
Razstava Zgodovinskega arhiva LJUBLJANA, Enote za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto
Avtor razstave in kataloga: Marko Polenšek 
Oblikovanje razstave in kataloga: Petra Matijevič 
Lektorica: prof. Marija Saje
Fotografska dela: Tatjana Rodošek
Grafična priprava in tisk: Opara Stanislav tiskarstvo, 
Mali Slatnik 48
Izdal in založil: Zgodovinski arhiv Ljubljana 
zanj odgovarja: mag. Brane Kozina
Naklada: 500 izvodov
CIP - Kataložni zapis o publikaciji 
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 
94(497.4 Novo inesto)”1941/1945”(064)
POLENŠEK, Marko
Novo mesto je b i 1 o... : razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana 
Enote za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto : o letalskih napadih 
na Novo mesto med drugo svetovno vojno / [avtor kataloga Marko 
Polenšek ; fotografska dela Tatjana Rodošek]. - Novo mesto : 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino, 
2002
1. Gl. stv. nasi.
121249792
Na naslovnici: Pod kapiteljsko cerkvijo jeseni 1943 (fotografijo hrani 
Dolenjski muzej Novo mesto)
Razstavo in katalog sta omogočila:
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Novo mesto


Uvod
V drugi svetovni vojni so bila letala udarna moč te­
danjih vojsk. Španska Guernica je bila v sodobni vojaški 
zgodovini prvo, v zračnih napadih popolnoma porušeno 
mesto. Zloglasne »štuke« 1 so med napadom na Poljsko 
imele pomembno vlogo. Nemška letala so leta 1940 za­
čela sejati ogenj in smrt na Francijo in Anglijo. De­
cembra 1941 je Japonska z letali v Pearl Harborju ne­
nadoma napadla ZDA. V nadaljevanju vojne so odločilni 
udarec nemški in japonski gospodarski moči zadale le­
teče trdnjave2, ki so na Nemčijo in Japonsko vsule ne­
zaslišano ognjeno točo in spremenile vsa večja mesta v 
prah in pepel. In na koncu še grozljiva atomska zračna 
napada na Hirošimo in Nagasaki, ki sta pospešila konec 
druge svetovne vojne.
V senci bombardiranj svetovnih mest je tudi Novo mesto 
s svojimi predmestji v drugi svetovni vojni doživelo 
številne zračne napade z okrog 100 žrtvami in veliko 
materialno škodo. Če upoštevamo, da sta bili pri vsaki 
smrti v povprečju prizadeti še najmanj dve osebi, potem 
brez dvoma lahko ugotovimo, da je šlo za veliko tra­
gedijo našega mesta, ki je, relativno gledano, bila enaka 
tragedijam drugih velikih mest. Zavedam se tudi, da te 
smrti niso bile herojske smrti za domovino, pa vendar se 
v njihovi nesmiselnosti, nenadnosti, naključnosti, ne­
pričakovanosti in neizbirnosti skriva velika tragika. 
Posamezne smrti pa so bile še posebej žalostne in pret­
resljive.
Gledano vojaško, večkratno bombardiranje Novega mes­
ta ni veliko pomenilo nobeni strani, čeprav je verjetno 
Nemcem pomagalo pri hitri ponovni zasedbi mesta v 
oktobru 1943. Važen pa je bil tudi psihološki učinek na 
nasprotnika. Tako so se Nemci leta 1944 začeli z zas­
krbljenimi obrazi ozirati proti nebu, ko so množice za­
vezniških letal dan na dan preletavale mesto.
Ko umrejo navadni, in povrhu tega še mladi ljudje, ne 
ostane za njimi kaj dosti več kot njihova imena.Tem 
imenom sem poskušal nekaj dodati. Seveda pa bom ve­
sel, če bomo po ogledu razstave naše mesto še bolj spoš ­
tovali hi ga imeli še rajši, pa ne samo mesta, ampak tudi 
drug drugega in morebiti celo tiste, ki jim ni bilo dano, 
da bi živeli med nami.
/ Stuka je kratica za Sturzkampfflugzeug, dvosedežni bombnik nem­
škega vojnega letalstva, ki je med dugo svetovno vojno v strmoglavem 
letu zelo natančno zadeval cilje. Oborožen je bil s tremi strojnicami in 
je dosegal največjo hitrost 383 km/h. Pri strmoglavljenju se je vklju­
čila sirena, ki je izzvala preplah med prebivalstvom.
2 Stirimotorna leteča trdnjava B-29 je bila dolga skoraj 30 metrov, 
razpon kril pa je meril dobrih 43 metrov. Pri popolni bojni obtežitvi 
10 000 kg bomb je zmogla hitrost skoraj 600 kilometrov na uro.
5



redbo bana o zatemnitvi3 in Navodila za dela in pona­
šanje prebivalstva radi zaščite pred letaskimi napadi4.
ČAS PRED VOJNO,
leti 1939, 1940
Občinska uprava občine Novo mesto je na svoji seji dne 
12. septembra 1939 ugotovila, da bo Novo mesto zaradi 
svojih ustanov, lege in objektov v primeru vojne verjetno 
tarča zračnih napadov. Na podlagi zgoraj omenjenega 
pravilnika ter okrožnice sreskega načelstva Novo mesto 
glede evakuacije prebivalstva v vojnem času z dne 28.
1. Tako je bilo Novo mesto pred drugo svetovno vojno
Zaradi bližajoče se vojne in s tem tudi nevarnosti le- 
taskih napadov je Ministrstvo za vojsko in mornarico 
Kraljevine Jugoslavije leta 1939 predpisalo Uredbo o 
zaščiti pred zračnimi napadi z navodili1 in Pravilnik o 
zaščiti pred zračnimi napadi2. Kraljevska banska uprava 
Dravske banovine pa je naslednje leto izdala še Na-
avgusta 1939 je občinska uprava sprejela sklep, da v 
tem primeru izselijo vse upokojence in njihove družinske 
člane (536 oseb) v vasi Brusnice, Gaberje, Jugorje, Pan- 
grč Grm, Hrušico in Orehovico. Občinski reveži (26 oseb) 
bodo izseljeni v vas Šentjošt, obrtniki, trgovci in sorodni 
poklici, ki ne bodo stalno zaposleni (350 oseb), v vasi
9
Šentpeter, Dolenje Kronovo, Belo Cerkev, Krko, Dolenjo 
vas, Zihovo selo, Ratež in Graben. Hišni posestniki (100 
oseb) bodo izseljeni v vasi Ločno, Mačkovec, Bajnof, 
Trško goro in Ždinjo vas, 500 družinskih članov urad ­
niških družin pa v vasi Šmarjeto, Šmarješke Toplice, Oto­
čec, Klevevž, Stari grad, Družinsko vas, Zbure, Ruperč 
vrh, Škrjanče, Srebrniče in Zalog.
