Izhaja va a k o sredo. Cenei Letno Din 32—, polletno Din 16 —, četrtletno Din 9 —, inozemstvo Din 64'—. * PoStno-čekovnl račun Stev. 10.603.
Uredniši
V pl
pravništvo: Telefon 2113.
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000 —, Četrt strani Din 600"—■, '/• strani Din 250—, 'h. strani Din 125—i Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—i
Atentat v narodni skiipščliil.
Prvi petek v marcu (6. III.) so jugofa-šisti določili kot dan napada na parlamentarizem in demokracijo v Jugoslaviji. S silo so hoteli uničiti začetke demokracije in parlamentarnega vladstva, ki jih je ustvarila vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca. Vzpostaviti so zopet nameravali diktaturo še z večjim nasiljem, kot so ga izvajali prejšnji režimi JNS. Streli, ki jih je sprožil poslanec Jevtičevega kluba Damjan Arnautovič proti ministru predsedniku dr. Stojadinoviču in njegovim najbolj uglednim tovarišem v vladi, so hoteli zadeti sedanjo vlado, ki se trudi oživotvoriti v postopnem tempu jugoslovansko demokracijo. Hvaležni smo Bogu, da ti streli niso zadeli. S tem so tudi zgrešili svoj pravi, končni cilj. Streli, ki so padli v beogradskem parlamentu v juniju 1928, so zadeli ter povzročili državi in ljudstvu ogromno škodo: jarem diktature z vsemi usodn j-težkimi posledicami. Sreča je, ki se za njo moramo zahvaliti božji previdnosti, da je naša država rešena nove težke preizkušnje. Pravica in dolžnost samoobrambe diktira državi, odnosno pristojnim činiteljem, ki upravljajo njeno usodo, da z energično roko posežejo v zločinsko gnezdo, ki je v njem dozorela ideja atentata. Minister dr. Korošec je v svojem govoru v parlamentu po atentatu pokazal na dva enakonevar-na sovražnika države in njene bodočnosti: pofizem in komunizem. Atentat 6. marca je delo jugoslovanskega fašizma, ki mu so glavno zatočišče Jevtičev poslanski klub in sorodne politične skupine. To so tisti elementi, ki poleg komunistov najbolj ogrožajo red in normalen razvoj naše države. Njihovo razkrinkanje je dobra posledica atentata, ki o njem v naslednjem poročamo.
Dogodki pred napadom.
V narodni skupščini se vršijo podrobne razprave o državnem proračunu. Za sejo 8. marca je vladalo obče zanimanje, ker so bili ta dan napovedani kot govorniki o svojem delovanju: predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notrajni minister dr. Anton Korošec in finančni minister dr. Dušan Letica. Nar. skupščina je bila nabito polna; navzočih je bilo mnogo časnikarjev in inozemskih zastopnikov.
Kot prva točka dnevnega reda je bil pretres proračuna zunanjega ministrstva. Skupščinski predsednik Cirič je dal besedo dr. Milanu Stojadinoviču, ki se je po-
stavil na govorniški oder in začel s svojim poročilom.
Že koj prvim besedam predsednika vlade ja začel glasno ugovarjati poslanec Damjan Arnavtovič, član Jevtičevega kluba, družbe razgrajačev, ki je cele tedne onemogočala vsako resno delo v skupščini.
Arnavtovič se je vrinil v prostor za časnikarje, ker njegov klub noče sodelovati v najnovejšem času pri proračunskih
Predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Atentator Damjan Arnavtovič.
razpravah. Časnikarji so bili proti Ar-navtovičevi vsiljivosti. Nastal je prepir in predsednik narodne skupščine je pozval Arnavtoviča, če ima kaj povedati, naj pride s časnikarske galerije v dvorano, kjer je mesto za poslance.
Pozvani se je po oklevanju podal v sejno dvorano, a je tudi tamkaj neprestano delal medklice. Govornik dr. Stojadinovič je nadaljeval svoje poročilo. Ko je prišel do mesta, v katerem izreka zahvalo knezu namestniku Pavlu za vse usluge, katere je storil v prid države za bivanja v inozemstvu in posebno še v Parizu, je naenkrat vstal Arnavtovič in je pričel razbijati po klopi. Nad takim postopanjem so se glasno zgražali poslanci in zahtevali, da se napravi red. Arnavtovič se ni zmenil za opomin, skočil je pokoncu z besedami :
, »Jaz ti bom že pokazal . . .!«
Obrnil se je proti govorniku in rekel:
»Jaz se te ne bojim, jaz ti bom že pokazal!«
In že je izvlekel revolver ter je oddal na predsednika vlade tri strele. V trenutku oddaje strelov se je sklonil predsednik vlade za govorniški oder in je — hvala Bogu! — ostal nepoškodovan.
Po atentatu.
Dr. Stojadinovič je mirno odšel z govorniškega odra in je zapustil s člani vlade sejno dvorano. Poslanci iz kluba JRZ so naskočili napadalca in so mu skušali odvzeti samokres, kar jim pa ni uspelo. Arnavtovič je ustrelil še dvakrat, vendar ni zadel. Pač pa je dvakrat udaril z ročajem samokresa po glavi poslanca Di-mitrijeviča, ki je prvi planil nanj. Pri-brzeli so v dvorano skupščinski varnostni organi in so odvedli napadalca na upravo mesta Belgrad. kjer je bil zaslišan.
Nadaljevanje skupščinske seje in čast it k« predsedniku vlade.
Radi strelov je bila seja skupščine prekinjena za nekaj časa. Ko so se v dvorani zbrani pomirili, so sejo nadaljevali ob navzočnosti vlade. Predsednika g. dr. Stojadinoviča so vsi burno in veselo pozdravljali in mu čestitali, da je ostal nepoškodovan. Častitali so mu posamezni poslanci, zastopniki klubov itd. Predsednik je koj po prvih burnih pozdravih stopil na govorniški oder ter se je v iskrenih besedah zahvalil vsem za izraze odkritega veselja, ker je poteklo nasilno d«-
janje v skupščinski seji brez kakoršnih zlih posledic.
Program dnevnega reda skupščine mirno izčrpan.
Zahvali predsednika vlade je sledilo nadaljevanje njegovega poročila o naši zunanji politiki. Stojadinovičeve besede so bile sprejete z največjim odobravanjem. Za predsednikom je podal poročilo o naši notrajni politiki minister dr. Korošec, kojega besede so bile sprejete z glasnim ter občim pritrjevanjem.
Častitke Stojadinoviču iz notrajnosti države in iz inozemstva.
Kakor hitro se je raznesla v svet vest o vse obsodbe vrednem atentatu na predsednika vlade, so bile poslane z vseh važnejših mest države častitke. častitalo je kraljevo namestništvo in predsedniki raznih inozemskih vlad.
Kedo je napadalec?
Atentator Arnavtovič je član Jevtiče-vega kluba. Rodil se je leta 1898 v Sme-derevu. Gimnazijo je končal v Kragujev-cu, višjo pedagoško ali vzgojno šolo v Belgradu leta 1927. Dokler ni postal poslanec, je bil učitelj in šolski nadzornik. Kot član Jevitečeve liste je zastopal mesto Berovo. Bil je tajnik okrajne organizacije JNS, prosvetar sokolskega društva in predsednik uradniške zadruge.
Napadalec ni osamljen. — Atentat pripravljen.
Po ugotovitvi beograjskega lista »Pravda« je prejela beograjska policija 24. 2. obvestilo davčnega uradnika Stanka Gru-jiča, da je Arnavtovič v neki kavarni v Beogradu izjavil ob razkazovanju dveh madžarskih samokresov: »Boste že videli, kaj se bo zgodilo! To, kar bom napravil jaz, bo zasenčilo Punišo Račiča (ki je streljal leta 1928 na Radiča in tovariše). Grozil je, da bo ubil predsednika vlade in še nekatere ministre. Grujič se je javil po atentatu za pričo in izpoveduje, da je bil z Arnavtovičem na skupščinski galeriji in je čul, kako je atentator, odhajajoč z galerije v sejno dvorano, izjavil: »Sedaj ti bom pokazal!«
V napad je zapleteno vrhovno vodstvo Jevtičevega »Pofa«, med kojega člani se je vršilo žrebanje, kateri bo izvršil atentat. Žreb je določil Arnavtoviča.
Policija je zaprla devet poslancev, ki so bili v družbi Arnavtoviča in so 10 minut pred streli eden za drugim zapustili skupščino.
Med aretiranimi posianci so imena glavnih razgrajačev na skupščinskih sejah, ki so bile tolikokrat onemogočene zaradi ropota.
Spremembe v vladi.
Dne 7. marca dopoldne je podala ostavko dr. Stojadinovičeva vlada. Knez namestnik Pavle je poveril sestavo nove vlade zopet dr. Stojadinoviču. Ukaz o novi vladi, ki je krog 8. ure zvečer omenjenega dne zaprisegla, je bil takoj podpi-ean.
Prenehala sta biti člana vlade: vojni minister Peter Živkovič in pravosodni minister dr. Mile Miškulin. Za novega
vojnega ministra je imenovan armijski general Ljubomir Marič, načelnik glavnega generalnega štaba. Ministru za socijal-no politiko je poverjeno začasno vodstvo ministrstva pravde. Novi član vlade je dr. Josip Rogič, minister za telesno vzgojo, po rodu Ličan in član kluba JRZ.
V zastopstvu Seljačkega kluba, ki je bil doslej v opoziciji, je stopil v vlado kot minister brez portfelja Voja Djordjevič. Novi minister je po poklicu glavni upravnik Zveze srbskih kmetijskih zadrug.
Vsa druga ministrska mesta so ostala zasedena od prejšnjih članov vlade.
V NAŠI DRŽAVI.
Narodna skupščina na delu. V minulem tednu je bila vladna večina prav pridno na delu. Sprejeti so bili v podrobni razpravi proračuni: prosvete, ministrstva pravde, zunanjega ter notrajnega ministrstva.
Opozicija in atentat. Opozicija je v Belgradu dolgo časa onemogočala delo z vprav neresno obstrukcijo. Ko je uvidela nemožnost uspeha s takšnimi metodami, je zapustila parlament. Med strankami, ki pripadajo opoziciji, je tudi Neodvisni klub, ki nudi politično streho našim Pohorcem: bivšim demokratom in bivšim kmetijcem, sedanjim članom JNS. Ti ljudje, ki so se nekdaj tako širokoustili kot edini državotvorci, so najradikalnejšim elementom v opoziciji dajali potuho. Takšna politika, se ne more otresti svojega dela odgovornosti za nezdravo politično ozračje, ki se je iz njega porodil dogodek od 6. marca.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nemci in Italijani pripravljajo pogodbo,
ki bo v kratkem podpisana in bo istega značaja, kakor nemško-poljska pogodba. Po tej pogodbi bi se Nemčija odrekla Avstriji za 10 let, ravno tako kakor se je Nemčija v pogodbi s Poljsko za isto dobo izjavila, da se ne bode brigala za Po-morje, ki pripada Poljski.
Hitler odpovedal lokarnsko pogodbo. Hitlerjevo Nemčijo je zelo zbodla v oči najnovejša pogodba med Francijo in Rusijo. Kot odgovor na dogovor Francozov in Rusov je Hitler sklical za 7. marca v Berlin parlament ali »Reichstag«. Ob tej
priliki je Hitler slovesno izjavil, da Nemčija odpoveduje v Locarno 15. X. 1925 sklenjeno pogodbo. Locarnski dogovor, katerega je podpisala tudi Nemčija, za-sigurava Franciji pod garifhcijo velesil vzhodno mejo. Nemci so se tudi zavezali, da ne bodo vzdrževali ob meji napram Francozom vojaštva. Nemci bodo poslali sedaj po odpovedi pogodbe v pas ob francosko mejo vojaštvo in bodo Franciji zagrozili z utrdbami. Po govoru Hitlerja je izjavil pruski ministrski predsednik general Goring, da je z odpovedjo locarn-ske pogodbe dobila Nemčija popolno enakopravnost in radi tega je delo tega parlamenta ali »Reichstaga« zaključeno ter državni zbor razpuščen. Nove parlamentarne volitve so razpisane za 29. marca.
Francozi pojdejo na volitve. Zakonodajno delo francoskega parlamenta bo končano ta teden. Nove parlamentarne volitve bodo 26. aprila in v senat 3. maja
Slovaška bo dobila avtonomijo. Pogajanja predsednika čehoslovaške vlade dr. Hodže, ki je sam Slovak, bodo z voditeljem Slovakov Hlinko kmalu ugodno zaključena. Razven posebnega ministrstva za Slovaško bodo dobili Slovaki svoj deželni zbor z delno zakonodajo.
Težave z vladno krizo na Japonskem. Zadnjič smo poročali, da je uspelo po cesarjevem posredovanju naglo udušenje vojaške vstaje. Po končanem uporu je poveril mikado sestavo nove vlade knezu Konoya, voditelju desničarjev ter predsedniku gornjega doma. Knez je cesarju mandat vrnil, kar se še ni od pamtiveka zgodilo na Japonskem. Istočasno je odstopil vrhovni vojaški svet, ker mikado noče vpoštevati zahtev generalov, da bi imeli v vladi odločilno besedo. Kot drugi je prejel nalogo, da sestavi novo vlado, Hirota, zunanji minister prejšnje vlade. Tudi Hirota ni uspel, ker se ni mogel pogoditi z vojaškimi krogi.
Vatikan za mir. Zunanjepolitični urad v Vatikanu, ki ga vodi kardinal Pacelli, se resno trudi za dosego miru v vzhodni Afriki, že početkom meseca februarja je francoski zunanji minister imel razgovore s pariškim papeževim nuncijem Magio-nom, ki so bili posvečeni vprašanju miru. Po italijanski zmagi na severni fronti v Abesiniji pa so v francoskem zunanjem ministrstvu mnenja, da so izgledi za sklenitev miru padli. Zanimiva je tudi vest, ki so jo razširili nekateri francoski listi, da je Vatikan naprosil predsednika čehoslovaške republike dr. Beneša, da pove svoje mnenje, ali in pod katerimi pogoji bi prevzel posredovalno akcijo med Italijo in velikimi silami, ki so ob strani Abesi-nije, za ureditev afriškega vprašanja. Dr.
Beneš baje ni odgovoril odklonilno, marveč je, kakor poročajo francoski listi, postavil pogoj: Italija naj stavi minimalne (najmanjše) zahteve ter naj obljubi, da bode prenehala z vojno, ko bodo te njene zahteve izpolnjene. Koliko je resnice na, poročilu označenih listov, je težko presoditi. Zabeležujemo pa ga v dokaz, kako resno se je Vatikan trudil ter se trudi za dosego miru.
Sedemdesetletnica olomuškega nadškofa. V nedeljo, 8. marca, je slavil olomu-ški nadškof dr. Leopold Prečan 701etnico svojega življenja. V njegovi nadškofiji je slavni Velehrad, ognjišče češčenja sv. Cirila in Metoda. Velikemu prijatelju Slovencev k njegovemu življenjskemu jubi-le iskrene čestitke našega katoliškega slovenskega ljudstva!
