletnosti, ko delujejo vse opazovalnice DMPO, na naslednjem Slika 8. Zgoraj: Prostorska porazdelitev magnitude kompletnosti, Mc(PnDMF^0(MJ > 0,999), za lociranje 10 km globokih potresov na vsaj treh opazovalnicah DMPO (levo) in na vsaj sedmih opazovalnicah DMPO (desno). Spodaj: Magnituda kompletnosti za lociranje potresa na vsaj treh (levo) in vsaj sedmih (desno) opazovalnicah DMPO v globinskem prerezu vzdolž vzporednika 46,00° SZŠ med poldnevnikoma 13,25° in 16,80° VZD. Figure 8. Above: Spatial distribution of completeness magnitude, Mc(PndmpoMc) > 0,999), for locating 10 km deep earthquakes at at least three DMPO stations (left) and at least seven DMPO stations (right). Below: The completeness magnitude for earthquake location at at least three (left) and at least seven (right) DMPO stations, shown in depth section along the parallel 46.00 ° N between the meridians 13.25 ° E and 16.80 ° E. 128 M. Čarman 46 00' 45° 30' 14 00' 14 30' 14'00' 14'30' 1400' 14'30' 0 10 20 30 =i merilo / scale [km] AdmPO flUMPO «ncn pnTRF^I Aopazovalnica ne dela / station off ^ Hn3urumi:;)l mc -1.0 -0.5 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 2.9 Slika 9. Prostorska porazdelitev magnitude kompletnosti, Mc(P"dmpoMc) > 0,999) v zahodni Sloveniji za detekcijo 10 km globokih potresov na vsaj treh opazovalnicah mreže a) DMPO, b) DMPO, ko opazovalnica CRNS ne dela, in c) DMPO, ko opazovalnici CRNS in KNDS ne delata. Figure 9. Spatial distribution of completeness magnitude, Mc(PndmpoMJ > 0,999), for locating 10 km deep earthquakes in western Slovenia at at least three a) DMPO stations, b) DMPO when the CRNS station is out of operation, and c) DMPO when CRNS and KNDS stations are out of operation. zemljevidu 9b v izračunu nismo upoštevali opazovalnice CRNS (moder trikotnik), na zemljevidu 9c pa dveh opazovalnic, CRNS in KNDS. Območje, kjer pri analizi lahko zanesljivo lociramo potrese pod magnitudo 0,5, se občutno zmanjša. Podobno simulacijo smo izvedli tudi za vzhodni del države (slika 10). Na zemljevidu 10a je prikazana magnituda kompletnosti, ko delujejo vse opazovalnice DMPO, medtem ko na naslednjem zemljevidu 10b v izračunu nismo upoštevali opazovalnice LEGS (moder trikotnik). Magnituda kompletnosti na Krško-Brežiškem polju se je pričakovano zvišala. Zanimalo nas je tudi, kako bi se odrazila postavitev dodatnih opazovalnic na tem območju. Eno opazovalnico smo postavili v Koprivnik pri Črnomlju, drugo v Celje (polna modra trikotnika). Za verjetnostno porazdelitev lociranja potresa na teh dveh opazovalnicah smo privzeli vrednosti opazovalnice MOZS. Prostorska porazdelitev magnitude kompletnosti je s postavitvijo dodatnih opazovalnic z neprekinjenim beleženjem potresov postala primerljiva s tisto na zahodnem delu države. Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji 129 Slika 10. Prostorska porazdelitev magnitude kompletnosti, Mc(P"DMp0(Mc) > 0,999) v vzhodni Sloveniji za detekcijo 10 km globokih potresov na vsaj treh opazovalnicah mreže a) DMPO, b) DMPO, ko opazovalnica LEGS ne dela, in c) DMPO ter dveh dopolnilnih opazovalnic, pri Celju in pri Kočevju. Figure 10. Spatial distribution of completeness magnitude, Mc(PdmpoMJ > 0,999), for locating 10 km deep earthquakes in eastern Slovenia at at least three a) DMPO stations, b) DMPO when the LEGS station is out of operation, and c) DMPO with two additional stations, near Celje and Kočevje. Zaključek Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) za lociranje potresa v Sloveniji smo določili z verjetnostno analizo magnitude kompletnosti (Schorlemmer in Woessner, 2008). PMC z analizo izključno empiričnih podatkov vsaki opazovalnici opredeli verjetnost detekcije potresov glede na magnitudo in žariščno oddaljenost, pri čemer smo upoštevali le locirane potrese v katalogu, nato pa s sintezo teh verjetnostni za vse opazovalnice DMPO opredeli bodisi verjetnost za lociranje