Meščani, ki bi morali obdržati stik z mestom, pa bi se v 
okoliške vasi samo oddaljili, in sicer 145 hišnih posest­
nikov v vasi češčo vas, Prečno, Dolenje Kamence, Go-
Na podlagi zgoraj navedene uredbe ministrstva je bil tudi 
v Novem mestu ustanovljen Mestni odbor za zaščito 
prebivalstva od zračnega napada, ki je 20. januarja 
1940 izdal Navodilo o postopanju in zadržanju prebi­
valstva Novega mesta v slučaju sovražnega napada iz 
zraka. Z njim je odbor seznanil svoje someščane in jih 
poučil o alarmnih znakih: ob zračnih napadih bo elek­
trična sirena, ki je nameščena v stolpiču na rotovžu, 
tulila približno tri minute s prekinitvami, za konec alar­
ma pa neprekinjeno tri minute. Ob prekinitvah elek­
tričnega toka pa bodo za začetek alarma namesto sirene
2. Koširjeva hiša na Glavnem trgu
renje Kamence in Dalnji vrh, 83 delavcev in dninarjev v 
Gotno vas in na Pogance, 312 trgovcev, obrtnikov in 
svobodnih poklicev pa v vasi Regrča vas, Črmošnjice, 
Stopiče, Vinja vas, Podgrad, Koroška vas, Konec, Stran­
ska vas, Birčna vas in Ljuben.
Občinska uprava je v sklepu predvidela, naj bi preseljenci 
potovali z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi, sicer pa peš.
zvonili zvonovi v obeh cerkvah približno tri minute, za 
konec pa tri minute potrkavali.
V navodilu je bila tudi zahteva po zatemnitvi v nočnem 
času in o uporabi modre luči v zatemnjenih prostorih. Po 
končanem napadu naj bi se prebivalstvo po zdravniško 
pomoč, po pomoč pri odkopavanju zasutih ljudi, pri 
gašenju požarov ah popravilu vodovoda čimprej obrnilo 
na Mestni odbor, ki bo imel svoj sedež v pritličju rotovža.
10
НАЧЕЛНИКУ СРЕЗА - Ново Место.-
Да би овај Штаб могао поступити no тражеву наслова 
Пов.Бр.11/8 од-23. јануара ове године и доставити потребне податке no 
предмету "Склонишћа против ваздушног напада" молим да се повратком 
акта достави и. предмет Пов.'782/Уб од 29.XII.1939.год. оа решењем овога 
Штаба Пов.У.I.Бр.3810/39 од 22.I.1940.г.,ради прииључења елаборату,који 
.ће Вам бити достављен, са детахним плановима .

Odbor je tudi ugotovil, da je občinski evakuacijski plan 
iz leta 1939 nerealen in neizvedljiv, meščanom pa je 
priporočil, naj v primeru vojne pred vsemi drugimi iz­
selijo iz mesta otroke in stare ljudi. Primerni kraji za 
nastanitev so bližnje vasi, Trška gora in okoliški gozdovi.
Občinski odbor občine Novo mesto je leta 1940 sprejel še 
Pravilnik o ustanovitvi sklada za obrambo pred letalskimi 
napadi in organiziral predavanja o zaščiti pred letal­
skimi napadi v Prosvetnem in Sokolskem domu. Ker je 
Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi določal, da se 
morajo zaklonišča napraviti v vsaki zgradbi, so ob ­
činski odborniki na seji 20. oktobra 1939 sklenili, da se 
v vseh občinskih zgradbah zgradijo zaklonišča, ko bodo 
zagotovljena sredstva. Občinska uprava je leta 1940 
sprejela sklep,da se na Marofu zgradi javno zaklonišče. 
Sresko načelstvo se je dogovorilo z zidarskim podjetjem 
Hočevar o izgradnji zaklonišča v svojem poslopju na 
Ljubljanski cesti. Z gradnjo zaklonišč so pričela tudi 
posamezna industrijska podjetja. Večine načrtov pa do 
začetka vojne niso uresničili. Zaklonišča v svojih hišah je 
uredilo le nekaj premožnejših meščanov, drugi pa so si 
pripravili le zasilna po kleteh.
Naglo napredovanje nacističnih sil v Evropi, raciona­
lizacija živil in delne mobilizacije so Novomeščanom 
vzbujale zle slutnje, da ni več daleč dan, ko se bo tudi 
Jugoslavija znašla v vrtincu druge svetovne vojne.
1 Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 36 z 
dne 6.5.1939 in št. 37 z dne 10.5.1939.
2 Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 37 z 
dne 10.5.1939.
3 Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št.42 z 
dne 25.5.1940.
4 Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št.46 z 
dne 8.6.1940.
13
10


Nemški bombni napad 
NA MESTO LETA 1941
napada zbegani in vznemirjeni in so se zaskrbljeno ozi­
rali proti nebu. In res so se naslednje dni večkrat oglašale 
sirene in oznanjale alarme. Jugoslavijo je 11. aprila 
1941 napadla še Italija in jugoslovanska vojska na slo­
venskih tleh je razpadla.
Tega dne, bil je veliki petek, so bile novomeške ulice 
polne vojaštva in prostovoljcev. Nekateri vojaki so že 
odhajali domov, drugi pa so še dovažali municijo pred 
poslopje ljudske šole 1, v kateri je bil štab Dravske di­
vizije in radiooddajna postaja. Okoli devetih dopoldne
Napad na Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941 z nem­
škim bombardiranjem Beograda in vdorom nemških ar­
mad iz Nemčije in Bolgarije. Nemška letala so prele­
tavala tudi Ljubljano, vendar je niso bombardirala. Že 
dopoldne se je tudi po Novem mestu razvedelo, da je 
država napadena in ljudje so spoznali, da to pomeni za­
četek vojne. Novomeščani, pa tudi vojaki, ki jih je bilo v 
mestu zelo veliko, so bili zaradi pričakovanega zračnega
je priletelo nad mesto iz ljubljanske smeri devet nemških 
štuk. Novomeščani in vojaki so jih mirno opazovali, češ, 
saj je vojne konec. Tudi sirena, ki je v prejšnjih dneh 
večkrat nagnala ljudi v kleti in druga zaklonišča, je to 
pot ostala nema. Oglasila pa se je jugoslovanska pro­
tiletalska artilerija, ki je začela letala obstreljevati 2. 