Kardinal — častnik častne legije. Častna legija je najvišji francoski red, ki ga je ustanovil 1. 1802 Napoleon Veliki in čigar veliki mojster je sam predsednik
Kmelska samopomoč.
francoske republike. Daje se v priznanje odličnega vojaškega ali zasebnega delovanja. Obsega 5 razredov: veliki križniki (20), veliki oficirji. (50), komanderji (250), častniki (2000) in vitezi (12.000). Pred nedavnim je bil imenovan za častnika častne legije Ahil Lienart, ki je od 1. 1928 nadškof v francoskem mestu Lillu ter je bil 1. 1930 od papeža Pija XI. imenovan za kardinala. Lienart, ki je rojen v Lillu 1. 1884, je bil med svetovno vojno vojaški duhovnik. Prideljen 202. polku je sodeloval v bitkah na Marni, v strahovitih borbah, ki so se vodile med Nemci in Francozi za trdnjavo Verdun, in na drugih bojiščih. S svojim pogumom se je tako odlikoval, da je prejel od vojaške oblasti več odlikovanj. Sam maršal Petain mu je osebno pripel na fronti na njegove junaške prsi visoko vojaško odlikovanje. Sedaj je francoska vlada nekdanjega junaškega vojaškega duhovnika — sedanjega kardinala v priznanje za njegove zasluge za domovino imenovala za častnika častne legije. Kardinal Lienart je eden izmed glavnih voditeljev katol. Francije.
Gandhi proti misijonom. Gandhijevo ime je znano po svetu kot ime voditelja indijskega ljudstva in njegovih nacionalističnih stremljenj. Na vse načine se je trudil, da bi svoje ljudstvo ojeklenil v borbi zoper Angleže. Živi življenje stroge samozataje in posta. Kot političen voditelj svojega ljudstva pa se ni izkazal, ker ni dosegel nobenih uspehov. Zato je njegova zvezda začela med ljudstvom toniti. V zadnjem času se je Gandhi zaletel ne proti Angležem, marveč proti katoliškim misijonom. Noče sicer misijonarjev izgnati iz dežele, zahteva pa, naj omejijo svoje delo samo na dobrodelno polje, namen Indijo pokristjaniti pa naj opustijo. Te želje kajpada katoliški misijonarji Gandhiju ne morejo izpolniti, ker je njihov življenjski namen vprav ta, da širijo krščansko resnico, z njo pa delijo ljudem največjo dobrino, ki je na svetu, ker je od Boga samega. Gandhijev sin pa ni tako nenaklonjen krščanstvu. Nedavno se je po časnikih širila vest, da se celo namerava pokristjaniti.
Studenci pri Mariboru. Zopet je nastopil mesec marec, posvečen sv. Jožefu. Pobožne častilce sv. Jožefa prav lepo prosimo, da velikodušno prispevajo z milodari za zunanje popravilo cerkve sv. Jožefa. Za vsak najmanjši dar rečemo; Bog plačaj! Naslovi se pa naj na: Cerkveno predstojništvo sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru. Ali pa obiščite sv. Jožefa 19. marca in tamkaj podarite, kolikor vam je mogoče v to svrho. Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru.
Gospodarska in finančna kriza tako pritiska našega kmeta, da je njegov položaj vprav obupen. Cene njegovih pridelkov so padle na najnižjo stopnjo. Tako nizka je ta stopnja, da ne vzdrži primere s predvojnimi cenami kmetijskih pridelkov. V primeri s predvojnimi cenami se je manufaktura (blago za obleke) podražila za 400%, obutev za 200%, sladkor je stal pred vojno 1 kg 40 krajcarjev, sedaj stane 16 Din, sol 12 krajcarjev, sedaj 3 Din, vžigalice škatljica 1 krajcar, sedaj 1 Din, petrolej liter 18 krajcarjev, danes 7.50 Din, kava 1 kg 40—50 krajcarjev, danes 60—100 Din itd. Kar se pa tiče davkov, smo v zadnji številki o tem podrobnejše razpravljali.
Če bo šlo v tem tempu naprej, je polom našega kmetijstva neizogiben. Kmetje vidijo, da stojijo pred breznom. Ali naj čakajo križemrok, dokler ne zadrvijo v prepad, ki iz njega ni več rešitve? Skušnja zadnjih let jih je izučila, da jim od drugod ni pričakovati resnične in učinkovite pomoči. Obljub so bili deležni od raznih strani, obljube pa so ostale same besede. Tako so se naposled uverili, da tisti, ki samo v drugega zaupa, postane plen obupa. Obupati pa naši kmetje nočejo, prevelika je njihova življenjska energija. Vsled velikih gospodarskih ran, ki jih je njim zadala gospodarska kriza, je njihova odporna moč zmanjšana, ni pa zlomljena.
Zato so se dvignili, da si pomagajo sami. Zahtevajo pravične cene svojim pridelkom. Nočejo več prodajati za cene, ki so tako nizke, da njim kot proizvajalcem udarja v obraz rdečica sramu. Kateri drugi proizvajalec, obrtnik in zlasti indu-
Osebne vesli.
Dr. A. Osterc — stolni kanonik. Za novega kanonika lavantinskega stolnega kapitlja je imenovan g. dr. Alojzij Osterc, ravnatelj dijaškega semenišča v Mariboru. G. kanonik se je rodil 3. aprila 1900 pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Mašniško posvečenje je prejel v Mariboru 1. 1924. Po bogoslovnih naukih, katere je zaključil z doktoratom, je bil kaplan v Prek-murju, na Svetinjah in v Celju, odkoder ga je poklical škof za ravnatelja dijaš-
strijalec, bi v primeri za tako sramotno nizke cene prodajal svoje izdelke?! Kmet jih tudi noče več in zato zahteva zbolj-šanih cen zlasti pri živini. To je pot samopomoči, ki je z vso energijo stopil na njo kmet v savski in tudi v dravski banovini. Tudi v drugih pokrajinah bodo sledili temu vzpodbudnemu zgledu. Kako je to potrebno, dokazuje »Zadružni glasnik«, ki izhaja v Sarajevu in ki ta pokret pozdravlja kot simpatičen. Kako bi bil tak pokret tudi za njihove kraje potreben, dokazuje s primerom, ki se je zgodil na nekem sejmu v Bosni. Na tem sejmu je namreč kmet prodal mlado govedo za 170 Din. Mesar je imel od njega 80 kg čistega mesa, in ga je prodal po 6 Din, to je, dobil je za meso 480 Din, za kožo, težko 15 kg, po 8 Din, je dobil 120 Din. Plačal je torej za živinče 170 Din, dobil pa okoli 600 Din.
Tudi v naših krajih ni dosti drugače. Zato pa je kmetska samopomoč potrebna in vsakemu prijatelju našega ljudstva simpatična. In ta samopomoč se je že začela, hvala Bogu, izvajati. Imamo primere iz nekaterih krajev naše ožje domovine, da so kmetje na sejmih se strogo držali cen, določenih od svojih zaupnikov, voditeljev krajevnih, odnosno okrajnih Kmečkih zvez ali pa krajevnih organizacij JRZ. Držali so skupaj in dosegli po-višek cen za 20—30%. Kmetje, bodite složni, strnite svoje vrste! Ne dajte se od nikogar pregovoriti ali prevariti! Strnite se povsod v fronto za pravične in poštene cene! če bote ostali složni, medsebojno zvesti in neomajni, bote zmagali. Drugače pa vas bo zdrobilo kolo krize, ki neusmiljeno teče in drvi naprej.
kega semenišča v Mariboru. G. kanonik je izredno nadarjen, dober govornik in bo na novem in odgovornosti polnem mestu delal z vso vnemo v dobrobit obširne La-vantinske škofije. K imenovanju naše čestitke!
70 letnico je obhajal koncem februarja g. Matija škorjanc, duhovnik državnega zdravilišča na Topolščici. Jubilant se je rodil v št. Pavlu pri Preboldu, 'gimnazijo je končal v Celju in mašniško posvečenje je sprejel v Mariboru 1. 1891. Kaplan in župnik je bil pri Sv. Florjanu ob Boču in v Št. Janžu na Dravskem polju. Radi bo-lehnosti je moral opustiti težavno pasti-rovanje na deželi in izvršuje svoj duhovniški poklic v omenjenem zdravilišču. K 70 letnici naše čestitke!
Zlata poroka pri Sv. Trojici v Halozah.
V nedeljo dne 1. marca je poteklo 50 let, odkar sta sklenila sv. zakon g. Alojz Le-tonja, trgovec in posestnik v Rodnem vrhu, ter njegova žena Julijana. Kljub 72, oziroma 67 letom sta še oba čvrsta in je naš Lojz še vedno šaljiv. Zlatoporočen-cema želimo tudi zanaprej vse najboljše!
Sto let je preteklo 6. marca t. 1., kar je bil rojen v Velikih Laščah pisatelj in pesnik Josip Stritar.
Nesreče
Majarija pogorela. V Dobrovcih na Dr. polju je upepelil ogenj posestniku Avgu-
Gospa Ivanka ima prav!
Da ima rajša, če postane pri pranju voda umazana, pravi gospa Ivanka. 3e to mogoče? Dali Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovega mila ima neverjetno moč, da razkroji in odplavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Perilo postane<snežno belo in - odplavljena umazanost počrni vodo.
štinu Petru majarijo in utrpi pogorelec 10.000 Din škode.
Stoletnico rojstva pisatelja in pesnika I.
Stritarja smo obhajali 6. marca.
Ogenj povzročil 50.000 Din škode. V Pacinjah pri Ptuju je izbruhnil na večer ogenj v gospodarskem poslopju železničarja Petroviča. Gospodar je bil ob izbruhu požara pri sosedu Hrga. Petrovič in Hrga sta prihitela na pomoč in najprvo zbudila družino, ki je še trdno spala, nakar sta s.e podala v hlev reševat živino. Ko je Petrovič odgnal iz hleva ravno zadnjo kravo, se je nanj zrušil goreč strešni stol ter ga pod seboj pokopal. Vsega opečenega so rešili izpod ruševin ter ga koj prepeljali v ptujsko bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Domačija pogorela. Na Razgorju v župniji Laporje in sicer pri Špicu so pekli kruh, ko je bila gospodinja v bolnišnici. Užgale so se saje in pogorela je cela domačija.
Nevaren ogenj. V sredo dne 4. marca, okrog pol 11. ure zvečer, je nastal ogenj v kolarnici g. Jakoba Arnuš v Krčevini, občina Grajena pri Ptuju. Ogenj se je razširil iz cementnega soda, v katerem so bile ovsene pleve, na okrog ležeče le-ssne predmete. Hišni gospodar se ima zahvaliti bralnemu društvu v Krčevini, ki je bilo zbrano pri vezavi knjig, da je prihitelo takoj na mesto nesreče in udušilo ogenj, katerega plameni so že objemali tramovje, na katerih se nahaja krma. Nesreča bi bila tem večja, ker so domači bili v prvem spanju, tako da jih je bilo komaj zbuditi. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
Otrok v plamenih. Anica Dornikova, enoletna hčerkica rudarja v Bukovici pri Laškem, se je igrala s steklenico, v kateri je bil bencin. Bencin je prišel v do-tiko z ognjem in na mah je bil otrok v objemu plamena. Na dekletu je zgorela obleka in so jo prenesli v obupnem stanju v celjsko bolnico, kjer je podlegla hudim opeklinam.
Razne novice.
Velika nevarnost grozi Mariboru. Maribor poseda veliko državno železniško delavnico, v kateri je zaposlenih 1960 delavcev, ki zaslužijo in potrošijo v Mariboru na leto 19,940.000 Din. Sedaj pa obstoja resna nevarnost, da bodo mariborske železniške delavnice ukinjene in pre-
Gradbeni malerijal
apno, cement, kamenina, ploščice za Štedilnike, parketi, strešna lepenka itd.	322
„Gradivo" d.z o.z., preje C. Pickel
Maribor, Koroščeva ulica 89. — Telefon 2039.
nešene z delavstvom vred v Kraljevo v osrednjo Srbijo. JRZ v Mariboru je storila na merodajnih mestih vse, da se namera ukinitve mariborskih železniških delavnic prepreči.
Pri cerkvici na Pohorju (1522 m). Ma-lokateremu čitatelju teh vrstic je znano, da se nahaja visoko na Pohorju 'mesto, kjer pelje cesta iz Ribnice na Pohorju čez sedlo med Jezerskim in črnim vrhom proti Mislinju, nedaleč od ljubkega Ribniškega jezera na južni strani Ribniške koče ,ki se naziva v ljudski govorici — »Pri cerkvici«. Cerkvice danes ni več. Nekoč pa je stala tam majhna skromna kapelica, okrašena s podobo Matere božje. Ostanke te kapelice vidimo danes kot kup zloženega kamenja na južni strani planinskega doma. V davnih časih, ko še Ribnica ali prej Št. Jernej na jezeru ni imela lastnega pokopališča, so morali prevažati umrle tukaj mimo v Mislinje. Mnogokrat pa se je dogodilo, da mrtvaški sprevod v tej višini vsled hude zime ni mogei naprej. Prisiljeni so bili pustiti mrliča v snegu in šele ugodnejše vreme je omogočilo nadaljnji prevoz trupla v Mislinje na pokopališče. V spomin na to dobo je bila že od nekdaj iskrena želja ribniških planincev, postaviti na tem mestu cerkvico, toda vedno je pomanjkanje potrebnih sredstev onemogočilo uresničenje te želje. Zato so se odločili merodajni krogi seznaniti vse cenjene čitatelje s prej označenimi dejstvi in jih na tem mestu zaprositi za majhno podporo, da bi se končno uresničila želja vrlih planincev v čast Matere božje in v okras našega prelepega Pohorja.
Pri neredni stolici,
napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja
FRANZ-JOSEFOVA
naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Ogl. rcg. S. br. 15.485/35
Cesta Sv. Trojica — Sv. Andraž v Hal. Nujno potrebna je najkrajša zveza med Sv. Trojico in Sv. Andražem v Halozah. Zato je edino pametno, da gre nova cesta skozi Podlehnik naravnost k župnijski cerkvi Sv. Trojica. Od tu bi se lahko pozneje nadaljevala čez Sv. Duh in Do-leno v Naraplje. Tako bi bile cele Gornje Haloze zvezane, kar je predvsem velikega gospodarskega pomena. Cesta se gradi že dve leti; do Trafela bo kmalu zgotovljena. Kam pa od tam? Upamo, da bo gotovo ustregla banska uprava upravičeni želji dve tretjini občanov, da se izpelje cesta čez Podlehnik, kakor zahtevajo to gospodarski oziri, ne pa, kakor želi ena peščica občinskih odbornikov in drugih, ki iščejo le svoje koristi. Za vzgled naj služi šola Novacerkev. Ta šola bi se bila morala zidati pri Sv. Trojici. Tako kaže pamet in tako so prosili Slovenci. A kdo je
zmagal? Bivši nemčurski občinski odbori; dosegli so, da se je šola zidala (1. 1892} ob cesti, popolnoma na samotnem kraju, na močvirnatih tleh. Za vzdrževanje tega poslopja se izdajo letno velike svote. Voda prihaja v klet 1 m visoko in izpodjeda fundament. Kakor zdaj uvidijo vsi, da je bila neumnost in strankarska zagrizenost, da se je šola stavila ob cesti, tako hočejo nekateri svoje prednike posnemati v načinu tudi pri gradnji ceste Sv. Trojica — Sv. Andraž.
Vinski sejem v Ljutomeru dne 3. t. m. je le« tos prav dobro uspel. Vina je bilo približno 3C0 vzorcev prav dobrega in izvrstnega. Razstavljene so bile tudi origilnalne trtne škropilnice po nizki ceni, osem vrst raznih gnojil in dve vrsti bakrene galice. Obiskovalcev je bilo vedno polno v dvorani, še več bi jih prišlo, če bi bila dovoljena polovična vožnja. Prodalo se je cirka 500 hI vina, veliko vinogradnikov pa se tolaži z upanjem, da bodo prodali na podlagi zvez od vinskega sejma. Cene vina so letos izredno nizke, kakovost pa je izborna, to je splošna sodba vseh udeležencev. Vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu, najlepša hvala:
Ženska napravila pomočniško preizkušnjo za mesarsko obrt. Pri mesarju Štefanu Koširju v Zagorju ob Savi je napravila s prav dobrim uspehom pomočniško preizkušnjo za mesarsko obrt gospodična Mici Drofenik, hči mesarja in krčmarja Ludovika Drofenik iz Bevskega.