potresa posamezne magnitude bodisi magnitudo kompletnosti na celotnem ozemlju Slovenije. Mreža potresnih opazovalnic se s časom spreminja. V Sloveniji smo v času posoškega potresa leta 1998 imeli le 5 digitalnih opazovalnic, po letu 2008, ko je bila končana posodobitev mreže potresnih opazovalnic, pa 26. To stalno mrežo dopolnjujemo z dopolnilnimi potresnimi 130 M. Čarman opazovalnicami. Po močnejših potresih na nadžariščno območje nameščamo tudi začasne opazovalnice. Pri opazovanju šibke seizmičnosti so še posebej pomembne tiste, ki seizmičnost merijo neprekinjeno. Vsaka nova sprememba vodi do spremembe v zgoraj izračunani prostorski porazdelitvi magnitude kompletnosti, ki velja le za trenutno konfiguracijo mreže. V splošnem bi bilo treba vsakič, ko se mreža spremeni, verjetnosti preračunati, vendar je to nemogoče zaradi pomanjkanja vhodnih empiričnih podatkov na komaj postavljenih opazovalnicah. Poleg tega so verjetnosti za lociranjedogodkov na obmejnih območjih višje, saj k temu pripomore mednarodna izmenjava zapisov tujih opazovalnic v realnem času. Tujih opazovalnic pri PMC izračunu nismo upoštevali, ker v polnosti ne poznamo detekcijskih zmožnosti teh opazovalnic. PMC izračun pa nam vseeno nudi vpogled v prostorsko porazdelitev magnitude kompletnosti in verjetnosti za lociranje potresov dane magnitude v osrednjem delu Slovenije in posledično razkriva, kaj lahko pričakujemo od mreže DMPO. Že slika 2 je nakazala, da bi lahko najnižje magnitude kompletnosti beležili v osrednji Sloveniji, zahodno od Ljubljane. Analiza PMC je ta predvidevanja potrdila. Najnižje vrednosti M_c smo dobili na območju zahodno od Ljubljanskega barja, natančneje na širšem območju Horjula, Logatca in Vrhnike. Drugo območje, kjer slika 2 kaže veliko detekcijsko občutljivost mreže DMPO, pa je območje Krško-Brežiške kotline. Območje je dobro »vidno« tudi za tretjo opazovalnico, saj njena oddaljenost ne presega 20 km. Vrednosti, ki jih poda PMC analiza, pa so kljub temu, da na tem območju deluje 5 opazovalnic, slabše od pričakovanih. Razlog je najverjetneje v slabši zmožnosti za detekcijo šibkih potresov opazovalnic DOBS, GCIS in GOLS, ki smo jo razbrali tudi iz slike 5. Literatura ARSO, 2009-2019. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije za obdobje 2009-2019. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. ARSO, 2002-2020. Baza žariščnih mehanizmov za potrese na ozemlju Slovenije. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Čarman, M., Živčic, M., Ložar Stopar, M., 2009. Relokacija potresov v bližini Litije, Potresi v letu 2008. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Schorlemmer, D., Woessner, J., 2008. Probability of detecting an earthquake. Bull. seism. Soc. Am., 98(5), 2103-2177, doi:10.1785/0120070105. Schorlemmer, D., Mele, F., Marzocchi, W., 2010. A completeness analysis of the National Seismic Network of Italy. Journal of Geophysical Research, Vol. 115, B04308, doi:10.1029/2008JB006097. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic = Seismic network of Slovenia. Ur. Vidrih, R. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, 287 strani. t Zmožnost Državne mreže potresnih opazovalnic za lociranje potresa v Sloveniji 131 Dogodki v letu 2020 Events in 2020 Seizmologija v idrijskem Geoparku, 7. januar 2020 V sodelovanju Geoparka Idrija z ARSO smo 7. januarja 2020 v Centru za obiskovalce Geoparka Idrija postavili zaslon, ki prikazuje sprotne zapise iz opazovalnice VOJS. Postavitev je del stalne razstave Center za obiskovalce Geoparka Idrija je bil oblikovan s pomočjo evropskih sredstev v projektu Danube GeoTour in odprt oktobra 2019. V njem obiskovalci dobijo podrobne informacije o poteh in ciljnih točkah Geoparka, spotoma pa si lahko ogledajo zanimivo in zelo lepo izdelano stalno razstavo z naslovom »Zapisano v kamninah«, v kateri se geologija prepleta z naravno in kulturno