Tedaj pa je že z gromozanskim truščem ekplodirala prva 
bomba 3 na dvorišču ljudske šole. Naslednja pa je poruši-
6. Ruševine ljudske šole
la desno sprednjo stran šolskega poslopja, ki je zagorelo 
in je gorelo ves dan in vso noč in še naslednje dopoldne. 
Vžgala se je tudi municija, naložena pred šolo, in po 
zraku so dolge ure žvižgali izstrelki granat in šrapnelov. 
Ker so bili izkušeni novomeški gasilci povečini mobi ­
lizirani, ni nihče organiziral gašenja požara in reševanja 
ranjencev ter premoženja. Ljudje se v bližino poslopja 
tudi niso upali, ker so se po mestu razširile govorice, da 
je šolsko poslopje polno municije in bo vsak čas zletelo v 
zrak.
V goreči in porušeni stavbi je umrlo pet ljudi. Izpod ru ­
ševin so izkopali popolnoma zogleneli trupli pešadij- 
skega majorja Petra Vajeviča iz Negodna, starega 37 let 
in očeta dveh otrok, ter Vinka Burnika, divizijskega pisar­
ja, starega 29 let, iz Ljubljane. Ivano Kukman (roj. 1878 ), 
vdovo po vojaškem invalidu, ki je prišla z Lešnice v 
mesto naproti svojim sinovom, vračajočim se iz jugo ­
slovanske vojske, je smrt doletela, ko se je skušala v šoli 
skriti pred avioni. Ob vrnitvi so sinovi svoj dom na Leš- 
nici našli prazen. Edini gasilec, ki se je znašel na pri­
zorišču, je s pomočjo dveh fantov prinesel iz kleti hudo 
opečenega vojaka, ki pa je poškodbam kmalu podlegel. 
Njegovo ime in ime zadnje žrtve ni znano.
Bili so tudi ranjeni. Vojak Simon Golob (roj.1903), oče 
štirih otrok v starosti od enega do šestih let iz Poljšice pri 
Bledu, je bil zasut in je 20. maja 1941 umrl za poš ­
kodbami v bolnišnici v Ljubljani. Kapetanu Jožetu Bar- 
šiču iz Zagreba so morali odrezati nogo. Lahko ranjeni 
poveljnik divizije, verjetno je bil to general Pandurovič, 
pa je bil po nekajdnevnem bolnišničnem zdravljenju 
odpeljan v ujetništvo.
Materialna škoda je bila velika. Požar je prizanesel samo 
telovadnici in prostorom otroškega vrtca. Zgorel je tudi 
ves inventar ljudske in tudi meščanske šole, ki je imela 
svoje prostore v isti stavbi. V šolskem poslopju sta sta­
novala upravitelja obeh šol in hišnica. Hišnici je zgorelo 
vse, upravitelj meščanske šole Tomaž Žargaj pa je rešil 
nekaj malenkosti in šolski arhiv. Upravitelj ljudske šole 
Ivan Resman, ki se je ta dan kot rezervni častnik utrujen 
vrnil domov, je pravočasno spravil iz stanovanja na 
severni strani poslopja skoraj vse pohištvo, pri čemer so 
mu pomagali gimnazijski sluga Ferdinand Avsec in gim­
nazijski ravnatelj Ivan Dolenec z ženo Poldko. Rešili so 
tudi večino muzejskih predmetov, ki jih je novomeško 
Muzejsko društvo hranilo v šolski kleti. Uničena pa je 
bila dijaška kuhinja.
7. Uničeno pročelje ljudske šole
10
18
Nekaj škode sta bombardiranje in protiletalska obramba 
povzročila na sosednih stavbah, predvsem na hiši peka 
Vovka in na poslopju gimnazije, na katerih so bile poš ­
kodovane strehe in razbite šipe. Stavbe Okrožnega so­
dišča, kjer je bil sedež komande celjskega Vojaškega 
okrožja, pa bombe niso zadele.
Na železniški postaji je bil ubit enainštiridesetletni stro­
jevodja Matej Benedičič iz Gorenjske, star 41 let. Nem­
ška letala so napadla tudi umikajočo se četo jugoslo ­
vanske vojske v Kačjih ridah in ubila vojaka Jakoba 
Aleša, kovača iz Zgornjih Gameljn pod Šmarno goro. Na 
drugem koncu mesta ob cesti v Smolenji vasi pa je nem­
ški 4 letalec z rafalom pokosil vojaka Jožeta Spreitzerja, 
ki je mrtev obležal pod jablano. Anton Brulc in Franc 
Gorše sta ga odnesla pod kozolec in ga pozneje proti
... _____ _
9. Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Grazioli v Novem mestu, 29. 
junij 1941
Ljudje so z grozo gledali številne mrtve konje in vole 
okrog šolske stavbe, nekatere razparane in nasajene na 
železni šolski ograji. Mrtve živali so ležale tudi na cestah 
proti Šentpetru in Mirni Peči, kajti tudi tam so padale 
bombe.
večeru odpeljala na pokopališče v Smolenjo vas, kjer so 
ga naslednji dan pokopali.
Po seznamu padlih vojakov, ki ga je objavil Rdeči križ, 
je bil med bombardiranjem v Novem mestu ubit še vo­
jaški kuhar Ivan Červan.5
V smeri proti Ločni so bombe poškodovale zgradbo si­
losa. Uničile so tudi Koširjevo grobnico na ločenskem 
pokopahšču, kjer so krste ležale raztresene okrog groba.
Novomeščan Franc Kokovica je v svoj dnevnik zapisal: 
»Bil je dan groze in strahu in žalosti«. Ni pa slutil, da 
mesto v naslednjih letih najhuje še čaka.