Najstarejši lovec na Slovenskem umrl. V Novem mestu je umrl v starosti 92 let Franc Lenarčič, najstarejši slovenski lovec. Rodil se je v Pristavi pri Podgradu. S 17 leti je nastopil službo grajskega lovca in 1. 1867 je dobil prvo lovsko karto.
Kmetski strokovnjaki, v zbor! Ljubljanska sekcija združenja jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov ima svoj letni občni zbor v nedeljo 5. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v Celju, v gostilni pri »Zelenem travniku«.
Angleški kralj Edvard VIII. je govoril prvič, odkar je zasedel prestol, iz Londona po radiju za celo Veliko Britanijo.
ju. marec ¿irou.
SL.U V ÍLIV5K.Í 3USFUDAK
Stran 5.
Podražena železnica za osebni promet.
Smo že poročali, da bo s 1. aprilom povišana na železnicah potniška tarifa pri navadnih vlakih za 10%, pri brzih za 5.7 do 9.1%. Pri potniških vlakih se bo vozna cena v III. razredu povišala pri 5 km od
I.50	na 2 Din (v II. razredu od 2.50 na 3 Din). Pri razdalji 40 km bo vozna cena povišana v III. razredu od 12 na 13.50 D (v II. razredu od 18 na 20.50 Din), pri 100 km v III. razredu od 30 na 33 Din (v II. razredu od 45 na 49.50 Din). Pri večjih oddaljenostih znaša povišanje točno 10 odstotkov. Vozne cene za brzo-vlake se povišajo šele pri razdalji 10 km, in sicer v III. razredu od 5.50 na 6 Din (v
II.	razr. od 8.50 na 9 Din). Pri razdalji 100 km se poviša vozna cena v III. razredu od 55 na 60 Din (v II. razr. od 82.50 na 90 Din). Znatnejše bo povišanje voznih cen pri nedeljskih povratnih kartah, kjer bo znašalo povišanje v manjših razdaljah okrog 40 odst., pri razdaljah do 25 km okrog 33 odst. pri večjih razdaljah pa 22 do 25 odstotkov.
Na sedmini pokojne Elizabete Vrečko v Bukovcu pri Zgornji Polskavi se je nabralo za len. škof. dijaško semenišče v Mariboru 156.25 Din. Bog plačaj vsem darovalcem!
Na praznika dne 19. in dne 25. t. m. ostanejo trgovine v Mariboru dopoldne odprte.
Ali ste se že prijavili za »Putnikov« izredni vlak v Planico k senzacijonalnim tekmam ob priliki otvoritve nove mamutske skakalnice? Storite to čimprej pri Putniku Maribor ali Celje, ker je na razpolago le 400 sedežev.
Na Kal vari jo! (kažipot za duhovnike) vezan stane Din 5.—.
Na Kalvarijo! Knjiga križevih potov! Vmes ]e tudi: kraljevi pot sv. križa za mladeniče, in kraljevi pot sv. križa za dekleta. Oboje je spisal Anton Martin Slomšek. Strani 580. Cena: broš. 6 Din, polplatno 8 Din, celoplatno 15 Din.
Kari May — zadnji zvezek — je sedaj izšel in ga pošljemo vsem naročnikom. Knjižnicam priporočamo, da si dajo vezati posamezne zvezke. Tako imajo naenkrat 72 knjig, ki bodo najbolj čitane. Zahtevajte posebno ponudbo!
Koledar »Slovenskega gospodarja« je še tudi na razpolago. Oni, ki so jih vzeli v razprodajo, naj sedaj isto zaključijo in koledarje vrnejo.
Vsebina koledarja je letos tako praktična, da je vsakemu nujno potrebna.
Dva meseca sta že v letu 1936 minila in Vi še
nimate nobenega žepnega koledarja. Oglasite se v kateri naših prodajalen, jih imamo še na razpolago. Boste zadovoljni.
Obžalovanja vredni slučaji.
Umrl vsled izstoplih možganov. Poročali smo, da je dobil 291etni posestnikov sin Jakob Slatinšek s Slatine pri Ponikvi z motiko 16. februarja tako hud udarec po glavi, da mu je počila lobanja in so izstopili možgani. Težko udarjenega so prepeljali v bolnico v Celje, kjer je podlegel zadnje dni prehudi poškodbi.
Vlom v trafiko. V Rogaški Slatini je bil izvršen od neznancev vlom v trafiko, iz katere je izginilo za 10.000 Din tobačnih izdelkov.
Ukradena železnica! Od Sv. Ruperta n. Laškim poročajo: Pa ni pustna šala, da-siravno se je reč izvršila še v pustnem tednu, ampak živa resnica. Bilo pa je to v Trobendolu, župnija Sv. Ruperta n. L. Kakor znano, je tam ozkotirna železnica premogokopne družbe v Laškem, ki pa je v zadnjem času obrat ustavila in ves inventar prodala. V nedeljo dne 1. marca so zapazili nekateri popotniki, da je bila železniška proga na posestvu Jožefa Bez-govšek v Sv. Petru razdejana; v daljavi 130 m so bile tračnice po neznanih zli-kovcih odnešene. Orožništvo v Laškem je vzelo zadevo resno v delo in kmalu so našli ukradene tračnice, dobili pa tudi predrzne tatove, ki niso iz naše župnije. Komunistični duh, ki ga sejejo ruski in naši komunisti, leze tudi pri nas v bujno klasje!
Izpred sodišča.
Obsojena radi pretepa. Dne 5. marca se je vršila v Mariboru obravnava proti 621etnemu posestniku Francu Mahoriču in njegovemu viničarju Jožefu Cafuti s Placerja. Omenjena sta pretepla v Pla-cerju Franca Rojsa tako hudo, da mu je
0*1.. j. reli.lr. pod S. ti. 1502 od II XII lili.
desna stran telesa delno okromela. Ma-horič je bil obsojen na 2 leti ječe, Cafuta pa na dva meseca strogega zapora.
§!oYCii§fíd Krajina.
Sobota! Streljačka družina je imela 1. marca ob J410. uri dopoldne svoj občni zbor. Članstvo se je polnoštevilno udeležilo društvenega občnega zbora. — Občni zbor je imela kreditna zadruga drž. uslužbencev 29. febr. pri Fafliku. Zanimanje je bilo zelo veliko in tudi delo samo ja napredovalo povoljno v minulem letu. — Sodišče je razglasilo uradne ure za stranke. Uradnt dan bo vedno v sredo. Zato vsi oni, ki nimajo povabila na sodišče, naj ne prihajajo ob drugih dnevih, ker se jim ne bi moglo ugoditi. — Gasilci soboškega sreza so zborovali v drugi polo > vici meseca februarja. Občnega zbora se je udeležilo 200 delegatov. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo sprejetih 1739 pisem, odposlanih pa 1872. Obravnavalo se je 3102 dopisov. Gete ima jo 50 dvokolnih brizgalk, 56 četverokolnih in dve motorni brizgalki. Gasilskih domov je 40. Požarov je bilo 69 manjših, 31 srednjih in 2 velika. Pri gašenju ognja je bilo ranjenih 10 gasilcev. škoda po požarih se ceni na 830.350 Din. Otetega je bilo narodnega premoženja za Din 1,621.650. Gasilska župa je imela 6.361.50 Din
Bombe na bolnico angleškega Rdečega križa Dne 4. marca je vrglo Italijansko letalo na taborišče angleškega Rdečega križa pri Kvoramu na severnem abesinskem bojišču 40 velikih bomb. Ubite so bile tri bolničarke. štiri so podlegle ranam 5. marca. Vest o bombardiranju angleške bolnice je izzvala v abesinski prestolnici silno ogorčenje. Angleški poslanik je takoj zahteval podrobna poročila in jih je poslal Društvu narodov in angleškemu zunanjemu ministrstvu. V Adis Abebi izrecno opozarjajo, da je bila angleška bolnica pri Kvoramu še prav posebno točno obeležena kot ustanova Rdečega križa. Sredi bolniškega taborišča je na visokem
Očetov jjreSi.
10
Odnesel je denar v kamro in se vrnil šele čez nekaj časa. Prinesel je skledo polno mleka, na katerem se je rumenila debela plast smetane, zraven pa pol hleba kruha. Medtem ko je pater pridno zajemal, je na drugem kraju mize pisal mojster potrdilo za sprejeti denar. Kapucinar je pregledal pisanje, ga odobril in shranil. Nato je vzel iz listnice papir, na katerem je stalo, da je mojster Jurij Močilnik dobil iz patro-vih rok štiri sto tisoč dinarjev, pod tem pa je bil podpis in samostanski pečat.
»To vam dam za slučaj, da boste denar v kako hranilnico naložili, da vam ne bodo delali sitnosti.«
»Da, treba bo, drugače me spoznajo še za razbojnika, hehe,« se je krojač smejal.
»In še ta svet vam dam: držite ga skup, da se vam ne razleti ko mladi ptiči! Za dobro življenje vam bo že obresti dovolj.«
»Bikec, bikec! Jaz se ne bom dotaknil ne kapitala ne obresti. Ali mislite, da bom začel kakor tisti bogatin v svetem pismu ali kakor izgubljeni sin? Ne, mojster Krištof ostane mojster Krištof. Od tega zaklada naj si moji otroci kdaj kupijo sliv pa fig.«
»Prav. Potem še nekaj. Ne pravite živi duši ne besedice o tem bogastvu, da vam čez noč ne skopni! Sai veste, kako je.«
»Da, da, da. Tako pameten sem že sam. Če obesim to reč na veliki zvon, mi ne bodo le pri durih, še skoz okna mi bodo lezli v hišo. čenčav pa nikoli nisem bil; rajši govorim manj ko preveč.«
»Torej Je v redu. Zdaj se bom moral pa odpraviti. Brez zamere, mojster!«
»Nimam kaj zameriti, hehe. Pa še prihodite!«
Pospremil ga je do duri. Tam se je spomnil:
»Krištof moj, zdaj bi bil pa kmalu na glavno reč pozabil! Povejte dobremu gospodu, da ga lepo zahvalim za ta mili dar. Sicer bi bilo tudi manj dovolj, toda tudi s tolikim sem zadovoljen. Kdor velikega ne časti, ta malega vreden ni, hehehe!«
»Tiho, tiho, mojster! Nič več o tem!« Veselo mu je pomežiknil in odhitel.
Te noči krojač niti za hip ni zaspal, tako so s:e mu podile misli po glavi. Vse študiranje mu ni pomagalo: ni in ni mogel pogruntati, kdo in zakaj bi mu bil poslal tako ogromen kup denarja. Hudo mu je bilo, da o vsem ni smel nikomur ničesar črhnitli Toda bil je odločen in je skril skrivnost ne le pr£<5 hčerko, ampak tudi pred Janezom, pomočnikom, kateremu ni drugače nobene misli utajil. Pomiril se ja šele, ko je odnesel ves denar v mesto in ga tam naložil v neki kmečki hranilnici.
Čemu zavarovalnica poleg hranilnice?
Ker se vedno bolj naglaša, — in sicer utemeljeno — da je zavarovanje pri Karitas najboljši način varčevanja, se najdejo ljudje, ki vprašujejo, čemu to zavarovanje, ker imamo za varčevanje hranilnice in posojilnice.
Vsem, ki tako vprašujejo, naj bo odgovorjeno, da je med varčevanjem potom zavarovalnice in varčevanjem potom hranilnice velika razlika in da se mora dati varčevanju potom zavarovanja v gotovih ozirih prednost. Glejmo nekatere razloge:
1.	V hranilnico neseš, kadar hočeš in kolikor hočeš. A tudi dvigneš lahko, kadar hočeš in kolikor hočeš. Pri zavarovanju pa ni tako. Natančno je določeno, kdaj moraš plačati in koliko moraš plačati. Dvigniti pa sploh ne moreš nič, kvečjemu posojilo lahko dobiš na svojo polico. Tako si nekako prisiljen k varčevanju.
2.	Kdor varčuje potom hranilnice, bo dobil le toliko, kolikor vloži — prištejejo se le obresti. Kdor pa je zavarovan pri Karitas (ali pri Vzajemni za življenje), se za slučaj smrti takoj izplača cela zavarovana svota. N. pr. če je kdo kdo do svoje smrti v hranilnici naštedil 1000 Din, bodo dobili njegovi dediči le 1000 Din. Kdor pa se je zavaroval za slučaj smrti za 10.000 D, bodo dediči dobili 10.000 Din, četudi je zavarovanec do smrti plačal morda samo 100 ali 1000 dinarjev.
3.	Veliko prednost daje zavarovalnici (pred hranilnico) negotovost življenja. Nikdo ne ve, koliko let bo tlačil zemljo. Pri hranilnici je ta-¡io, da čim dalje živiš, tem več nahraniš skupaj (če redno plačuješ in ne dvigaš). Pri zavarovanju pa leta ne igrajo vloge. Ce se danes zavaruješ pri Karitas za 10.000 Din (ali več ali manj), se bo v slučaju smrti izplačala cela zavarovana vsota, četudi bo plačanih le nekaj mesečnih premij.
Kaj sledi iz vsega tega? Eno: Kdor hoče za-»igurati sebi in svojcem mirno bodočnost, naj se čim prej obrne na domačega zastopnika zavarovanja Karitas ali na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova ulica 8) in se naj zavaruje. Cas beži, zato naj nikdo ne odlaša.
dohodkov izdatkov pa 6.284.75 Din. Občni zbor je potekel lepo in mirno.
Poštni avtobus na progi Lendava-Sobota-Ro-gaševci še zmeraj ima svoje ncdostatke. Poštna direkcija je dala namesto prejšnjega in sedaj nerabljenega avtobusa na razpolago drugi avtobus, ki pa zdaleka ne odgovarja potrebam našega podeželja radi stare konstrukcije in večnih defektov. Potniki so res ogorčeni nad tako vožnjo, ker ne morejo priti pravočasno na urade. In vsi ti nedostatki gredo na račun poštne direkcije. Ker pa je poštna direkcija izdala svoječac-
? Med. univ. dr. F. KARTIN,
zobozdravnik
M špeeijalist za zobne in ustne bolezni, or-X dinira po preselitvi od zdaj naprej; Mari-l) bor, Gosposka ulica 32 (Cverlin), vhod A	Volkmarjeva ulica 1.	269 _
no predpise in pravila za privaten prevoz oseb na tej progi, je tudi njena dolžnost sedaj, da se pobriga za redne vožnje.
Zgradba mostu na Petanjcih. Poročali smo že na tem mestu o potrebi petanjskega mo3tu. Sedaj so predpriprave za gradnjo mostu že v teku. Vsekakor se računa s tem, da se bo z delom začelo sedaj spomladi. Strokovnjaki preiskujejo teren za fundiranje betonskih opornikov, želimo le, da bi bil most dograjen čim preje, da bi dolgoletna želja gornjega dela Slov. Krajine in dela 'Slov. goric postala dejstvo.
Sv. Sebeščan. Iz občinskega proračuna so se dali delati v vaseh mostovi, določeno je bilo, da se bodo naredili mostovi tudi pri Sebeščanu,
pa zdaj je konec proračunskega leta, a o mostovih ni sledu. Ne vemo, kdo je temu kriv. Ce enako plačujemo, naj imamo tudi enake pravice. Tu ima g. Benko, narodni poslanec, svoje posestvo in vsi bi mu bili hvaležni, če bi dal on ta del ceste popraviti.