dediščino. Razstava je oblikovana kot zgodba, ki nas vodi od nastanka našega planeta in izoblikovanja celin, preko prikaza različnih geomorfoloških procesov s slikami, maketami, videi in interaktivnimi poskusi. Prikazuje kamninsko in morfološko pestrost, kateri se prilagajajo vsa živa bitja na Zemlji. Sporoča, da se globalni procesi odražajo tudi lokalno. Del razstave je posvečen seizmologiji, saj ravno na idrijskem območju deluje ena najstarejših slovenskih potresnih opazovalnic. Opazovalnica na Vojskem z mednarodno oznako VOJS, je del Državne mreže potresnih opazovalnic in neprekinjeno beleži nihanje tal od leta 1985. Prvotno analogno zapisovanje seizmogramov, ki še vedno deluje, je leta 2004 dopolnil digitalni seizmograf. Ta digitalne podatke pošilja v stvarnem času v središče za obdelavo seizmičnih podatkov na ARSO, kjer se izvaja stalno spremljanje potresne dejavnosti. Vaja Potres, 23. januar 2020 V okviru vaje SIQUAKE2020 smo na ARSO izvedli vajo POTRES, pri kateri smo vsi seizmologi preverjali znanje in postopke pri dostopanju in analizi podatkov na Golovcu. 132 Obisk dr. Aleksandra Rudloffa, generalnega tajnika IUGG, 29. januar 2020 Dr. Aleksander Rudloff, generalni tajnik IUGG, se je 30. januarja 2020 udeležil slavnostne akademije Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko (SZGG), ki je to leto praznovalo 25-letnico sprejema slovenskega nacionalnega komiteja v Mednarodno zvezo za geodezijo in geofiziko (IUGG). Ob tej priložnosti se je dan prej, 29. januarja 2020, srečal s predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, ki delujejo znotraj štirih sekcij te organizacije, in sicer sekcije za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje (IASPEI), sekcije za meteorologijo in atmosferske znanosti (IAMAS), sekcije za hidrologijo (IAHS) in sekcije za fizikalno oceanografijo (IAPSO). ARSO s svojim sodelovanjem v mednarodnem in slovenskem združenju za geodezijo in geofiziko ostaja povezan z raziskovalno in strokovno mednarodno skupnostjo ter sledi raziskovalnim tokovom. Opremljen z najnovejšimi znanji lahko doprinese k razumevanju dogajanja v okolju in pripravi verodostojnih podlag za pogumnejše odločitev politike ter celovite ukrepe na področju okolja. Ura seizmologije - interna predavanja Za boljše sodelovanje in poznavanje dela kolegov smo se seizmologi odločili, da nekajkrat letno pripravimo interna predavanja in ostalim predstavimo svoje delo. V letu 2020 smo imeli 2 predavanji: Statistična analiza spletnih vprašalnikov o učinkih potresov, Barbara Šket Motnikar, Anita Jerše Sharma, 13. 2. 2020 Spletni vprašalniki o učinkih potresov ter pripadajoča relacijska podatkovna baza vprašalnikov, potresov in poročevalcev omogoča hitro in samodejno analizo podatkov. Zanima nas, ali samodejni oceni intenzitete lahko zaupamo. V zadnjem času mobilne naprave prevzemajo nekatere vloge osebnih računalnikov in vedno več uporabnikov želi klikati z miško namesto pisati. Poleg klasičnega besedilnega vprašalnika smo zato ponudili tudi slikovni vprašalnik. Ali se slikovna intenziteta ujema z besedilnimi odgovori? Kako pogosto dobijo spletni registrirani poročevalci prošnjo, da izpolnijo vprašalnik? Kolikšen je delež papirnih vprašalnikov? Ali je veliko naselij, kjer so registrirani samo papirni poročevalci? Po šestih letih uporabe spletne različice vprašalnika na ta in druga vprašanja odgovarjajo rezultati obsežne statistične analize. "XYZ" in "UVW" tri-osni širokopasovni seizmometri, Izidor Tasič, 9. 3. 2020 Sodobni triosni seizmometri merijo nihanje tal v treh med seboj pravokotnih smereh, v navpični (Z) in v dveh vodoravnih smereh (X,Y). Zato bi pričakovali, da so tako postavljeni tudi Dogodki v letu 2020 133 trije senzorji v samem seizmometru. Taki postavitvi senzorjev pravimo XYZ-konfiguracija. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je na tržišču pojavil seizmometer z novo zasnovo postavitve senzorjev, kjer so trije med seboj pravokotni senzorji postavljeni tako, da z navpičnico tvorijo kot 54,74° (UVW-konfiguracija oziroma postavitev senzorjev, poimenovana cubecorner). To je bil zelo znan seizmometer STS-2 švicarskega podjetja Streckeisen. Danes, več kot 25 let pozneje, si tržišče delita obe zasnovi skoraj enakovredno, obe pa imata svoje prednosti in slabosti. V naši DMPO imamo postavljene seizmo-metre obeh konfiguracij ... Zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja covid-19 smo izvedli le dve predavanji. V petek, 28. 2. 2020, je ob 10.32 nebo nad delom Slovenije in Hrvaške prečkal meteorit. Ko je zgorel v atmosferi, je za seboj na nebu pustil sled. Prejeli smo poročila občanov, predvsem z območja Črnomlja in Vinice, ki so poročali o zvoku podobnemu grmenju, eksploziji, tresenju oken ... Zvok pri petkovem padcu je zaznala vrsta seizmoloških opazovalnic v vzhodni polovici Slovenije in opazovalnice v okolici Zagreba. Pravzaprav sta bila dogodka dva: prvega je zaznalo sedem opazovalnic v širši okolici Novega mesta, drugi in močnejši pok pa je zabeležilo kar 12 opazovalnic. Tvit, ki prikazuje zapis dogodka na potresni opazovalnici Črešnjevec (CRES), si je ogledalo več tisoč ljudi, omenjen pa je bil tudi na spletnih straneh številnih časopisnih člankov. Potres pri Zagrebu 22. marca 2020 Mnoge med nami je na nedeljsko jutro, 22. marca ob 6. uri in 24 minut, zbudilo tresenje tal. Potres se je zgodil le 7 kilometrov severno od Zagreba in je imel magnitudo ML = 5,5. Ker je bilo njegovo žarišče le približno 10 kilometrov globoko, je imel na površju velike učinke. Najhuje je prizadel Zagreb in ostale kraje nad žariščem. Ljudje so se zelo prestrašili ter zbežali na prosto. Potres je številne starejše objekte tako poškodoval, da so bili mnogi med njimi začasno ali trajno neuporabni. Dobro grajene stavbe pa so utrpele nekonstrukcijske poškodbe. Učinki potresa v središču Zagreba so dosegli vsaj VII. stopnjo po evropski potresni lestvici, medtem ko so bila naselja severno od Zagreba še huje prizadeta. Potres smo čutili tudi v Sloveniji. Iz nekaterih naselji ob slovensko--hrvaški meji so ljudje poročali o lasastih razpokah v stenah, odpadlem ometu in poškodovanih strešnikih. Več o potresu lahko preberete v članku te publikacije. Padec meteorita, 28. februar 2020 134 Dogodki v letu 2020 134 Prvi seizmološko obarvan ARSO podcast o potresih v preteklosti, 8. april 2020 Matija Klančar se je pogovarjal s seizmologinjo Ino Cede o potresih v preteklosti ter splošno o potresih in njihovem merjenju. Podcast epizode 037 - Potresi v preteklosti je dosegljiv na naslovu http://www.meteo.si/uploads/probase/www/fproduct/media/sl/podcast/podcast-index.html Pred 125 leti je Ljubljano stresel rušilni potres, Torkov kviz, Radio Slovenija, 14. april 2020 V Torkovem kvizu na Radio Slovenija so se spomnili velikega ljubljanskega potresa, ki je pred natanko 125. leti močno prizadel Ljubljano in okoliške kraje ter prebivalce tega območja. V oddaji je o potresu, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895, pozno zvečer, ob 23. uri in 17 minut po lokalnem času, pripovedovala seizmologinja Ina Cecic iz ARSO. V kvizu je bilo zastavljeno naslednje vprašanje: Če je bil velikonočni potres, ki je stresel Ljubljano leta 1895 drugi najmočnejši na slovenskih tleh, kateri potres velja za najmočnejšega v naših krajih? Poznate odgovor? Sodelovanje v oddaji Intelekta ob 125-letnici ljubljanskega potresa na Radiu Slovenija, 14. april 2020 Ob 125-ti obletnici ljubljanskega potresa, 14. aprila 2020, je bila na Radio Slovenija oddaja Intelekta z naslovom Ponovitev ljubljanskega potresa bo mnogo večja katastrofa. V oddaji je novinarka Nina Slaček preverjala, zakaj strokovnjaki gradbenih strok opozarjajo, da danes številne zgradbe, šole in bolnice v Ljubljani ne bi preživele podobno močnega potresa, ki je pred 125. leti