19
Slovenci!
Vaša visoka civilizacija je ogrožena.
Vaša tisočletna vera je v nevarnosti.
Nekateri delomrzni plačenci židovsko-masonskih agitatorjev, sku ­
šajo z vsemi sredstvi da vnesejo med vami zakon bezbožnikov, tistih 
brez domovcev, zakon istočnih barbarjev.
Ne poslušajte jih.
Rusija je pred izdihom. Tri mesečna vojna je močno sovjetsko 
vojsko prisilila na kolena: 2.500.000 ujetnikov, 23.000 topov, 18.000 tan­
kov in 14.500 letal je bilo do sedaj zajetih oziroma uničenih.
Vse ekonomske in industrijske sile Ukrajine padle so v Nemških 
rokah. Vsi južni rudniki so pred zavzetjem Nemcev. Veliko industrij ­
sko središče Kiev ne obstoja več. Z predstojećim padcem Petrograda, 
Rusija izgubi nadaljnih tisočev in tisočev ljudi in materijala.
Dokončni poraz Rusije je pred durmi.
Nemci, Talijani, Finci, Madjari, Rumunji, Slovaki, Hrvati, Španci, 
Belgijci, Holandci, Danci, Norvežani, Francozi, bojujejo se proti boljše ­
vizmu sovražniku Evrope.
Slovenci!
Hočete tudi vi ohraniti svoje domove, svoja zemljišča, svoje dru ­
žine in svojce od nevarnosti in uničenja?
PAZITE! Odbijajte vse ono kar podli izdajalci plačanci tujcev, 
širijo med vami.
Je v nevarnosti vašo življenje, vašo blagostanje in vaša kultura.
10., 11. Propagandna 
letaka, taka kakršna so 
jeseni 1941 spuščala 
italijanska letala
Po sporazumu držav trojnega pakta je Novo mesto 23. 
aprila 1941 zasedla italijanska vojska, З.таја 1941 pa 
je italijanska vlada anektirala okupirani del Slovenije 
pod imenom Ljubljanska pokrajina.
Pri obnovitvenih delih ljudske šole so bili 17. junija 1941 
ob eksploziji granate ranjeni Franjo Gerdenc in Alojz 
Kos iz Novega mesta ter Alojz Jarc iz Kamene pri Novem 
mestu. Po končani obnovi se je v šoli nastanila ita­
lijanska vojaška bolnišnica.
V novomeški okraj je po začetku vojne pribežalo zelo 
veliko beguncev iz krajev, ki so jih zasedli Nemci. Ok­
rajni odbor društva Rdečega križa je zato pozval No- 
vomeščane, naj tem ljudem pomagajo, kolikor morejo. 
Težave je povzročala tudi zelo dolga in huda zima. Vi­
soki komisariat za Ljubljansko pokrajino je izdal več 
predpisov in navodil o zatemnitvi, o protiletalskih zak­
loniščih, o zaščitni protiletalski opremi poslopij in o 
oddelkih za hitro pomoč. Delno so bili tudi spremenjeni 
znaki za alarm v primeru letalskega napada.6
Med okupacijo Italijani seveda Novega mesta niso bom ­
bardirali, so pa iz letal spuščali listke s propagandno 
vsebino. Zaradi povečane aktivnosti delovanja parti­
zanskih enot pa so Italijani v letih 1942 in 1943 bom ­
bardirali številne dolenjske vasi. Bilo je veliko žrtev tudi 
med civilnim prebivalstvom. Poleti 1943 so mesto za­
čela preletavati tuleča nemška letala in zopet so se za­
čele oglašati sirene in vzbujale v meščanih tisti tesnobni 
strah, ki ga v človeku povzroči tuljenje siren.
7 Danes je to Osnovna šola Center.
2 V članku » Od 6. do 13. aprila 1941 v Novem mestu « (Dolenjski 
list, 7. in 13. april 1951) je po moji presoji zapisana neresnična trdi­
tev, da se iz številnih protiletalskih strojnic in topov ni oglasil niti en 
sam strel. Vsi viri dokazujejo nasprotno.
3 Štuka je nosila običajno 500-kilogramsko bombo pod trupom in 
štiri 50-kilogramske bombe pod krili. V kroniki Osnovne šole Novo 
mesto je zapisano, da so bile bombe rušilne in zažigalne.
4 Zanimivo je, da Daniel Lipar iz Velike Cikave trdi, da je bilo letalo 
jugoslovansko in dobro se spominja, da mu je oče ob opazovanju 
tega dogodka dejal: »Glej, sedaj streljajo že svoje lastne ljudi«.
5 Domoljub, 25. junij 1941, št. 26.
6 Znak sirene za začetek nevarnosti je bil neprekinjen zvok sirene s 
spreminjanjem višine.
21
10


Letalski napad 14. 
septembra 1943
Dne 8. septembra 1943 je bila objavljena brezpogojna 
kapitulacija italijanskih oboroženih sil. Dva dni kasneje 
ob pol deseti uri so v Novo mesto vkorakali partizani, ki 
jih je množica meščanov navdušeno pozdravljala ter jih 
obsipala s cvetjem in darili. Po več kot dveh letih ita­
lijanske okupacije je bilo mesto osvobojeno. Skupaj z 
Italijani so odšli tudi belogardisti. Seveda so nekateri 
meščani dobro vedeli, da s svobodo prihaja tudi ko­
munizem. Novomeški pismonoša Franc Kokovica je za­
pisal v svoj dnevnik: »Oblast so dobili partizani - ko­
munisti. Prikorakali so v mesto ob devetih dne 10-ga s 
harmoniko na čelu in zastavo«. Dne 12. septembra 1943 
je Poveljstvo mesta izdalo razglas, v katerem je bilo v 
tretji točki navodilo, naj se prebivalstvo v primeru zrač ­
nega napada zadrži mirno in disciplinirano ter se ravna 
po navodilih o zračnih napadih. Že prve dni po 10. 
septembru so namreč nemška letala začela pogosto pre­
letavati mesto. Dne 14. septembra, bil je izredno lep 
jesenski dan, pa je nekaj minut po dvanajsti uri preko 
Sentpetra zelo nizko nad mesto priletelo šest štuk in ga 
začelo mitraljirati in bombardirati s 100 do 150-kilo-
gramskimi bombami, vseh skupaj jih je bilo okrog dvaj­
set. Cilj napada so bila poslopja sodišča, hotela Metropol 
in bivše žandarmerijske postaje, kjer sta bila štaba XV. 
divizije in Slandrove brigade ter partizanski uradi, zato 
so bombe padale predvsem na območje med žensko bol ­
nišnico in hotelom Koklič. Ciljev pa letala niso zadela, 
razen zgradbe sodišča, pa še tu ni bilo smrtnih žrtev. V 
dobre četrt ure je bilo vse mesto zavito v dim in ogenj, 
del mesta pa v razvalinah. Popolnoma so bile porušene 
štiri hiše, štirideset pa je bilo poškodovanih.