Sv. Sebeščan. Pravila za ustanovitev Prosvetnega društva so vložena. Kmalu bo občni zbor in že zdaj vabimo vse dobre katoličane, mladeniče in mladenke, može in žene, da vstopijo v društvo, da bomo tako tudi mi deležni sadov katoliške prosvete. — Sprejem v Marijin vrtec bo dne 25. marca. Sprejetih bo okrog 70 otrok.
Krog. V naši vasi se je brez kake agitacije »Slovenski gospodar« sijajno razširil. Ljudstvo se ga oklepa in druge časopise odpoveduje. — Zadnjo predpustno nedeljo je bil pri poroki Be-jek Joško, ki je popeljal pred oltar nevesto Terezijo Mes.
šalamenci. Spadamo k občini Fuconci in tudi mi moramo plačevati velike doklade. Občina ima baje nad 100.000 Din gotovine, ki niso namenjeni v noben določen namen in zdaj zopet bomo plačevali 85% doklade.
IIMIŠTVENE
Hoče pri Mariboru. V nedeljo dne 15. t. m. bo v Slomšekovem domu ob treh popoldne in ob sedmih zvečer igra »Luč z gora«.
Leskovec. Letošnje predpustne nedelje ne bomo tako hitro pozabili. Ni bila lepa, dež, slaba pota, blato! Kar se tiče vremena, res slaba! Kar zadeva izobrazbo, dan duhovnega veselja, zares
prelep sončen dan! Sonce prežene temo, mrak, meglo ter da človeku pogum in veselje za delo. Tak duhovni sončni dan smo imeli v šoli, kjer se je uprizorila prelepa vzgojna igra Mala pevka«'. V resnici zasluži ,da bi jo vsi slišali, v srce sprejeli ter da bi rodila obilno sadu.
Velenje. Prosvetno društvo v šmartnem pri Velenju priredi v nedeljo dne 15. marca, ob 3. uri popoldne, v Društvenem domu zanimivo ir. poučno predavanje o Abesiniji in o Sueškem prekopu s skioptičnimi slikami.
Jelenče pri Pcsniei. Dne 15. februarja je nenadoma umrl Rihard Jarc, svak banskega svetnika g. šerbineka v 56. letu svoje starosti. Bil je dober družinski oče, vzoren gospodar, priljubljen povsod, prijeten družabnik in cerkveni
pevec. Zapušča mlado dvodo in tri otročiče v nežni mladosti.
Sv. Bolfank v Slov. goricah. Nov svež grob je nastal na našem mirodvoru. Krije namreč zemeljske ostanke blagega moža, poštenjaka, ki
VI.
Ker je od srede julija do septembra bilo deževno, je bil z žetvijo križ in kmetje so tožili zaradi slabega leta. Pri Dvorniku je bilo še hujše, ker je imel premalo poslov, med košnjo pa sta mu še dva hlapca ušla, tako da mu je precej sena in žita zunaj zagnilo. Medtem pa ko so njegovi sosedje na moč jadikovali, ni Tevž zinil nobene žale besede, temveč je otožno hodil po polju. En sam krat je spodaj na vasi dejal, da s tako veliko kmetijo ni kaj; več požre, kakor da. Najrajši bi prodal. Ta beseda se je razčula in od raznih strani so ga prišli vprašat. Ker pa je zahteval tako neznansko veliko, ni nihče mogel kupiti. Zaradi tega so eni dejali, da je skopuh tak, drugi pa, da mu sploh ni zares in da ima ljudi za norca. Sorodnikom, posebno sestrama, ki sta ga na žive in mrtve rotili, je zatrjeval, da mu domačija ni na prodaj — razen tedaj, če bi zanjo dobil toliko, da bi si za izkupiček mogel v dolu kje dvakrat večje posestvo kupiti. Vendar pa se je zdelo ljudem čudno, da je še več ko prej hodil zdoma in da je tistemu — kakor je dejal — tovarišu pri vojakih razkazoval hišo in grunt.
Tako sta minula dva meseca. Tik pred Sinsveti se je iznenada razvedelo, da je Dvornik svoje posestvo z vsem, kar je bilo pri hiši in v hlevu, nekemu Gorenjcu prodal. Izpočetka so ljudje menili, da so to le marnii. Kmalu na po je izkazalo za resnično;
kajti na vasi se je prikazal kupec sam in rekel, da prevzame gospodarstvo že o Šmartinjem. To je bilo razburjenje v občini, kakršnega še ni bilo kmalu!
Vsi, ki so se poprej oglasili kot kupci, so bili jezni; občinski možje so se hudovali, da je pripeljal Tevž čisto tujega človeka v kraj; kaplan je rekel prijatelju med štirimi očmi, da bi mu take brez-srčnosti ne bil nikoli prisodil; sestri pa sta ihteli okoli doma in tulili pred bratom na ves glas: kako je mogel storiti tak v nebo vpijoč greh in to lepo domačijo zabarantati kakor kake vole. Na vse očitke in graje je odvračal Tevž isto: da Dvornikovo nič ne nese in da je trikrat bolja kaka kmetija v dolu ali pa kak drug posel. Taka beseda je najhuje razkačila mojstra Krištofa. Velike oči so mu bolščale ko svetle krogle, kosmate ruse pa so ^e mu kar tresle.
»Tako? Nič ne nese Dvornikovo?« je vpil. »Kako pa je tvojemu očetu neslo, he? Cele žaklje denarja je izdajal na posodo. Tvoj oče je bil mož, ti pa nisi vreden, da bi coklje za njim nosil. In čisto tujemu si prodal; sram te bodi! Jaz bi bil kupil — Krištof! — bi bilo vsaj v žlahti ostalo.«
»Kaj, vi? Vi bi bili kupili? Ali imate toliko denarja?« je poizvedoval Tevž.
»Denarja — denarja — denarja? Da, da, da! Če ga tudi nimam kar v žepu, bi ga bil že spravil skup. Niti dinarja ti ne bi bil ostal dolžen.«
»Tako bogati ste torei?«
stebru plapolala 4 m široka in nad 10 m dolga zastava z znakom Rdečega križa, ki je bila vidna daleč naokoli. Poleg tega, da so bili vsi šotori označeni z velikimi znaki Rdečega križa na strehah, so 300 m daleč na okrog razgrnili po zemlji velike ponjave v razmerju 20X20 m z ogromnimi znaki Rdečega križa, ki so morali biti za vsakega letalca jasno vidni. Italijanski letalci, ki so vrgli na bolnico 40 bomb velikega kalibra, so leteli tako nizko, da ni nobenega dvoma, da so morali jasno videti znake Rdečega križa in sicer tem bolj, ker so najmanj desetkrat leteli komaj 100 metrov nizko nad bolnico. Pred dnevi je vodstvo bolnice naprosilo
zasluži tudi v našem listu nekaj vrstic v spomin. V lepi starosti 85 let je odšel k večnemu počitku Janez Lubec, bivši posestnik, zdaj pre-vžitkar iz Biša. Kajni je bil dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja« in drugih katoliških listov. Bil je 18 let kot občespoštovani župan v Bišu, ravno toliko let cerkveni ključar ter soustanovitelj tukajšnjega katoliškega prosvetnega društva. Naj mu bo Bog plačnik za vse dobro na zemlji!
Bukovec pri Zgornji Polskavi. V nedeljo dne 1. marca, ko se je oglašal zvon, da pokliče vernike k službi božji, je zaprla svoje trudne oči Elizabeta Vrečko, po domače Le3jakova, v 74. letu svoje starosti, prva v naši župniji v tem letu. Bila je iz ugledne čičekove družine na Bohovi. Njenega pogreba, ki ga je vodil ob asistenci g. župnika iz Frama domači g. župnik, kateri je tudi imel prisrčen nagrobni govor, se je udeležila velika množica sorodnikov, hvaležnih sosedov in drugih dobrih znancev in prijateljev Lesjakove hiše. Rajna naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
Zafošt pri Slov. Bistrici. Po kratki in mučni bolezni je preminula v četrtek 27. februarja šivilja Razboršek Marija (Pohtarjeva Micka )v 42. letu starosti. Kdo ni poznal naše blage in dobrosrčne Micke? Bila je daleč na okrog znana kot prvovrstna šivilja. Vse pa jo je spoštovalo radi njene dobrosrčnosti in bogaboječnosti. Njeno življenje je bilo vzgledno, polno dobrih del in usmiljenja do Siromakov. Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo poznali, spoštovali in ki je nam mnogokrat toliko dobrega storila. Velika množica njenih znancev jo je spremljala v soboto dne 29. februarja k večnemu počitku. Naša dobra in nepozabna Micka! Spavaj mirno in sladko! Ohranili Te bomo v trajnem spominu. Na Tvoj mnogo prerani grob pa Ti bomo prinašali cvetja in zelenja, da bo spomin na Tebe ostal vedno svež, da boš v naših mislih živela med nami!
Sv. Trojica v Halozah. Dne 5. t. m. smo po-iopali vodjo naših muzikantov Blaža Lozinšek, starega 59 let. Ni zamudil nobenega godovnja-ta ali slične priložnosti. Naj ga Bog pridruži mgelskim korom!
Sv. Trojica v Halozah. Smrt žanje: Kot bi lotela smrt nekako nadomestiti, kar je lansko
leto »zamudila«, lansko leto je bilo le 73 mrli-čev, najnižje število v teku 15 let, kosi letos kar povprek, stare in mlade, slabe in močne. Do konca meseca februarja je umrlo 23 ljudi v skupni starosti 825 let. Izmed moških je najstarejši Franc Letonja iz Kozmic, star 76 let, ki je lansko leto še redno zahajal v cerkev 1% ure daleč, čeravno je imel eno nogo leseno. Politično je bil vedno zvest pristaš dr. Korošca, katerega je redno volil pri vsakih volitvah. — Mlad je moral v grob Andrej Kozel iz Rodnega vrha.' star komaj 22 let. Eno leto je bil v postelji radi jetike. — želodčni rak pa je tirjal življenje 251etne Neže Bigec iz Zakla. Nekaj tednov je bila v bolnici, ni bilo pomoči. — Naj počivajo v miru!
Križevci pri Ljutomeru. Za vedno je zatisnil trudne oči 26. februarja v 78. letu svojega življenja splošno priljubljeni Matija Prelog, posestnik, trgovec in gostilničar v Starinovivasi, oče 8 otrok, od katerih je 6 živih. V prvi polovici februarja je pretekelo 50 let, odkar sta si s sedaj še živo ženo obljubila zvestobo zakonskega življenja, želela sta letos obhajati zlato poroko, a božja previdnost je hotela drugače. Pred kakimi tremi meseci je začutil bolečine v križu, nič hudega sluteč. Tekli so dnevi, pa ni šlo nič na bolje. Zdravnik je ugotovil bolezen na ledvicah, ki se ni dala več ozdraviti. Rajni je bil naročnik nabožnih listov in »Slov. Gospodarja« in zvest pristaš bivše SI. ljudske stranke. Pogreb se je vršil v petek 28. februarja ob ogromni udeležbi občinstva. Počivaj v miru, blagi mož!
Polenšak. Preteklo nedeljo smo ob obilnem številu spremili na mirodvor pridno in dobro ženico 75 letno žuran Marijo iz Polenec, ki je umrla vsled vodenike. Bila je že več let od protina pohabljena in je težko hodila ob dveh
amenciHPOui
ISI
Podgorje. Prišla sta 17. fetr. pred oltar Jur-ček Strmčnik, član apostolstva in Angela Lenart, prednica tukajšnje Marijine družbe ter sta sklenila življenjsko zvezo. Obema želimo prav
palicah. K sv. maši pa je rada šla. Ko že skof* raj hoditi več ni mogla, se je dala peljati k farni cerkvi, več kot pol ure daleč. Lepo priprav* Ijena na smrt, je mirno odšla v boljše življenje. Njej je sledila na posledicah hude pljunčlce 68« letna Slana Treza iz Hlaponec. V teku 1 tedna je bila zdrava in pokopana. Rajna je bila dobra ženica in babica in tudi njo smo spremili v lepem številu na kraj počitka. Obema rajnima naj sveti večna luč! žalostnima možema-vdov-cema in vsem preostalim domačim pa naše sožalje!
Frankolovo. Tukaj je na pepelnično sredo zjutraj mirno v Gospodu zaspala v starosti 83 let Marija šibonc, rojena Koštomaj. Bila je nad vse dobra mamica, varčna in marljiva gospodinja, dolgoletna naročnica »Slov. Gospodarja«. Zapušča dobro preskrbljene otroke. Pobožno krščanska žena in vzorna mati naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Luče. Pogosto poje mrtvaški zvon. Na pustni torek smo pokopali dve utopljenki, in sicer 14 letno šolarko Marijo Nadlučnik p. d. Otovo in 60 letno mizarjevo ženo Lizo Ložekar p. d. Pe-kovko. Prej v nedeljo 3ta padli — na poti domov — po nesreči v Savinjo ozir. v Lučnico ter našli v njej nepričakovano smrt. Obe sta bili še meseca februarja pri spovedi in sv .obhajilu. — Naslednji torek pa smo ob obilni udeležbi vernega ljudstva, gasilske čete ter bližnjih in daljnih sorodnikov spremili k večnemu počitku posestnico, gostilničarko in trgovko g. Ano Bol-tin iz dobre krščanske Tajnšekove rodbine v Skalah. V soboto popoldne je bila previdena s sv. zakramenti in je nato v nedeljo popoldne vsled svoje že večletne bolenzi v 43. letu življenja in v 17. letu zakona mirno v Gospodu zaspala. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje, rajnim pa večni mir!
mnogo sreče 'in veselja v novem stanu. Na gostiji, ki je bila brez muzike, 3ta družica in oče Miha skrbela za zabavo. — Pust je odšel, s tež kim ali z lahkim srcem, ne vem. Res pa je, da je po njegovem odhodu eden ali drugi lahko v zrcalu gledal fotografijo pusta. Mislim, da je silno težko hodil po krasni cesti na Slovenjgra-deč ter je lahko občudoval, kako ob strani gramoz v kupih gnije.
centralo Rdečega križa v ženevi, naj obvesti italijanski glavni stan, da se bo bolnica preselila bliže severni fronti, ker ranjenci zaradi prevelike oddaljenosti po večini že na poti do bolnice umirajo. Abesinski ranjenci pa se tudi naravnost boje bolnice Rdečega križa, ker je postal že običaj, da jih Italijani stalno bombardirajo. Naposled trdijo Abesinci, da je angleško poslaništvo v Rimu pred kratkim sporočilo Italijanski vladi točno kraje, kje se nahajajo na abesinskem bojišču angleške poljske bolnišnice.
Boji na severni fronti končani.