porušil Ljubljano, kakšne so rešitve in koliko je možnosti, da jih uresničimo še pravočasno. V oddaji smo se z novinarko Nino Slaček pogovarjali mag. Marjana Lutman iz Zavoda za gradbeništvo, akademik prof. dr. Peter Fajfar z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, antropolog prof. dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete, ekonomist dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve in seizmologinja dr. Martina Čarman iz Agencije RS za okolje. https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/ponovitev-ljubljanskega-potresa-bo-mnogo-vecja-katastrofa/ . Sodelovanje v oddaji Radia Ognjišče, 8. maj 2020 Seizmologinja Ina Cecic iz Agencije RS za okolje se je 8. maja 2020 na Radio Ognjišče v oddaji Doživetja narave pogovarjala o potresih. Dogodki v letu 2020 135 Letna seizmološka publikacija Potresi v letu 2018 10. junija 2020 je izšla elektronska verzija naše letne publikacije "Potresi v letu 2018", ki govori o potresih in drugih zanimivostih iz seizmologije. Dostopna na naši spletni strani https://www.arso.gov.si/potresi/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Potresi%20v%20letu%202018.pdf . Prijetno branje! Postavitev prenosnih potresnih opazovalnic južno od Postojne Med 22. majem in 1. septembrom 2020 je bila v okviru projekta »RAZVOJ RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE ZA MEDNARODNO KONKURENČNOST SLOVENSKEGA RRI PROSTORA - RI-SI-EPOS« postavljena mreža šestih prenosnih potresnih opazovalnic proizvajalca Kinemet-rics (Pasadena, California, USA): • opazovalnica POST v prostorih IZRK ZRC SAZU v Postojni, • opazovalnica MPJP v Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi, • opazovalnica PVZP v Parku vojaške zgodovine v Pivka), • opazovalnica JLSP v OŠ Jelšane, • opazovalnica MASE v Mašunu, • opazovalnica GSNE na Gradu Snežnik. Hkrati smo 1. septembra 2020 v prostorih Občine Ilirska Bistrica postavili zajemalno enoto in po-speškometer proizvajalca Nanometrics (Kanada). Opazovalnica z oznako ILBA je prav tako del mreže opazovalnic postavljene v projektu »RI-SI-EPOS«. Namen raziskave je določitev potresno aktivnih tektonskih struktur z analizo šibke seizmičnosti v Pivški kotlini in v okolici Snežnika. Več o lokalni mreži južno od Postojne je dosegljivo na: https://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/prenosne_potresne_opazovalnice_a3_format.pdf 136 Dogodki v letu 2020 136 O seizmičnem nemiru v oddaji Ugriznimo znanost, 22. oktober 2020 Letošnja epidemija covid-19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Opazovalnice po svetu so zaznale manj visokofrekvenčnega seizmičnega nemira, ki ga povzroča človek. Tla pod našimi nogami se nenehno tresejo, izvori so lahko čisto naravni, kot so valovanje morja, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu. Seizmični nemir otežuje analizo potresov, a ni vedno samo motnja. Lahko je tudi dober pomočnik, saj z njim znanstveniki merijo vpliv tal na objekte ... V pripravi oddaje so sodelovali seizmologi mag. Izidor Tasič, dr. Andrej Gosar in dr. Martina Čar-man iz ARSO. Oddaja je bila na sporedu 22. oktobra 2020 ob 17.25 in je shranjena v spletnem arhivu na TV SLO 1 na naslovu https://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-zna-nost/174726657 Potres pri Petrinji 29. decembra 2020 Konec leta 2020 je zaznamoval močen potres pri Petrinji z magnitudo ML = 6,2 V Sloveniji so prebivalci največjo intenziteto (V-VI EMS-98) čutili v naseljih Senovo, Kostanjevica na Krki, Volčje, Drenovec pri Bukovju, Orešje na Bizeljskem, Dolenje Skopice, Hrastulje, Močvirje, Drama, Črneča vas, Globočice pri Kostanjevici, Kalce-Naklo in Malo Mraševo. Potres je povzročil poškodbe tudi na nekaterih spomeniških objektih v Sloveniji - na gradu v Brežicah, Lendavi in Hošperku (Haasberg) na Planinskem polju. Več o potresu lahko preberete v članku te publikacije. t Dogodki v letu 2020 137