12. Novomeški gasilec Franc Sulc
V Defranceschijevi ulici je obležal mrtev dvaintride­
setletni orožnik Franc Poženel, po rodu iz Logatca. Dru ­
žino mizarskega mojstra, hišnega posestnika in lastnika 
pogrebnega zavoda Matka Maloviča je bombardiranje 
presenetilo na poti proti zaklonišču v kapiteljski kripti. 
Umrli sta žena Marija (roj.1873) in hči Stana Malovič 
(roj.1897), upokojena privatna uradnica. Matka Ma­
loviča pa so težko ranili drobci bombe in šestnajst kilo­
gramov težak kamen. Novomeški gasilci so med bom ­
bardiranjem odpeljah iz orodjarne gasilski avto, do vrha 
naložen z orodjem za gašenje, da bi ga skrili pod kos­
tanje na Kapucinskem trgu 1. Toda nemški pilot ga je
25
opazil, odvrgel nanj bombo in življenje so v trenutku 
izgubili novomeški gasilci Franc Kleindienst iz Novega 
mesta (roj.1910), Franc Šulc iz Prečne (roj.1911), Stan­
ko Kmet iz Trebnjega (roj. 1911) in sedemindvajsetletni 
italijanski gasilec, primorski Slovenec iz Trsta Alojz 
Klemenc (Clementi). Znani novomeški gasilec Stane 
Gregorčič, ki se je v tem trenutku vračal v orodjarno, pa je 
bil hudo ranjen.2 Gasilski avtomobil je bil popolnoma 
uničen.
pred hudimi težavami. Ko je Italija kapitulirala in se je 
po nekaj dneh splošno navdušenje in veselje poleglo, je 
Anton sklenil, da pošlje svojo družino za nekaj časa na 
varno v Šentpeter. Bal se je, da bodo Nemci ob more­
bitnem letalskem napadu bombardirali tudi pošto. Sam 
pa je seveda moral ostati na delovnem mestu. Kratko 
slovo v parku za pošto; mati in trije otroci so odšli. Prišli so 
komaj do bloka z zapornicami pri ločenskem pokopa ­
lišču, ko so prihrumeli nemški bombniki. Toliko da so se
13. Anton Simič s sinom na Kandijskem mostu
Na Kapucinskem trgu sta obležala mrtva še delavca 
novomeške pošte Anton Simič (roj. 1904) in višji poštni 
kontrolor Avgust Brejc. Anton Simič je stanoval s svojo 
petčlansko družino nad poštnimi prostori v stavbi nek­
danjega kapucinskega samostana. Kot simpatizer krš ­
čanskih socialistov se je kmalu pridružil OF in kot njen 
aktivist s prestrezanjem sumljive pošte, naslovljene na 
italijanske oblasti, obvaroval marsikaterega človeka
zatekli pod bližnji kozolec, že je začelo trditi, takoj zatem 
pa še pokati. Mesto se je zavilo v dim. Po prenehanju 
bombardiranja so Simičevi nadaljevali pot v Šentpeter, 
proti večeru pa je družina zvedela, da je bil oče med 
bombnim napadom ubit.
10 26

V porušeni Sedajevi hiši na Proštijski št. I3 so umrli vodja 
elektrarne v Luknji Viljem Sedaj, star 61 let, njegova 
žena Katarina, stara 56 let, njun sin gimnazijec Ladislav, 
star 18 let, in šestinsedemdesetletni Edvard Rosenwasser, 
lesni trgovec iz Zagreba, ki je pri njih stanoval. Hčerko 
Heleno (roj.1920), aktivistko OF, pa so leta 1944 na 
zverinski način umorili domobranci. 4 Kako hudo so te 
smrti prizadele starejšega sina Viljema, pove dejstvo, da 
lastnima sinovoma ves čas svojega življenja ni nikoli 
govoril o teh dogodkih.
ki so jo bili Nemci pregnali iz Sevnice. Zaradi mamine 
bolezni je ta dan skuhala kosilo osemnajstletna hčerka 
Danica, pri tem pa ji je pomagala njena gimnazijska 
šošolka Vida Grom7, begunka iz Šentjanža. Za Danico je 
bilo usodno, da je stekla v klet, kjer jo je hudo ranilo, 
njeno mamo, ki je ostala v sobi, pa samo lažje. V novo­
meški kripti 8 je Danica umirala pet dni. Njen brat Tomo 
pravi, da ne bo nikoli pozabil njenih besed, da noče 
umreti in kako težko je umrla. Prijateljica Vida je bila že 
na poti domov, ko so pričele padati bombe. Spominja
15. Porušena Sedajeva hiša septembra 1943
Smrt je kosila tudi na Arkovi ulici št. 55, kjer je v ru ­
ševinah Mirtičeve hiše umrlo pet ljudi. Mizar Ivan Mirtič 6, 
ki je bil v partizanih, je izgubil vso svojo družino, ženo 
Slavko (roj.1907), enajstletnega sina Zlatka in trimeseč ­
nega dojenčka Slavčka. Na obisku pri njegovi mami 
Neži Mirtič, ki je bila tudi zasuta, vendar je ostala živa, 
je bil tedaj njen brat, dvainpetdesetletni trgovec in po­
sestnik iz Bele Cerkve Vinko Bevc s svojo enaindvaj­
setletno hčerko Slavko. Smrt ju je doletela na kletnih 
stopnicah. V Mirtičevi hiši je stanovala tudi družina 
upokojenega žandarmerijskega narednika Franca Škarje,
28
16. Gimnazijka Danica Škarja je umrla pet dni po bombardiranju
se, da so bombe povzročile tako močne zračne pritiske, 
da se je v trenutku znašla v veži neke hiše, še sama ni 
vedela kako. Sploh so bile veže mestnih hiš takoj polne 
ljudi, tudi z otroki v naročju. Eni so jokali, drugi molili, 
tretji spet preklinjali Nemce.