Italijanski maršal Ba-doglio je mnenja, da je »oj na severu končan in
»Kdo pravi, da sem bogat? Tele! Bik! Tebi samo denar pa denar po glavi roji. Zakoplji se v svoj kup denarja, če meniš, da ti bo tako toplo! Časti si z denarjem ne boš kupil in sreče tudi ne. Ali pa morda misliš, da bo Zvonikova takega skopuha hotela? Morda pa boš njo tudi tako zavrgel kakor domačijo, ker ti ima premalo denarja, he?«
Dvornik je nabral obrvi in ostro odvrnil:
»Ne vtikajte se v moje reči! Dovolj sem star, da vem, kaj mi je storiti.«
Po vojaško se je zasukal in jo z dolgimi koraki ubral skozi vas. Krojač pa se je hudoval za njim:
»Krištof! Prevzeten je tudi še ko kak petelin; le na kaj kaj ?«
Najhujše pa ga je čakalo z Marto, nevesto. Slutil je to in se je skrbno ogibal. Nekega dne pa ga je Zvonikova pričakala in iznenada je stala pred njim njena veličastna podoba. Ni rekla ne besede, le pogledala ga je s svojimi lepimi, sanjavimi očmi tako čudno vprašujoče. Ta otožni, prodirajoči pogled mu je zaprl sapo, da je šele čez nekaj časa spravil iz sebe:
»Marta, huda si name, kajne? Le govori, le okregaj me prav pošteno!«
»Kregati se ne znam,« je odgovorila skoraj osorno; »samo vedela bi rada, kaj pravzaprav misliš.«
»Nič drugega — nič drugega ne, kakor to, kar
sva se zmenila,« je jecljal.- »Veselje sem izgubil s, tem velikim dirindajem. Zate bi bilo tudi prehudo ...«
»O ne! Lepo je tam gor. Veselilo me je.«
»Strašno bi bila morala garati — za nič in zopet nič. Tega nama ni treba. Kupil bom kaj manjšega, bolj v lagoti, kjer bova mogla bolj tiho in srečno živeti. Le časa mi daj!«
»Tevž, Tevž! ... Zaradi mene domačije nisi prodal. Ti mi ne poveš resnice.«
»Tebi vedno — zares! Pošteno mislim in na to, da bi bilo zate prav.«
»Ti nisi več, kakor si bil. Ves drug si. Vse skrivaš pred menoj in ničesar mi ne zaupaš. Skoraj te ne poznam več.«
Krčevito je stisnil pesti, da so mu prsti zapo-kali. .. Ali ji ne bi razodel, kako je z njim? In jo poprosil za usmiljenje? Ne! Saj bi moral rajnega očeta obdolžiti — in mu je vendar sveto obljubil, da nikdar živi duši ne bo ničesar povedal. Ne! Ne bi bilo vredno moža in greh bi bilo, prelomiti besedo, ki jo je dal očetu. Sramota pa bi zadela tudi njega samega. — Toda: ali ne goljufa Marte, njenega dobrega srca, ki nič hudega ne sluti, ko jo pušča v taki negotovosti in jo tolaži z megleno prihodnostjo? Ali ji ne mora razodeti vsaj to, da ničesar nima? Ne, ne, ne! Takega ne bo marala, berača že ne. Zapustila ga bo, in poleg sramote bo moral prenašati še ranjeno srce. — Ali ne bi bilo najbolje, da
Sv. Jurij ob Pesnici. Na Jožefovo dne 19. t. m. bo ob 10. uri dopoldne v Sv. Juriju ob Pesnici javno zborovanje JRZ in sicer v gostilni g. Franca Hladeja. Na zborovanju govorita g. Fr. žebot in g. Ivan šcrbinek.
Gornja Kungota. V zakon je stopila Marijina družbenica Ivana žlaner, ki si je izbrala za tovariša v življenju Janeza Kralja iz krščanske hiše v Rošpohu. Poročil ju je ženinov bratranec g. Franc Zagoršek, župnik na Ptujski gori! Božji blagoslov z novoporočencema!
Selnica ob Dravi. Podmladek Jadranske straže v Selnici ob Dravi je dobil v nedeljo dne 1. marca svojo zastavo. Pred pozno sv. mašo je g. katehet zastavo blagoslovil ter predstavil zastavo kot simbol našega boja za časno in večno domovino. Nato so mali stražarji ponesli zastavo v cerkev. Zastavi so kumovale gospe: M. Griesserjeva, M. Vogričeva, R. Bruderjeva in G. Pinterjeva. Popoldne je bila svečana akademija Podmladka Jadranske straže, ki je imela lep moralen uspeh.
Slivnica pri Mariboru. Ker vemo, da le potom močne organizacije bomo dosegli uspehe, šteje Blivniška organizacija JRZ že par sto članov; kot predsednika smo izvolili našega vrlega Lešnik Avgusta iz Orehove vasi, zeta pok. drž. poslanca Pišeka. Vabimo tem potom vse, ki hočejo sodelovati, da si priborimo boljše čase, da se nam pridružijo! — Od oktobra 1933, odkar so nas »slavni nacijonalisti« spravili pod rački »tron«, se je danes v toliko spremenilo, da je vso ljudstvo brez ozira na politično prepričanje prišlo do spoznanja, da je bila komasacija občin ena največjih nesreč, ki nas je v gospodarskem oziru zamogla doleteti, vsi davkoplačevalci bomo še leta in leta čutili zle posledice te nesrečne »JNSarske« komasacije. — že pred meseci smo odposlali prošnjo, da se bivše občine: Slivnica, Orehova vas in Skoke združijo v novo samostojno občino s sedežem Slivnica pri Mariboru; imamo zagotovilo, da se bo fo v najkrajšem času izvršilo. Za kritje dolgov, ki so nastali za časa združene obč. Rače, se baje snuje že poseben konzorcij z geslom: Pač kmet plati, dokler živi, z žulj'mi krvavimi! — Najbolj nas pa skrbe naše občinske ceste; kamorkoli pogledaš, vsepovsod žalostna slika: tu bo pa treba prijeti z železno roko, ker sicer bomo utonili v blatu. Izmed vseh najbolj nujna pa je izgradi-
tev nove obč. ceste iz Slivnice skozi Radizel in nadalje do šesdob. že nad 40 let se vleče ta zadeva, koliko komisij si je že ogledalo na licu mesta, kako se muči živina in ljudje, a je ostalo doslej vse samo na papirju. Tem potom prosimo ponovno kr_ bansko upravo ter okrajni cestni odbor v Mariboru, da nam čimprej pomagajo do uresničenja te prepotrebne cestne zveze, ker se ne sme in ne more dalje zavlačevati. — Tudi po Creti je potrebno prestaviti cesto iz potoka na suha tla, vsaj od posestva Ornik do Bregan-ta! — Takole, sedaj pa v glavnem veste, kaj nas boli in teži, vendar ne smem še pozabiti naših brezposelnih ljudi, ki živijo veliko slabše kot berači. Tem ljudem je treba čimprej oskrbeti dela in zaslužek, zato se pa izvedba omenjenih javnih del naj nikar ne odlaša, ker naš klic prihaja ob 12. uri!
Pri Ienivosti črevesja,
črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FRANZ-JOSEFOVE
vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. S. br. 15.485/35
Medveclce pri Pragerskem. Čeravno je bil letos dolg predpust in mnogo zanimanja za že-nitev, pa vendar poroke ni bilo nobene. Vzrok je današnja kriza. Marsikateri še za potrebne vsakdanje stvari nima denarja, kako bi potem imel za gostijo. Star pregovor pravi: Ako ni v vasi nobene poroke, rad potem skozi dotično vas leti volk in tuli. Tako je tudi na pepelnično sredo skozi našo vas letel in tulil volk, namreč v človeški podobi, ter smo se zavzeli, da nam ta mrcina v prihodnje 'e bo več tulila skozi našo prijazno vasico.
Sv Trojica v Halozah. Poročila se je Tilka Turk iz Gorce, vrla mladenka veleposestnika v Gorci in bivšega župana, katerega je prejšnji režim preganjal in pošiljal orožnike brskat po njegovi hiši in zasliševat, kako se drzne tak Haložan sestaviti kandidatno listo proti Jevti-ču za majske volitve. Mož pa se ni ustrašil groženj, ampak je edini ostal značajen in vztrajen in zvest dr. Korošcu, medtem ko so večino-
ma vsi drugi občinski odborniki bivših 6 občin podpisali in volili Jevtičevo listo.
Ljutomer. 34 parov smo jih letošnji predpust zvezali pred oltarjem, od teh pa je bilo 23 parov iz štrigove. Najmlajša nevesta je bila stara 16 let. Iz Prosvetnega društva sta se letos poročila dva fanta, Slavek Korošec iz Grezovčaka, izvrsten igralec na odru, vzel je Mavričovo Ro-ziko iz Rinčetove grabe in Franček Slavinec s Kamenščaka, ki je vzel Markovičevo Angelo iz Cezanjevec. Vsem obilo sreče na potu življenja.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Sedemdesetletnico je slavil pretekli četrtek na svojem res prijaznem domu v krogu svojih dobrih tovarišev Matija Munda, ugleden kmet in posestnik na Sejanci. Castitamo!
Sv. Bolfank pri Središču. Dr. Vladimir Breznik od Sv. Bolfanka pri Središču je po odslu-ženju vojaškega roka v Nišu in Sarajevu dne 2. marca t. 1. v Beogradu položil izpit za rezervnega sanitetnega podporočnika s prav dobrim uspehom.
Sv. Marjeta niže Ptuja. V minulem predpu-stu smo imeli v naši župniji več porok in gostij. Med temi je bila tudi zlata gostija, ki sta jo obhajala Jožef in Marija Kolenc, bivša kmeta iz Formina, dne 23, februarja t. 1. Jubilanta sta že stara 73 let; oče Jožef so še krepak možak, pač pa so mati Marija vsled lanske hude bolezni bolj slabega zdravja. Zato se zlata poroka ni vršila v cerkvi, temveč sta samo doma sin Franc in njegova žena Kristina, ki sta sedaj gospodarja na lepi Kelenčevi kmetiji, priredila v spomin tega slavja primerno gostijo. Oče Ke-lenc je bil tudi priznan konjerejec ter je odnesel iz konjskih premovanj mnogo nagrad. Bil je tudi dolgo dobo občinski predstojnik, vsa leta v obč. odboru, pri šmarjetski posojilnici, pri kmetijski podružnici odličen član bivše SLS ter zaveden Slovenec in katoličan, kakor tudi njihovi sinovi, posebno njihov naslednik Franc, za kar ga je prejšnji prosluli režim občutno kaznoval. V3e svoje otroke, 3 sinove in 4 hčere, je dobro vzgojil in preskrbel, saj jih je 5 poročenih na lepih kmetijah. Jubilantoma želimo, da jih ljubi Bog ohrani z njihovimi dragimi kolikor moči zdrava in vesela do skrajnih mej človeškega življenja.
Polenšak pri Ptuju. Tudi mi smo imeli letošnji predpust vesela gostiivanja. Sicer ne toliko,
bi jo odvezal od obljube? Vsaj razočaranja si ne bi učakala z njim. Za božjo voljo: nikar! Tega vendar niti najstrožji sodnik ne bi mogel od njega zahtevati. Tedaj bi moral najlepše sanje o svoji sreči pokopati. Trikrat huje bi mu bilo, če bi izgubil dekle, kakor zdaj, ko je izgubil domačijo. Delal bo in zaslužil bo; s pridom in srečo bo kmalu toliko imel, da jo bo mogel kakor poštenjak na kaj vzeti.
Proseče jo je pogledal in mehko dejal:
»Marta, odpusti mi! Tega, kar se je zgodilo, ne morem več popraviti, če pa boš le nekoliko še potrpela z menoj, bo vse dobro in prav. Svoje srce mi pusti, prosim te!«
»Mojo besedo imaš in te ne bom nikoli prelomila,« je rekla resno; »ampak to boš razumel, da mi je težko pred očetom. Tudi jaz te prosim za nekaj: Bodi spet tak kakor prej! Lepo bodi z ljudmi in — nikar tak skopuh! Denar je mrzel in od njega ti zamrzne srce.«
»Marta, Marta! Zaklinjam se ti, da nisem skopuh.«
»Meni se tudi zdi kar neverjetno, ko te tako gledam; pa te je le prevzela strast po denarju. Vse, kar si zadnje mesece počel, potrjuje to. Če me imaš zares rad, tedaj ne obešaj srca tako čez mero na denar! Denar pa ljubezen ne moreta shajati — rečem ti: dolgo nikoli ne shajata!«
»Marta, ne boš več imela vzroka, da bi me po-
hlepa dolžila,« ji je zatrjeval napol užaljeno; »upam, da se boš kdaj še prepričala, da mi nič ni bolj tuje kakor skopuštvo.«
Ni mu še prav verjela in je rekla: »Vesela bom, če bo zares ... Zdaj morava pač v božjem imenu čakati, da se na prav obrne. Obrniti na prav moraš pa ti; drugače oče nikoli ne dovolijo, da bi me vzel. — O moji zvestobi pa ti ni treba dvomiti.«
Iz njenih oči mu je posvetil topel pogled, potem je odšla, ne da bi mu dala roko. — S ponižanim, pa olajšanim srcem je lezel v hrib.
Doma ni imel ne podne ne ponoči miru. Kakor kaka uboga verna duša je taval okoli — iz hiše v hlev, iz hleva na gumno in z gumna zopet v hišo. Večkrat je dolgo slonel v izbi na oknu in gledal po dolini in na hribe okrog. Temni gozdovi, svetle jase, sončni vrhovi, vse, vse ga je vabilo: Ostani! Ostani! Nikar odtod, nikar! Tu gori je bilo nebo prijaznejše ko kjerkoli na svetu, tu gori je bilo sonce doma. Na vse zgodaj zjutraj, ko so se po dolinah še vlačile megle, je tu že gorelo in žarelo skozi drobna okenca; in pozno zvečer, ko so dolino že pokrile temne sence, je tu zgoraj še objemalo bele domove, se ustavljalo na obronkih in se od vrhov kar ni moglo ločiti. O, vse to, vse to zapustiti! Zapustiti beli, sončni dom očetov ...
(Dalje sledi.)
da ALrsinci ne bodo več skušali zavzeti izgubljenih postojank. Letalstvo je javilo, da se južno od Amba Aladže zbirajo abesinske čete. Delavci z vso hitrostjo popravljajo avtomobilske ceste, ki so v slabem stanju. Mnogo vojakov se je vrnilo v zaledje, da se odpočijejo. Nadomestili so jih s svežimi oddelki. Prebivalstvo ne kaže niti najmanjše sovražnosti napram italijanskim četam.
Prebivalci abesinske
prestolice pomirjeni.
V Addis Abebi se je prebivalstvo pomirilo, ker vlada ni dajala ni-kakih poročil, ki bi poročala o velikih abesin-skih izgubah. Računa pa se, da je padlo v Tembijenu do 2000 vojakov.
kot je bilo kandidatov, pa smo še itak prav zadovoljni. — Pridni čevljar Rižnar Jožef iz Bre-zovec je vzel vrlo Marijino družbenko Kvar Gero v Pritinski. Madjašič Marija, želarska hči v Slomih, je vzela šoštarič Antona iz Hlaponec. šumenjak Franc iz Polenec je poročil Lajh Albino v Lasigovcih. Mlad kovač Poznič Franc v Braclavcih si je pa izvolil Kranjc Lizo iz Polenec. Zagoranski Štefan po rodu Hrvat, že od mladosti hlapec v Braclavcih, je mahnil na Za-sade, kjer gospodari s Kokol Katiko. K sv. Tomažu je nam odšel dober mizar Viher Alojz iz Braclavec in poročil Pintarič Matildo, cerkveno periljo v Bratonečicih. Kmečki fant šilak Franc v Brezovcih je dobil novo gospodinjo Ve-selič Julko iz Moškanjc (fare sv. Marjete). Petek Vinc posest, v Braclavcih je kar mahnil k sosedovim in odvzel Sv. Tomažu župljanko Marijo Kranjc iz Savec. Z lepim avtom se je pripeljal mlad srečen in vesel par iz Šoštanja ter si obljubil zakonsko zvestobo pred našim lepim kipom Marije Polenske. Vsem tem mladim parom želimo vso srečo in blagoslov iz ncbe3. Katerim pa še ta predpust ni bilo sojeno stopiti v zakonski jarem, naj jih tolaži zavest, da še 3 dni Dred smrtjo je še sploh čas.
Sv. Kunigunda na Pohorju. Naša dolgoletna želja in prošnja se nam je zdaj izpolnila. Gosp. ban dr. Natlačen je podpisal odlok, da se začne graditi nova cesta Zreče—Sv. Kunigunda in sicer po naši želji od kolodvora v Zrečah. Obenem je tudi poštno ravnateljstvo v Ljubljani ugodilo naši prošnji, da se vpelje vsakdanji poštni promet med Zrečami in Sv. Kunigundo, ki se je začel z 2. marcem t. 1. Zato izrekamo iskreno javno zahvalo banski upravi in poštnemu ravnateljstvu za to blagohotno naklonjenost. Ta naklonjenost bo pripomogla, da bomo Kuni-pundčani lažje pozabili udarce, katere nam je prizadjal prejšnji režim.
Luče. S 1. marcem je otvoril v Mežniji v Lu-čah svojo podružnico g. Jakob Sem, trgovec na Ljubnem, Poslovala bo njegova hčerka gdč. Ida Sem. Prejšnja trgovka gdč. Jožefa .Tuvan se je pred kratkim poročila z g. Ivanom Fclicijan, lesnim trgovcem v Belgradu.
.Sv. Peter na Medv. telu. Ali ste čitali Št. Pe-terčani v s Slov. Gospodarju« z dne 22. jan. t. 1., kako sijajno no izpadle občinske volitve v raznih občinah dne 19. januarja. Le ena občina, Lesce na Gorenjskem, je, v kateri so zmagali bivši sa-mostojneži. Glejmo, da se ne bo pri nas kaj takega zgodilo. Tudi pri nas je bilo svoj čas dosti takšnih junakov, ki so trdili, da so dobri kristjani; samo za politiko po kršačnskih načelih jim ni bilo mar. . .li ni sramota za kristjana, da vsakemu nepoznanemu človeku več verjame kakor pa katoliškemu duhovniku?! Omenim še nekaj za tiste, ki mislijo, da ne sme biti nobeden zaveden katoličan v parlamentu. Ozrite se malo okoli po svetu v države, katere so skušale Boga popolnoma odpraviti. Tam niso prišli do sreče in zadovoljnosti, ampak so ljudem napravili pravi pekel. To je delo tistih, ki so jim kristjani trn v peti. In še nekaj. št. Peterčani emo še Slovenci. Ali ni čudno, da se hočejo nekateri od Slovencev odstraniti in slediti Hrvatom, oziroma Mačkovcem. Mar mislite, da bo res Maček Slovencem za paro koristi dal ali storil? Tisti, ki ste za Mačka tako navdušeni, niste Slovenci ampak boste postali politični hlapci. Slovenci ostanimo Slovenci in katoličani, tako bomo ostali močan narod slovenski In katoliški, nikdar pa hlapci drugih.
Sv. Lenart nad Laškim. Banovinska cesta II. reda, katera pelje iz Laškega skozi Sv. Lenart, Je izpeljana nad vasjo Stopce v hudo strmino proti Sv. Lenartu. Klanec tako zvani »škrad-nik<% je prava mučilnica za ljudstvo, predvsem
pa za ubogo vprežno živino. Da se na takih cestah kvarijo čezmero tudi vozovi ,ni treba posebej poudarjati. Pet občin se obrača na bansko upravo v Ljubljani, nadalje na sreski cestni odbor v Laškem in na vse prizadete občine, da se za preložitev klanca zavzamejo merodajni čini-telji.
KATOLIŠKIM SLOVENCEM!
•
Med glavne priprave za lepe Slomšeko-ve praznike, ki se bodo vršili v juniju letošnjega leta, spada tudi ureditev Slom-šekovega groba. Kapelo nad grobom je treba poslikati, oltar, ki je v teku let obledel, zopet popraviti, nova okna so nujno potrebna in vrata, da ne bo kapela odprta vsem vremenskim neprilikam. — Stolp je tudi še brez zvonov, električno razsvetljavo moramo vpeljati. Vsa ta popravila se bodo sedaj začela in Slomše-kova družina zato iskreno prosi vse če-stitelje Slomšeka, da prispevajo v namen Slomšekove kapele. Vse dobrotnike, ki bodo v ta namen darovali 100 Din (eden sto) skupno ali v obrokih, bomo vpisali v posebno laijigo Čuvarjev Slomšekovega groba, katero bomo hranili v trajen spomin v Siomšekovi kapeli. Prispevke sprejema: Slomšekova družina v Mariboru, Koroška cesta 5.
Gospodu
dr. Milanu Stojailinoviču predsedniku ministrskega sveta
Beograd.
Gospod ministrski predsednik!
Več let beremo, kako neke gospodarske zbornice zahtevajo, da se prepove delo Tivarju, So-ltotu, Ta-Ti, Bati in drugim, ker oni delajo cenenost. Citamo in uzapropaščeni smo, da so meščani, ki sede v teh zbornicah, tako slepi v lovu za dobičkom, da nastopajo celo proti cenenosti. Kolikor nam je znano, je državna politika vedno bila za. cenenost. Sedaj zahtevajo oni celo zakon, da se kaznuje tisti, ki prodaja poceni. To je že zares velika državna kriza.
Nikdo z veseljem ne prodaja poecni, razven če mu gre to v račun. Poceni prodaja samo tisti, ki mora, to pa smo mi kmetovalci. Leta in leta darujemo naše delo meščanom, oni pa zahtevajo, da nam svoje blago prodajajo kar najdražje. Cela država vpije na ves glas, da so cene onega, kar prodaja kmet, tako padle, da se mu morajo brisati dolgovi. Zakaj naj se nam brišejo dolgovi, ko pa vendar lahko drago plačamo meščansko blago?
Ali kmetje nimamo gospodarske zbornice, torej ne spadamo v gospodarstvo. Toda vprašamo naše trinoge, s kakšno pravico sme manjšina meriti suknjo večini? Kaj. nismo mi tisti, ki edino smemo govoriti, kaj nam treba in kaj je za nas dobro?
Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovemu in gumijastemu opanku, ker »škoduje« kmetovemu zdravju. Pobrigali smo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno in brezplačno bolnico, manjkajo nam samo higi-jenične štiflete. Tudi brez meščanov vemo, da so škornji boljši kot čevlji, čevlji boljši kot usnjeni opanki, a ti zopet boljši kot sirovi. Toda oni nočejo vedeti, da so celo sirovi opanki boljši kot raztrgani, in ti boljši kot bosa noga. Nočejo vedeti, da je cena goveji živini petkrat padla, da torej tudi za meščansko blago ne moremo več dati.
Brez denarja ni zdravja. Toda sedaj je bolj važna denarnica kot zdravje. Polovica naroda ni v stanu, da da več kot 30 Din za obutev, za ta denar pa je mogoče dobiti samo gumaste opanke; ti so boljši kot vsaki čevlji. Pravijo, da se poti noga v njih. Mi sicer to ne vemo, toda tudi če bi tako bilo, je bolje, da so vlažne noge od potu, kakor pa od brozge. Narodu preostaja: ali gumijaste opanke ali bosa noga.
Obrtniki se varajo, ko mislijo, da bi njihovo blas?o bolie šlo, če bi se prepovedali sirovi in
A rteriosfiterosa
Poapnenje žil se imenuje pojav, ko pričenjajo izrabljene krvne žile postajati trde, krhke in neelastične. Tako se srce mora vedno bolj napenjati, da zamore kri poganjati skozi žile. Vsled tega še poveča tudi krvni tlak. Ce je ta proces že toliko napredoval, lahko krhke žile (arterije) tudi počijo. Ta pojav se imenuje kap.
Vzroki poapnenja žil so različni: slaba sestava krvi, motnje v prebavi, zaprtje, prekomerno uživanje alkohola, zastrupljenje krvi vsled sečne kisline. Vzporedni pojavi so: omotica, srčna slabost, utrujenost, otrpnjenje rok in nog, glavobol in motnje pri hoji.
Zdravljenje: Paziti je na lahko in redno čiščenje, kar se doseže z dnevnim pitjem 1 do 2 skodelic Planinka čaja, ki urejuje čiščenje.
Dijeta: Priporoča se lahko hrana, omejiti pa se je kar največ v uživanju alkohola in kajenja. Potrebno se je mnogo gibati na svežem zraku in kopati se.	(Reg. S. 529-36.)
gumasti opanki. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo.
Ne damo si predpisovati od meščanov, kaj da bomo nosili, pa tudi če bi bilo zastonj, še manj pa bomo dovolili, da se dvigajo cene onega, kar mi kupujemo ter se pri tem delajo obljube, da se bo dvignila cena tega, kar mi prodajamo. To drugo je samo v božjih rokah, toda ne pustimo, da bo ono prvo v peklenskih!
čitamo, da je to tuj kPtpital, ki povzročuje cenenost. Ce je tako, hvala mu, ko sinovi našega naroda niso na to prišli. Pravijo, da ne maramo ne Tato ne Bato. Toda mi Vam zopet pravimo, dajte nam samo poceni blago, pa naj ga dela, kdor hoče, naj ga dela magari država. Samo cen da nam ne dvigate in vržete v suženjstvo milijone kmečkega naroda za račun meščanov! Dovolj smo mi pritegovali jermen, naj ga zdaj še oni malo! Toda mislimo, da jim še ni tako hudo.
Prosimo Vas, gospod ministrski predsednik, pustite pri miru ceneost meščanskega blaga, kolikor jo še saj je.
Bijeljina, 18. februarja 1936.	—7.
Podpisi okrog 200 kmečkih zadrug', občin, kmetov in delavcev.
Pefer MMm rešešari.
Rcšeto ni za Beograd. Pretekli teden sem se podal v Beograd in ponudil zaskrbljeni opoziciji svoje rešeto za pretresanje proračuna. Pa so me zavrnili: Mi imamo druge stvari. Kar s prvim vlakom sem moral domov! Hvala Bogu, da sem šel!
Nič več ministrski stolec! Dosedaj smo bili navajeni, da smo rekli, da je ta in ta zasedel ministrski Btolec. Ker je pa japonski ministrski predsednik moral bivati dva dni v zaboju, bomo odslej morali reči: ta in ta se je skril v ministrsko kišto.
Krupp zida za 120 milijonov tovarno topov v Jugoslaviji. Pof je za svoje sklenil v bodoče naročiti znane topove >Dicke Berta« in Krupp je preračunal, da se mu splača delati fabriko v Jugoslaviji.
SVamujejo se ga! Ko sem bral uradno poročilo, kdo je ta znameniti Arnavtovič, sem nalašč zasledoval, kako ga bo opisalo »Jutro*. Pa ni nič napisalo, da je bil tajnik JNS itd.
Nova informacijska služba. Ali si čul to-le novico? — Nisem, saj ni bilo v časopisu! — Vidiš, potem je gotovo res!
Moilre srajce so naprodaj. Ker Hodžera, vodja modrih srajc v Jugoslaviji, vidi, da ne gredo te srajce rade na pleča pametnih Jugoslovanov, jih je posal na Japonsko, kjer jih je spravil v denar.
Novi šport. Ker Pof opušča lahko atletiko 2 igračami in bobni ter pričenja šport težje kategorije, je bilo treba poskrbeti za novega sodnika. Novi športniki morajo tudi ločeno stanovati pcvl stalnim nadzorstvom beograjske policije.
Hvaležnost je lepa čednost. Japonski ministrski T)Jsednik je objavil v vseh listih, ki so na-
020000000002003253000201010001000100020202010202081002010102000102020000000223
Stran 10.
.SLOVENSKI GUSiJUL)AK
ii. marec 1330,
pisali po cele strani sožalnih člankov in objavili parte za pokojnim, običajno zahvalo samo s to izpremembo, da se je v tej zahvali sam podpisal. — Tudi pri nas bodo v Beogradu preimenovali znano kavarno Kazbek v Arnautovi-čevo kavarno v znak hvaležnosti, da ni zadel.
Nemški korak. Nemčija je pretekli teden napravila velik korak. Ta je segel od Berlina prav tja na francosko mejo. Anglija se sedaj boji, da napravi Se korak preko morja. Rusija se boji, da napravi še en korak preko Poljske. Av-ctrija se boji, da napravi Nemčija korak preko Avstrije do italijanskih in naših mej. Kako je svet majhen, da se lahko tako koraka po njem!
Poročila z bojišča v ženevo: Rim: Mi smo zmagali! — Addis Abeba: Mi smo zmagali! — London: Mi smo zmagali! — Amerika: Mi smo zaslužili! — Jugoslavija: Mi smo izgubili!
Poslednje vesli.
Politične novice v drugih državah.
Odpoved locarnske pogodbe je hudo razburila Francoze, ki zahtevajo od Nemcev, da te. kom 8 dni umaknejo svojo vojsko iz Porenja, sicer bo francoska vlada zahtavala v ženevi, da se tudi napram Nemčiji izvajajo sankcije.
Italijani so v Abesiniji ustavili do nadaljnega letalske napade.
Japonskemu zunanjemu ministru Hiroti je uspelo, da je sestavil novo vlado.
Domače novice.
Umrl je v Mariboru znani industrijalec g. Janko Tavčar v starosti 64 let.
uragocena nionštranca ukradena. V noči na 9. marca je bila iz znane romarske cerkve na Ptujski gori iz tabernaklja od neznancev ukradena 50.000 Din vredna monštranca, ki je bila jrebrna ter bogato pozlačena.
žena ubila moža. V Radizelu v župniji Slivnica pri Mariboru je 251etna žena posestnika Kučerja s kolom, ki služi kot zapah vrat, ubila svojega moža Jožefa Kučer. žena je živela že dvfe leti ločeno od moža. Do uboja je prišlo, ker Je v nedeljo dne 8. --.'a prišel mož pijan razgrajat v ženino stanovanje.
Dva požara. V Račah pri Mariboru je uničil pgenj mizarsko delavnico Kovačiča in gospodarsko poslopje posestnika Mustafe.
Kravo je zvabil mešetar Ivan Merkel pri št. Petru niže Maribora od posestnice Albine Eig-fler in jo odgnal neznano kam. Krava je bila vredna 1400 Din.
Uboj. Zadnjo nedeljo je obklal kovaški pomočnik Jakob Velko iz Vin pri Vojniku 251et-nega delavca Jožeta Blaznika tako z nožem po glavi, da je napadeni podlegel poškodbam v celjski bolnici.
Neznanega samomorilca je razmesaril vlak pri Litiji.
Na znanje staršem! Provincija oo. minoritov, .katera ima svoj sedež v Zagrebu, Sv. Duh, sprejema redno za svoj naraščaj dečke zdravih in poštenih staršev. Starši, katerih otroci imajo poklic in želijo stopiti v red oo. minoritov, naj se obrnejo čimprej, najpozneje do meseca maja na: Ravnateljstvo semenišča oo. minoritov v Ptuju. Zraven naj se priloži priporočilo svojega župnika ali kateheta otroka, šolsko spričevalo, ako je otrok že končal osnovno šolo, ako pa sedaj pohaja 4. razred osnovne šole, naj pošlje Jzjavo, krstni list, domovnico, zdravniško spričevalo. Otrok ne sme biti starejši od 12 let. On mora biti sposoben za daljne nauke ,ker bode moral ob koncu meseca junija t. 1. položiti predpisani sprejemni izpit na državni gimnaziji za vpi3 v srednje šole, la bo lahko mogel v jeseni pohajati klasično gimnazijo.
Dopisi.