V hiši na Kastelčevi št. 10 sta umrli samski sestri, de­
vetinpetdesetletna uradnica Frančiška in petinšestde- 
setletna gospodinja Marija Finžgar.
Hudo je bilo tudi na Ljubljanski št. 79 v Seidlovi hiši, 
kjer je pri Pavli Seidl, vdovi po prof. dr. Ferdinandu 
Seidlu, gospodinjila Jožefa Dinghauser iz Kandije. Njena 
enaindvajsetletna hčerka Marica, uradnica Občine Šmihel- 
Stopiče, ki je prišla k maini na kosilo, je umrla na stop­
nicah, ko je bežala v klet. Angelčka, ki ga je bila ob ­
čudovala v Lukšičevi kamnoseški delavnici in zanj hra­
nila denar, so ji postavili na grob na Smihelskem po­
kopališču. V njeni bližini sta mrtvi obležali begunki iz 
Maribora Marija Kiler (roj.1898)10, žena interniranega
le mlajši sin, ki ga je mama pustila doma v Kandiji. Hudo 
pa sta bili ranjeni gostilničarjeva hčerka Pavlina Jakše 
(roj. 1932) in noseča gostilničarjeva žena Terezija 
(roj.1903). Pred Seidlovo hišo na Ljubljanski cesti so 
našli mrtvo Jožefo Lindič (roj. 1897) iz Brezovice pri 
Šmarjeti, ki je bila noseča. Kot že tolikokrat prej je tudi 
ta dan prodajala smetano in jajca na živilskem trgu, 
samo po zdravila je še hotela in nato domov, kjer so jo 
ta jasni in zvezdnati jesenski večer zaman čakali mož in 
sedem otrok.
17. Ruševine na Ljubljanski cesti septembra 1943; levo Seidlova hiša
polkovnika Kilerja, in njena petnajstletna hčerka Milena, 
odličnjakinja novomeške gimnazije. V pritličju Seidlove 
hiše je bila Jakšetova gostilna, v katero je prišla po kosilo 
Bogomila Sekolec (roj. 1912) s svojima hčerkama štiri ­
letno Lucijo in triletno Marijo. Bogomila je bila žena 
nekdanjega novomeškega urednika časopisa Slovenec in 
domobranskega častnika profesorja Sekolca. Živ je ostal
Na drugi strani Ljubljanske ceste, na št. 6, sta se z vo­
zom pripeljala z njive Rudolf Knoll (roj.1879), sodni 
uradnik v pokoju, in njegov vnuk, osnovnošolec Zdenko 
Knoll (roj.1933). Rudolf je umrl na dvorišču, ranjeni 
Zdenko pa 28. septembra 1943 za tetanusom v kandijski 
bolnišnici.
29
Ko so trupla, od katerih so bila nekatera zaradi zračnih 
pritiskov napol gola, pripravili za prevoz, so jih naložili 
na vprežni voz in Košakov hlapec jih je odpeljal na 
Ločensko pokopališče.
O razmerah po septembrskem bombardiranju leta 1943 
je pisal v Dolenjskem listu v članku Iz težkih dni Novega 
mesta Novomeščan Leopold Cigler leta 1955. Takole 
piše:
18. Razrušeni hotel Koklič na 
Ljubljanski cesti nasproti Seidlove 
hiše, na skrajni clesni del Murnove 
hiše, v kateri so stanovali Knollovi
Žrtvi letalskega napada sta bila še dva neznana par­
tizana11, stara okrog triindvajset let, ki so ju našli na 
Ločenski cesti.
Septembrski napad je zahteval 32 smrtnih žrtev.
Popoldne istega dne so Nemci z letalom ob pol treh mes­
to samo obstreljevali, ob pol petih pa je štuka odvrgla še 
štiri 50-kilogramske bombe. Napada nista imela težjih 
posledic, poškodovana je bila le stavba stare gimnazije, 
ki je bila do kapitulacije Italije italijanska vojašnica.
»Takojpo končanem bombnem napadu so se pričeli zbi­
rati ljudje v prizadetih mestnih predelih, kjer so krepko 
pomagali pri reševanju, partizanske patrulje pa so takoj 
stopile v akcijo in preprečile marsikatero tatvino12. Saj se 
je iz mestne okolice priklatilo precej ljudi, ki so v teh 
težkih trenutkih mislili samo nase in hoteli krasti. Ran­
jence so nosili v bolnišnice, kjer pa je vladal velikanski 
preplah. Nekaj ranjencev so prenesli celo v kapiteljsko 
kripto. Ta večer je bila kripta podobna mravljišču. V njej 
je prenočevalo mnogo meščanov. Ležali so na golih tleh, 
na kocih in na bornem imetju, ki so ga prinesli s seboj. 
Čez dva dni se je preselila v kripto ženska bolnišnica. 