Sv. Rupert nad Laškim. Od na3 je odšel te dni g. šolski upravitelj Znidaršič Rudolf s svojo soprogo učiteljico na svoje novo službeno mesto v černuče pri Ljubljani. Pod zloglasnim JNS režimom je bil kazensko prestavljen v »urvald«, ker ni imel na prodajo svojega krščanskega prepričanja. Sedaj se mu krivica popravlja. G. žnidaršič kakor tudi njegova soproga sta v času svojega tuk. delovanja pokazala tolike vrline duha in srca, da ne žaluje za njima samo šolska mladina, ampak se vsi Mobri Ruperčani z globoko hvaležnostjo poslavljajo od obeh.
SLUŽBE:
Sposoben gospodar želi službo na dobrem posestvu. Ponudbe na upravo lista.	347
Pozor, stalna služba! Rabim z nastopom 15. marca t. 1. treznega, starejšega hlapca, z dobrimi spričevali, k goveji živini. Plača po dogovoru. Vsa oskrba v hiši, Ivan Baumgartner, trgovec in posestnik, Sv. Marjeta ob Pesnici. 283
Zaslužek s prodajanjem dobrih predmetov dobite. Vzorci 30 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.	312
Iščem mlinarja poročenega. Zugman, Sp. Korena 20, Sv. Barbara v Slov. goricah. 328
Za vinograd v Slovenski Bistrici iščem majer-ja. Vošnjak, Ptuj, pošta.	350
Vrtnarskega delavca, ki zna samostojno opravljati zelenjadni vrt, sadna drevesca ter dela tudi kmetijstvu in gospodarstvu spadajoča dela, sprejme Nada Cvenkel, Sv. Pavel pri Preboldu.	344
Poštena dekla, 30 do 50 let stara, za hišna in poljska dela, se sprejme:. Ana Kurnig, po-sestnica, Vitanje pri Celju.	343
Zastopnike za vsako župnijo potrebujemo. Stalen in zelo donosen posel za agilne, pridne in poštene osebe. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Zastopnik«. '	327
Pozor, stalna služba! Rabim z nastopom 15. marca t. 1. treznega starejšega hlapca z dobrimi spričevali k goveji živini. Plača po dogovoru. Vsa oskrba v hiši. Ivan Baumgartner, trgovec in posestnik, Sv. Marjeta ob P. 283
Pekarna se da v najem ali se vzame pekovski mojster, kateri ima obrt. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Miha Ambroš, Dravograd. 311
Ofer z 2 delovnimi močmi se sprejme. Vpraša se v trgovini Maribor, Koroška cesta 20. 313
LOKALI IN STANOVANJA:
Dam v najem kovačnico Jernej Frangež, Bohova 32, Hoče.	359
Odda se trgovski lokal z lepim stanovanjem (hišo), velikim vrtom in posestvom v trgu Sevnica v najem ali pa v prodaj. Natančneje informacije daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici.	228
POSESTVA:
Nova hiša, 500 m5, na prodaj. Studenci, Kralj Matjaževa 56.	336
Prodam dve hiši štev. 91 in 95 v Bresternici pri Mariboru, 10 minut od glavne ceste.	356
Dvostanovanjska hiša z lepim vrtom se poceni proda. Pobrežje, Delavska 6.	333
Kupim posestvo, zadolženo celjski mestni posojilnici do 40.000 Din, drugo izplačam v gotovini. K. Gorišek, Udmat, Laško.	342
RAZNO:
Ugodno prodam 3 motorje 3—16 ks in dele žage venecijanke. Mizarjem v zamenjavo. š. Skrbinšek, Spodnja Hajdina, Ptuj.	346
ABOZÄ
prinaša za velikonočne praznike največjo izbiro
moških kamgarn šport in delavskih oblek, pumparic modnih hlač letnih jopičev Trench plaščev pomladnih plaščev Hubertus plaščev otroških mornariških in šport obleke tirolskih hlačic in pumparic.
Kdor
varčuje pri
ABOZr
! I
Maribor: J. Preac, Glavni trg „ M. Kotnik, Grajski trg
(Kino palača)
Celje: Alojz Drofenik, Mariborska c.
Pisalni stroj, popolnoma novi, za 1850 Din proda mehanik Draksler, Vetrinjska 11. 352
Ne spreglejte na Glavnem trgu št. 18 »pri sta-linarju« nove vzorce lepe svile od 6 Din, tiskovino od 5 Din, delen od 6 Din, belo in ru-javo platno, cajg za moške in ženske obleke, žamet, čevlje, oksford za srajce, narejene moške in ženske srajce, predpasnike in obleke, vse 30% ceneje. Iste cene in isto blago tudi Koroška cesta 3.	357
Prvovrstno cepljeno trsje: laški rizling, silvanec, burgundec, portugalka, cepljeno na Riparija Portalis in Goethe 9, nudijo drevesnice in trs-nice Hrastnik, št. Ilj pri Velenju. Za rast in pristnost sorte in podlage se jamči za vsak komad.	355
Kolesa, popolnoma novo verniklane in verkro. mana, od Din 650 do 950, z garancijo proda: mehanik Draksler, Vetrinjska ulica 11. 351
Pohištvo, obleke, hlače, čevlje, srajce, ostanke in drugega vsakovrstnega blaga se najcenejše kupi v starinarni Julija Novak v Mariboru, Krčevina, Aleksandrova cesta 6. 358
Sing-er krojaški stroj rabljen in nove stroje od 1950 Din naprej z garancijo proda mehanik Draksler, Vetrinjska ulica 11. Zahtevajte prospekte.	353
Zastonj me je tako skrbelo! Oblekel sem sebe in celo družino prav dobro in poceni, ker sem kupil v Grajski starinarni in manufakturi v Mariboru, Trg svobode.	353
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Gornji Polskavi, kateri se vrši dne 22. marca 1936, takoj po jutranji sv. maši ob pol 9. uri preapoldne v posojilnični pisarni g. Katz v Zgornji Polskavi št. 29. Dnevni red: 1. Citanje revizijskega poročila iz leta 1933 in 1935. 2. Zapisnik zadnjega rednega občnega zbora. 3. Pregled in odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev po umrlih v nadzorstvo. 5. Volitev po bolanih v načel-stvo in sploh cela sprememba. 6. Slučajnosti. •— Ako ob določeni uri ne zadostuje število članstva, se vrši redni občni zbor, ne glede na število članov, ravno na istem mestu, kateri se strinja, isto za jednim.	356
Ko pridete v Maribor,
oglasite se radi nakupa raznega blaga za moške in ženske obleke, perila, posebno pa pletenin in nogavic v znani manufakturni trgovini
Mirko Feldin
sedaj na	349
Aleksandrovi cesli 13
vogal, kjer je bila nekdaj veletrgovina Kokošineg.
POSESTVA:
Zaradi bolezni se proda ali da v najem majhno posestvo pri cerkvi. Hiša je pripravna za vsako obrt in trgovino. Obstoja iz gozda, njiv, vinograda in sadonosnika. Redi se 4 glave živine. Tuš Marija, Pekel pri Poljčanah. 338
S 1. aprilom se da v najem 8 oralov posestva z hišo in gospodarskim poslopjem v Smolin-cih. Istotam se da močno dekle v službo. Vprašati: Bezjak Anton, posestnik v Vito-marcih 50, p. Sv. Andraž v Slov. gor. 329
Hišo z gostilno in pekarno v centrumu Maribora ceno na prodaj. Dopise na F. Jauk, Maribor, Ruška cesta 25.	317
Prodam posestvo 7 joh, malo v hribu, vse v dobrem stanju, pol ure od postaje, za 40.000 D. Orač Anton, Ponkvica, Sv. Vid pri Grob. 315
Lepo posestvo pri Ljutomeru na sodni dražbi. Pri sodišču v Ljutomeru bo 17. marca t. I. dražba lepega posestva čez 15 ha. Zidana hiša, gospodarska poslopja, prvovrstne njive, travniki paSniki, gozdi in pritikline, živina, vozovi itd., vse na Cvenu. Cenilna vrednost 178.832 Din, najmanjši ponudek 122.453 Din, vadij 17.883 Din. Točnejši podatki pri sodišču v Ljutomeru ali pri dr. Avg. Reismanu, odvetniku v Mariboru.	339
RAZNO:
Prodam 10 A ž panjev čebel. Dobaj Jožef, p. Zgornja Sv. Kungota 49.	310
Vinske trte, korenjake, sadna drevesa nudi trt-nica Grabar, Juršinci pri Ptuju. Znamko priložite.	332
Zelo ugodno kupite spomladansko blago v trgovini Meško Ivan pri Sv. Bolfenku v Slov. g., in sicer: hlačevino, črno, rujavo in sivo od 25 do 28 Din, plavi kamgarn 40, belo platno, močno, nešterkano, pri odjemu 10 metrov 8 Din, gradi za gate 7 Din, oksford od 6 Din naprej, volneni popelini za ženske obleke 28, cvirnato blago od 7 Din naprej.	331
Kolesa (bicikle) nove od 500 Din naprej, štra-pac-kolo s prostotekom 600 Din. Nadalje vsa druga kolesa, njih dele, dobite po znatno nizkih cenah pri tvrdki A. Cvetko, Polskava. 326
Sadna jabolčna drevesa, vzgojena V prodnati zemlji, najboljših sort, in štiriletni divjaki se dobijo po 4—5 Din pri drevesničarju Jožefu Horvat v Muretincih, p. Moškajnci.	330
Prodani izvrstno vino 20—30 hI proti knjižici Celjske posojilnice pod štev. 320.	320
Trpežno manufakturno blago, perilo, nogavice, robce in različne ostanke, dobite po ugodnih cenah v novi trgovini Viktor Mavrič, Maribor- Kralja Petra trg 4.	321
žični posteljni vložki od 80 Din naprej, železne zložljive postelj od 240 Din naprej, železne otroške postelje od 490 Din naprej, samo pri F. Novak, Maribor, Koroška 8, Vetrinjska 7.
Lep banovinski plemenski žrebec norečan se nahaja na plemenilni postaji Rače, Alojzij Reč-nik.	293
Semena za polja, štajerska detelja, lucerna, krmilna pesa Mamuth, rdeča Eckendorfer, rumena, krmilno korenje, kakor tudi vse vrste vrtnega semena. Se priporoča: Klanjšek Fra-njo, Maribor, Glavni trg 21.	335
Konje za mesarje kupuje po najvišji ceni Frajjc Stangl, Maribor, Taborska 8.	337
Kupim garantirano čiste ameriške ključice ber-landieri Teleki. Debelak Ana, Zeče 16, pošta Buče.	345
Priporočamo Vam, da kupujete svoje potrebščine v trgovini Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21. Tam dobite dobro in trpežno blago vseh vrst za možke in ženske obleke, oksfor-te, belo platno že od 4 Din naprej, svilo za birmanke že po 10 Din. Tudi gotove obleke za možke in fante v veliki izbiri.	334
Deset vrtnic plezalk v najboljših novih, ples-nobi ne podvrženih sortah, vmes trajno cvetoče, za Din 60.— s poštnino vred. Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	272
Zelo važno!
Zelo važno!
PETEK, Celje, Prešernova ulica 21
manufakturiia in modna trgovina.
Hitro kot novica iz radija gre glas po celi Sloveniji o priznano nizkih cenah pri PETKU V CELJU. Vedno večji je naval. Raznesla se je hitro tudi vest, da Vam je, ako kupite pri PETKU, vožnja lahko tudi desetkrat poplačana in to na ta način: 1. že s kupovanjem po že priznanih nizkih cenah, katere smo od danes še ponovno znižali. 2. Od kupljenega dobite še poseben popust, ki pa ni malenkosten. 3. Ta popust lahko znaša pri večjem nakupu toliko kot več voženj od najod-daljenejše vasi Slovenije v Celje, še nikoli poprej nismo dali tako velikega popusta. Naš princip je malo zaslužka, velik promet in mi bomo vedno cenejši. Naša trgovina je nova z novo veliko zalogo najnovejših vzorcev. Konfekcija je delo samo domačih obrtnikov. — Za solidno postrežbo in nizke cene jamči in se priporoča:	1262 PETEK — CELJE — PREŠERNOVA 21.
Oglasi
v „Slov. gospodar[u"
imajo najboljši uspehi
\\
M*BAHOVEC
Veliki svetovni uspeh Planinka čaja, katerega uporablja na tisoče bolnikov tudi v inostran-stvu, je zahvaliti njegovemu zdravilnemu svoj-stvu. Zdravilna zelišča, iz katerih je Planinka čaj sestavljen, se povečini nabirajo v jugoslovanskih planinah in to v tistem času, ko se nahajajo učinkovite zdravilne sestavine v rastlinah v največji meri.
Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Bahovec zdravilnim ?
Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, •obolenju in lenivosti črevesja, hemoroidih i zlati žili), debelosti, ledvičnih bolezni, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (areteriosklerozi) in pri kožnih boleznih.
Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6—12tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem. Boljše in odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in volja za življenje se dosežejo s pomočjo Planinka kure.
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20.—.
Red. S. 529-36.
Raznovrstno železnino, cement, apno, traverze, motike, lopate, mreže za ograje ter drugo poljedelsko orodje dobite po zmernih cenah pri staroznani tvrdki Vincenc Kuhar naslednik Alfonz Meuz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. Prepričajte se pred Vašim nakupom!	290
Sadno drevje najboljših štajerskih eksportnih sort: Kanadka, Boskoopski kosmač, Krivo-pecelj, Bobovec, Boikovo jabolko, Charlamov-sky, Beličnik itd. Zahtevajte seznam! — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. —• Osebno tudi pri: Dolinšek, črešnjevec pri Selnici ob Dravi.	270
Vinsko trsje: Beli burgundec na Riparia Forta-lis, Peček Gotehte 9, nudi po ugodni ceni trsnica Podpečan Baltazar, št. Janž, pošta Velenje.	199
Vinsko trsje, sadno drevje in sadne divjake nudi trsnica in drevesnica Janez Čeh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. gor., Ptuj.	69
Sadno drevje od bratov Dolinšek osebno dobite pri: 1. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru; 2. Dolinšek, Črešnjevec pri Selnici ob Dravi, železniška postaja Fala; 3. Dolinšek, št. IIj pri Velenju. Dolinškovo drevje raste povsod!
318
Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi
ima svoj redni občni zbor dne 22. marca t. 1., ob 8. uri v posojilniških prostorih z običajnim dnevnim redom.	341
VSA. K PREVOAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
'V
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
02020100000201010002534823010201000123534823530053010102010102021000000002004800010002010100000501000100010801020800080401
Petančič Davorin:	9
Svete pore.
Povest.
»Lenčka, reci mi odkrito besedo!« je začel, ko sta dosegla konec grebena in se vzpela na brežulek, odkoder se je najlepše videlo v dobravo.
»Ne mislimo se ženiti. Nobeden od hiše se ne bo.«
Janez se je zasmejal, kakor da bi se šalila in neresno mislila.
»Res. Sklenili smo tako po — očetovi smrti.«
Janezu se je čelo potemnelo in za hip ni našel besede.
»Miha pa se bo. S Tončko se bo,« je iztisnil čez
čas.
Lenčki je bilo neprijetno radi njega in hudo v duši. Janez pa ni odnehal in je silil vanjo naprej:
»Lenčka povej, kaj misliš! čemu skrivaš nekaj v sebe? Doto dobiš, nekaj gotovine imam sam, kupiva hišo in par ogonov zemlje in bova živela. Radi tega se nikar ne boj! Reci besedo, da bom vedel, Lenčka.«
Lenčka pa se je odmaknila od njega in se za-strmela v dobravo, ki je sanjala. Jedroviti bori in vitke smreke vse črno zelene so se majale v medeni svetlobi. Dramlja je rahlo šumela v toku ...