Meščani so se obzirno umaknili, da so prenesli v kripto 
težke bolnice, medtem ko so vse lahke bolnice odpustili 
domov. Povsod so stale postelje, na sredi kripte pa je
30
19. Ruševine Mirtičeve hiše v Arkovi ulici 5
stala navadna miza, ki je služila tudi za operacijsko mizo, 
na kateri je dr. Perko izvršil nekaj operacij in pri brleči 
sveči celo amputiral bolniku roko. Kuhinja je začasno še 
ostala v poslopju bolnišnice, hrano pa so v kripto nosile 
strežnice, meščani, pa tudi partizani. Kljub temu, da je 
bila v kripti bolnišnica, je bil odslej na kapitlju kraj, kjer 
so se čez dan in tudi ponoči zbirali bolj plašni meščani, 
boječ se ponovnega bombnega napada. Marsikdo je tu 
tudi jedel hrano iz bolniške kuhinje. Ker bolnišnica ni 
bila posebno založena z nekaterimi živili, jih je kuhinji 
pričelo primanjkovati. Zato je prednica naprosila trgov­
ca z delikatesami Josipa Kobeta, kateremu je bila tr­
govina na Ljubljanski cesti13 popolnoma zrušena in kjer 
so ljudje na debelo kradli zlasti žganje in likerje, da bi 
dovolil prenesti v bolnišnico vso preostalo zalogo olja, 
petroleja, likerjev, žganja, čokolade in bonbonov, kar je 
seveda dovolil in vse bolnišnici poklonil. Od teh dobrot 
je marsikateri izmučen in prestrašen Novomeščan prejel 
skromen del. V času, ko je bila bolnišnica v kripti, je tam 
umrl en otrok, eden pa se je rodil. Bombnih napadov ni 
bilo več, toda tuja letala so skoraj dnevno preletavala 
mesto. Najbolj prizadeti meščani pa so si prizadevali vsaj 
za silo popraviti strehe in urediti v svojih hišah zasilno 
stanovanje.«
Vzdušje po septembrskem napadu je v knjigi svojih spo­
minov Moja rast opisal tudi tedanji ravnatelj novomeške 
gimnazije Ivan Dolenec:
»Prepadenost, ki je zavladala v mestu, je razumljiva. Ko 
se je zmračilo, si lahko videl vse polno ljudi, ki so z 
vprežno živino ali na samotežnih vozičkih vozili nekaj 
pohištva in živil iz mesta na kmete. Mesto je kakor izum­
rlo. Podnevi se skoraj nihče ni pokazal na cesti. Ulice so 
oživele samo zvečer, ko je nastopil mrak, in zjutraj, če je 
ležala nad mestom megla. Trgovine z živili so bile odprte 
po dve uri zjutraj (od šestih do osmih). Večina trgovin in 
obratov pa je ostala zaprta. Ruševine so pospravljali 
cigani iz novomeške okolice, ki so jih partizani privedli v 
mesto na prisilno delo. Pogrebi žrtev so bili v vsej tišini 
samo zvečer ob udeležbi najožjih sorodnikov.
31

Zanimivo je bilo opazovati, kako so nekateri ta zračni 
napad, do katerega bi pač ne bilo prišlo, če bi ne bilo v 
mestu partizanov, izkoriščali v to, da so obračali po­
zornost od pravega vzroka in netili sovraštvo do poli­
tičnih nasprotnikov. Po mestu se je začelo splošno go­
voriti, da so napad povzročili »belogardisti« in da je bilo 
»vse izdano«, češ, zakaj so metali bombe ravno v okolico 
hotelov Metropol in Koklič, kjer so partizanski veljaki 
obedovali. Kakor da bi bilo tu treba kake izdaje! Saj ve 
vsak otrok, da so pri tolikem številu tujcev ob času ko­
sila vsi hoteli prepolni. Kakšno bujno domišlijo ima laž,
21. Poškodovano okrožno sodišče septembra 1943
razpolago. In res so izpustili vse politične jetnike razen 
višjega računskega inšpektorja Pavliča. «
Takole pa je svoje srečanje z mestom dne 16.septembra 
1943 opisala v svoji knjigi Topliški dnevnik Slavka 
Kersnik, najmlajši otrok slovenskega pisatelja Janka 
Kersnika, ki je med vojno živela pri svoji sestri Maši 
Konvalinka v Dolenjskih Toplicah:
»In mesto? Dih mi je zastal ob pogledu na splošno sliko 
mestnega trga! Vse strehe razkrite, okna razbita, plo­
čevinasti roloji izložb zviti in vrženi s tečajev, ves trg 
pokrit z razbito opeko in črepinjami okenskih stekel, 
raztrganimi venci in slovenskimi zastavami, ki so še ne­
davno krasile mestne hiše v pozdrav partizanom. In nik­
jer, nikjer živega bitja! Sama samcata sem korakala skozi 
mrtvo mesto. Sonce je toplo ogrevalo ozračje, toda meni 
se je dozdevalo vse mrko, mrzlo. Pred Andrijaničevo 
lekarno srečam prvega človeka, moža, ki s strahom opa­
zuje nebo. S trga je pravkar odbrnel topliški kamion in 
preplašeni mož mi zakliče, naj bežim od tod, ker se sliši 
zopet avione. Potolažim ga, da so dozdevni avioni le en 
sam kamion, ki pravkar zapušča mesto. Mirno nadal­
jujem pot do mestne hiše na Ljubljanski cesti. Hiša je 
tudi nekoliko demolirana, okno razbito, streha razkrita 
in povsod tišina, strašna tišina.«
kaže tale primer. Po mestu so čisto resno govorili, da so 
ljudje videli šmihelskega kaplana Wolbanga, kako je z 
letala s prstom kazal na hiše, kamor naj mečejo bombeI
Bombardiranje je bilo posebno strašno za jetnike na ok­
rožnem sodišču. Na poslopje sodišča je padla bomba, 
čeprav ne na tisti del, kjer je nameščena jetnišnica; na 
jetnike je padal omet in razbite šipe. Jetniki so divje 
razbijali po vratih in zahtevali, da jih puste v zaklonišče, 
a zaman. Sele ko je sledil isti dan drugi zračni napad, so 
smeli jetniki v zaklonišče. Tedaj je apeliral dr. Trošt 
skupaj z dr. Režkom14 na človeški čut partizanov, naj jih 
vendar izpuste, da ne bodo morebiti pokopani pod raz­
valinami; saj nikdo ne bo ušel in so sodišču vsak čas na
33
22. Iz družinske kronike novomeškega 
gasilca Staneta Gregorčiča
 
1 Danes Novi trg.
2 Fsega skupaj je bilo v tem bombnem napadu ranjenih 13 ljudi.
3 Danes Trubarjeva.
4 ZAL, Okrožni ljudski odbor Novo mesto, prijava Viljema Sedaja 
komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov 7. junija 1945.
5 Danes Prešernov trg.
6 Marija Žveglič, sestra Ivana Mirtiča, mi je povedala, da so Ivana ustrelili 
partizani 2. novembra 1943 na Travni gori pri Ribnici. Takrat je že 
vedel za žalostni konec svoje družine.
7 Grom Vida je že petdeset let na spominski plošči v novomeški Gim­
naziji po pomoti zapisana kot žrtev letalskega napada na Novo mesto. 
Danes živi v Ljubljani.