Tedaj je v dobravi zalajal Rolf . •,
Lenčko je presunilo do duše in tudi Janez se je zgrozil. Oba sta mislila eno:
Rolf v dobravi.,.
Lenčki se je oživilo vse, kar so ji pripovedovali. Pred očmi ji je rasla očetova glava z razbitimi senci, okrvavljena in njegov obledel obraz. Kakor da bi ji govoril zdaj, se ji je zdelo:
»... Eh, veš ... njegov pes ... Rolf je, kaj ne ... Sinoči se mi zdi, da sem ga videl.. • ne, samo slišal, kako je cvilil in bevskal... Takrat ko me je ... kamen ... Njegov pes je bil ... Njegov pes ... Kako je cvilil...«
Trpljenje trenotka se je raztegnilo v neskončnost. Žalost in strah sta se mešala, da ni vedela, kam bi se dela- Da bi se izmaknila tla pod njo, da bi jo črna prst vsesala vase, je zaželela. Da ne bi videla dobrave, ki poje in razkriva skrivnost one noči, da ne bi videla rok Janezovih, katerih se drži kri, rdeča, strnjena kri njenega očeta. Janez ubija-vec! ... Da ne bi bilo res! Pa je: Rolf priča.
Kriknila je groze in omahnila:
»Janez, ti si ga! ...«
On pa je stal visok in tenek od mesečine obsejan in ni mogel odgovoriti. Zazrla se je vanj in ji je vpadlo, da je lep, a v zraku je zopet zamigotalo, se spoprijelo in očetov mrtvi obraz je vpil in kričal:
»Beži pred ubijalcem! ...«
»Janez, zakaj si ga?!«
On je nemel in trpel. Čutil je, da je ona močnejša od njega, vedel je ,da mu je razbila vse mreže pre-tkanosti in hinavščine in da stoji pred njo takšen, kakršen je: ves hudoben in slab. Trepetal je in gledal nepremično v tla v nemi muki. Lenčka se je stresla, ko je zajela njegovo podobo. Lovila se je za sapo in bežala .. • Ko so odpeli njeni koraki v temi, se je ovedel Janez vse teže, ki je padla vanj...
»Lenčka!« je zaklical in prisluhnil. Rolf mu je odgovoril iz dobrave. Zaškrepenel je in zaškripal z zobmi in se vrgel v bežanje ...
»Janez je.«
»Beži kot zajec s puško« so se norčevali kožuhači iz njega.
»Stopimo za njim.«
»Saj je res. Primojdunaj ta je dobra. Naj malo beži!« Spustili so se za njim in ga gnali kakor be gunca.
»Boš strašil po Javorju!«
Lovec je letel na vso dušo, kakor da bi se jih bal. Na puško, ki jo je imel, se ni spomnil. Sploh ni mislil na to, kdo bi utegnil biti- Gotov si je bil le
tega, da mora bežati. Gnala ga je slaba vest, bežal je pred samim seboj.
»Halo, Janez tu imaš škornjice« je bečal za njim Pavle, ki mu je ugajala Janezova plahost.
»Janez, kaj si znorel, da divjaš, kot ubegel konj!«
Tedaj se je ustavil.
»Kdo je?«
»Da si tak strahopetec, pa nisem vedel!«
»Kaj mi hočete?«
»Škornjice ti Pavle ponuja.«
Zagrabil je zanje, jih vrgel na ramo in jih ostavil v naglem diru.
»Kaj mu je?«
»Vidite, kaj dela slaba vest,« je namignil Pavle.
»Seveda, ko se obeša okoli dekliških ogalov!«
»Raztepen človek.«
še nekaj časa so ugibali fantje, potem so se pa strnili v krog in zapeli, da je odjeknilo od Preske in Špiaka.
Janez se je ustavil na križpotju in se za spoznanje umiril. Zabodeno je zamotril gore, pogledal belo in izdihnil odvečno sapo. Premislil je in se spustil čez goličavo med mladim leskovjem in cvibo-vino. Rolf se je pehal za njim in ga komaj dohajal.
Dobrava je počivala. Svetli molk smrecine je vdrl v Janeza. Omehčal se je in padal v trezno pre-mišljanje.
»Tu torej. Da sem ga . •.?«
Bližal se je kesu. Želel je že, da ne bi bil tega storil. Presvetil je ves prostor, izračunal kako je vrgel in kam naj bi bil kamen padel. Našel ga je. Posvetil je še dalje. Ob mladem drevesu se mu je zazdelo, da vidi krvavo liso.
»Ne, nisem ga!« je plamenelo iz njega. »Kamen je tu, njegova glava je udarila tam spodaj. Nisem ga!« se je prepričeval, a vseeno vest je pekla vedno bolj in bolj.
»Mislil sem ga res, pa ga nisem ...«
Rolf je stal pri njem in ga opazoval. Sedel je na zadnje noge in mu zrl v obraz. Janez je zastokal in Rolf se je oglasil.
»Ti si me izdal!« In napadla ga je ob spominu na Lenčko besnost, da je pograbil puško, pomeril in sprožil...
Dobrava je jeknila boleče in proseče-
Janezu je bilo kakor olajšanje za nekaj trenotij.
»Zdaj ga ni več! Nihče ne izve več!«
Potem se ga je polastila vsega žalost, da je jokal kakor otrok. Rolf mu je bil prijatelj.
»Zdaj je konec!« ukrivljen k tlom se je obrnil v hrib in ni upal pogledati mrtvega psa. Sploh ni pogledal, če ga je zadel ali ne. Truden in izmučen se je vrnil na križpotje. Naslonil se je na puško in se zatopil v bregove in gore, ki sc se odevale v megle. Mesečina se je ujela v bleščeče stolpe cerkva. Janez, beden v grehu in ponižanju, se je odkril. Na Preski so peli kožuhači in na Bizeljskem so igrali tam-buraši.
Mara gre.
Mara in Lojze sta se našla v pogovor.
»Lojze, pojdiva na Javorje. Tončka mi je rekla, da bodo kožuhali.«
Lojze je odkimal.
»Kakšen fant pa si! Nikamor ne greš, razen v cerkev. Kakor Pepa!« se je norčevala iz njega.
»Miha bo šel.«
Mari je vzelo sapo. Na glas je vprašala:
»Kaj praviš? Miha?«
Lojze ni nič odgovoril.
»Kaj nisem rekla, da se bo ženil? Tončko bo vzel že dolgo vem, da jo bo. Le naj jo, jaz grem.«
Pepo je delo močno shujšalo. V obraz jo je sama kost in koža.
Privleče se na zapeček in sede, kot starka pozimi, ko brije sever.
»Zebe me.«
Po italijanski zmagi na
severu.
Abesinske čete, ki so se radi italijanskega napada z boka morale v Tembijenu na severu umakniti proti zapadu, so v velikem loku ob-' krožile Tembijen in se sedaj zbirajo pri jezeru Ašangi, kjer je nastanjen cesar in kjer tabori njegova garda. Razbite čete rasov Kase in Sejuma še vedno prihajajo, dočim rasa Sejuma samega še ni v taboru. Njegovi vojaki trde, da ni padel v boju, da pa se,je umaknil daleč proti jugozapadu in bo prišel v nekaj dneh. Rasa Mulugeta in Kasa sta bila sprejeta v avdi-jenci pri cesarju, kjer jima je cesar pokazal svoje nezadovoljstvo, vendar sta mu natančno razložila ves potek bojev, ki je zadostno, opravičil njune izgube. Italijanske čete še vedno čistijo Tembijen. Tu pa tam jih napadajo abesinske čete, ki se niso umaknile proti jezeru Ašangi. Abesinske čete, Iti so prodirale ob •obu Danakile proti severu ,so rje radi dogodkov v Tembijenu takoj umaknile do Bedde. Cesar pričakuje prihod rasa Sejuma, nakar bodo naredili točen načrt o nadaljnji obrambi. Pri bojih v Tembijenu so abesinske čete sestrelile dva italijanska aero-plana, ki sta strmoglavila jugozapadno od Ad-di-Abija. Pilota sta S-a ubila.
Koliko so zasedli Italijani od Abesinije.
Po zadnjih zmagah na severni fronti je italijanska armada doslej zasedla 120 tisoč kvadratnih kilometrov abesinske zemlje, kar predstavlja približno desetino abesinskega cesarstva. Skoro prav toliko' področje se nahaja pod delno kontrolo italijanskih predstraž in patrulj, ki prodirajo globoko v notranjost dežele, vendar pa se more rrči, da so Italijani v petih mesecih, odkar s<J prešli obmejno reko Ma-rek, odvzeli abesinske-mu cesarju skoro petino' njegove države.
RAZNO:
Drva in slamo vzamem v zameno za sadno drevje. Dolinšek, Kamniea pri Mariboru. 233
Zidake, strešnike, dobavi po najnižjih cenah: opekarna Ormož.	308
Deset nizkih vrtnic trajno cvetočih novih sort. Poštnine prosto na Vaš naslov za Din 60.—. Sadjarstvo Dolinšek. Kamniea, Maribor. 271
Hranilne knjižice mariborskih, celjskih, ptujskih, ormoških, ljutomerskih in ostalih podeželskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. — Bančno kom. Zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk.	191
v Mariiboru
nudi naslednja detail. de Greeve: Welt aus der Kreuzesschau, zeitnahe .Jassionsgedan-ken, bros. Din 39.20 Wagner: Jezus Christus unser Erlöser, neue Predigten, bros. Din 18.90
Soiron: Christus gestern, heute und Ewigkeit, biblische Zeitpredigten, Din 16.80 Ströbele: Die Kirche, das Wunderwerk göttlicher Allmacht und Liebe, bros. Din 14.— Hamerle: Herodes und sein Nach-trab, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, bros. Din 21.60
Das hochheilige Kreuzesopfer und seine Erneuerung, bros. Din 16.— Dr. Buchelt Adolf: Denket um, Gedanken des Heiles zu fünf unhei-ligen Wunden unserer Zeit, bros. 31.50
Soiron: Die Kirche Jesu Christi,
bros. Din 16.80 Adler: Christus, der Weg zum Vater, bros. Din 16.25 Nonell: Trost dem Herzen Jesu, ein Büchlein für Kranke und Gesunde, bros. Din 4.50 Prax: Messliturgie und Christi Leiden, Fastenpredigten über das Leben Jesu, bros. Din 9.— Toth: Der Sieg Christi, Mariologie, vez. Din 56.—.
Najboljša reki«
i■ i ni i i m ii iimimmii
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tisftoBine,
Kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, l-ačuni, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Fistao su. Cirile
i Mariboru, Horošlia cJ
PIŠITE šE DANES!
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 ni samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo Din 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
„KOSMOS"
razpošiljali!ieo ostankov niaribor, tekst, tovarn, MARIBOR, Dvofakova cesta 1.	1003
Cenik in vzorci zastonj!
Poročne prstene
14 kar. zlato komad Din 70.-žepne ure	Din 35.—
Anker ure 50.-, 90.-, 140.-, 160.— zapestne ure	Din 95.—
srebrne ure zlate ure budilke kuhinjske ure
Din 185__
Din 230.— Din 45.— Din 80.—
M. 1LGERJEV SIN. IIRAR IN JUVEL1R
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA št. 15.	58
Olajšani plačilni pogoji.	Cenik brezplačno.
Kdor se hoče poceni in z prav dobrim blagom preskrbeti, naj se potrudi k veliki izbiri novo došlega b!aga pri 233
M. Gajšek, Maribor« Oiavrsi Ir^ 1
Kdor oglašuje,
ta napreduje '
Razglas.
Upoštevaje sedanje gospodarske težkoče, je vodstvo sanatorija v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 2358, uvedlo enotne tarife za oskrbo in operacije tako, da stane pri vseh boleznih, ki ne trajajo delj kot deset dni (slepič, kila, golša itd.) sanatorijska oskrba z operacijo in z zdravljenjem vred Din 2500.—, za uradnike vseh vrst, ki žive samo od svoje plače, in za njihove svojce pa Din 2200.—.	51
Kirurg dr. Ceritif, vodja in lastnik sanatorija.


Centrala: nmMr	Podružnica: Celic
v lastni novi palači na oglu	nasproti poŠte, prej lulnošta-
Gosposhe-SIovenshe ulice.	2	fersha Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulant.no.
PozabitiNjS
KllHIAOiHA
v 3 minutah
Odstranite jih naslednji dan
Ako Vas kurja očesa tako peko in bole, da ste že napol blazni od muk, tedaj pomočite vnete in bolne noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz mleka. Kakšno olajšanje v najkrajšem času! Sproščeni kisik raznosi zdravilne soli v globoke znojnice ter oblažuje in oziravlja kožo in kožno tkivo. Bolečine prenehajo. obtok krvi pa se uredi, «a se poplačana dobro počutite. Kurja očesa se omehčajo do korenin, da jih lahko odstranite že ijjaslednji dan. Trda koža in otekline popcil-¿oma izginejo. Lahko nosite čevlje manjše celo številko. Saltrat Rodell je naprodaj
?"»o neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah
KI O D llh€, elegantne perilo, kravate cevne
kupite ugodno pri
JAKOBI! LAH
Maribor samo Glavni trg št. 2
RAZNO:
Prodam vložno knjižico Mestne hranilnice Ormož 120.000 Din. Ponudbe pod »Mestna« na upravo lista.	_279
Kupim vložne knjižice Mestne hranilnice Ormož do 60.000 Din. Ponudbe upravi lista pod »Gotovina«.	278
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Še zastonj noče pameten sadjar slabo drevo! Po nizki ceni pa dobite lepa sadna drevesca vseh plemen, tudi ranih breskev, sliv itd. pri: Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. Zahtevajte seznam!	232
Cepljeno trsje in sadno drevje v prvovrstni kakovosti po zmernih cenah dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta, p. Celje. Zahtevajte cenik.	125
Ugoden nakup!
Otročje jopice po 10, 15 in 30 Din dobite v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR
Vetrinjska ulica 15.	1291
Denar se hrani z nakupom
S T A N K O V
in raznega drugega blaga v manufakturni veletrgovini Anton Macun v Mariboru. — Hranilne knjižice Spodnještaierske posojilnice v Mariboru se vzamejo brez odtegljaja v račun.	295
SEMENA
za polje: deteljica štajerska, lucerna, krmilna pesa (Mamuth), rdeča, Eckendorfer, zboljšana rumena, krmilno korenje, semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija itd. Posebna semena zelenjadi, povrtnine, cvetlic največje kaljivosti dobite sveže došlo pri 309
I. Sirk nasledniku
Josip Slcasso.
Maribor, Glavni trcj 14
Cirilova Knjigarna
v Mariboru
priporoča naslednja dela:
Melik: Slovenija, I. del, Din 160.—•
Jeraj Vida: Izbrano delo, vez. Din 46,—
Razprava dr. Tin. Debeljaka: Rey-montovi kmetje v luči književne kritike, broš. Din 28.—■
Grivec: Žitja Konstantina in Meto-dija, vez. Din 24.—
Dolenc Metod: Pravna zgodovina slovenskega ozemlja, vez. Din 128,—
Štele France: Umetnost zapadne Evrope, vez. Din 120.—
Kukučin Martin: Hiša v Bregu, roman, vez. Din 80.—
Ljudska kuharica, najnovejša in praktična zbirka dobrih navodil za kuhinjo in dom, broš. Din 8.—.
[s^" Inserir aiffte!
Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Bobovienik v Celju
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m špricštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	640
Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
Dcncur IlCLlOZitS ««Jbolfe irt najvamejejn
Spodn|e$ta)er$ki
Gosposha ulica 23
i
sopinld
Ulica 10. ottfobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.