8 Zaradi varnosti so težje bolnice iz ženske bolnišnice preselili v kapi­
teljsko kripto, lažje pa odpustili. Tako je v kripti nastala začasna
34
bolnišnica, vendar zaradi mraza in neustreznosti le za kratek čas. Tudi 
partizanska bolnišnica se je iz Novega mesta preselila v Dolenjske Toplice.
9 Danes Rozmanova cesta.
10 Marija Kiler je izhajala iz novomeške rodbine Seidl.
11 Zdenko Picelj v svoji knjižici Osvoboditev Novega mesta navaja 
pet partizanov, sam pa na osnovi uradnega seznama žrtev napadov 
leta 1943 (ZAL, Okrožni ljudski odbor Novo mesto, 1945) in pris­
pevka F. Barage (Nemška bombna napada na Novo mesto septem­
bra in okrobra 1943 v: Rast, št. 7-8, 1993, str. 466) menim, da sta 
bili žrtvi dve.
12 Okrožni odbor OF je izdal odlok, da bo vsak primer tatvine kaz­
novan s smrtjo, ker je tako kazen zahtevalo ljudstvo samo.
13 L Seidlovi hiši.
14 Oba sta bila novomeška advokata.
Letalski napad 3. 
oktobra 1943
Heinkel »He lil«15 je prihrumelo čez Gorjance in s tež­
kimi, tudi 300-kilogramskimi bombami, tričetrt ure v 
valovih zasipavalo mesto. Tokrat so odvrgli 40 do 50 
bomb, ki so s svojo strahotno rušilno močjo razdejale 
mesto in ga velik del nepopravljivo uničile. Zakaj je bila 
njihov cilj tudi ženska bolnišnica, čeprav je imela na 
svoji strehi veliko zastavo z rdečim križem, lahko samo 
ugibamo. Verjetno so jo nemški letalci bombardirali 
pomotoma, misleč, da napadajo kandijsko bolnišnico, za 
katero so najbrž vedeli, da se v njej zdravijo partizanski 
ranjenci. Stopnišče bolnišnice se je sesulo v klet in pod 
seboj pokopalo tiste, ki so tam iskali zavetje. Drugi so 
umrli od močnega zračnega pritiska, ki je nastal ob eks-
23. Številna Lužarjeva družina leta 1938; leta 1942 se jim je pridružil še Mihec
Po septembrskem bombardiranju so mnogi prebivalci 
zaradi strahu začasno zapustili mesto in se naselili po 
bližnjih vaseh in zidanicah. Meščane, ki so ostali v mes­
tu, so vsakodnevno vznemirjali preleti letal in alarmi. V 
nedeljo, 3. oktobra 1943 pa se je sirena okrog pete ure po­
poldne oglasila upravičeno. Osem nemških bombnikov
ploziji letalske bombe. Vse pisarne ob stopnišču v bol ­
nišnici so zgorele in z njimi vred tudi ves arhiv. Zaradi 
pomanjkanja delavcev16, pa tudi zaradi stalnega pre­
letavanja letal so z odkopavanjem močno poškodovanih 
in razpadajočih trupel končali šele 9. oktobra.
35
1
Umrle so pacientke: žena sodnega uradnika iz Novega 
mesta Marija Artač (roj.1911), devetinpetdesetletna upo ­
kojena učiteljica iz Ljubljane Amalija Rus-Vardjan, po 
rodu iz Bele Krajine, Marija Mavsar (roj.1906), gos­
podinja iz Rumanje vasi, Amalija Gašperšič (roj.1896) 
iz Gomile pri Mirni, sedemnajstletna Ana Dolenšek iz Sv. 
Vrha pri Mokronogu, hči posestnika devetnajstletna Mil­
ka Povše iz Dolenjega Podboršta pri Mirni Peči, Marija 
Kiissel (roj.1903), šivilja iz Novega mesta. Terezija Luzar 
s Hriba pri Orehku (roj.1903) je za seboj pustila enajst
25. Petletna Metka Kokovica s svojim petelinom
otrok v starosti od enega leta do devetnajstih. Oče se je 
kot domobranec na prigovarjanje vaškega aktivista 26. 
junija 1945 prijavil oblastem in se ni nikoli več vrnil. 
Najstarejšo hči Terezijo (roj.1925), ki je ostala na domu, 
so začeli najmlajši otroci klicati mama, starejši pa so se 
razkropili po svetu s trebuhom za kruhom. Marija Turk 
(roj.1904), ki je že odhajala iz bolnišnice, se je zaradi 
alarma vrnila k svoji devetinšestdesetletni mami Jakobini 
Gangl, ženi književnika in prosvetnega delavca Engel-
berta Cangia iz Metlike. Obe sta obležali mrtvi v ruše ­
vinah. Prav tako petletna Metka in njena mama Ana 
Kokovica (roj.1899), ki je prišla deklico obiskat v bol ­
nišnico. Sedemnajstletna Marija Turk je umrla, ko je 
bila na obisku pri svoji teti, usmiljenki Ivanki Turk.
Novomeščani so tega dne izgubili tudi svojega rojaka, 
umetnostnega zgodovinarja Jožeta Gregoriča (roj.1912), 
ki so ga partizani postavili za stražarja bolnišnice. Jože 
Gregorič je svoje delo posvetil predvsem rodnemu mestu 
in njegovim spomenikom in je napisal veliko strokovnih 
študij, kritik, ocen in poročil o umetnosti in arhitekturi 
Novega mesta in Dolenjske.
Na spominski slovesnosti ob petdesetletnici njegove smr­
ti je akademik dr. Emilijan Cevc svoj govor začel z 
besedami: »Želeli ste, da nocoj, na večer pred 3. ok­
tobrom bridkega spomina, spregovorim nekaj besed o 
vašem rojaku, kolegu, prijatelju, človeku - umetnostnem 
zgodovinarju Jožetu Gregoriču. Na večer pred 3. ok­
tobrom izpred petdesetih let, ko se je mesto, ki je tudi 
meni zelo pri srcu, razcvetelo v razvaline in kri pod 
semenom sovražnih letal, ki so prihrumela čez bajes­
lovne Gorjance. Smrt so sejala. Jože Gregorič, vodja re­
ševalne skupine, se je bil že vrnil v rodni dom po koncu 
alarma. - In nov napad. Sveta zavest dolžnosti ga je 
klicala vnovič na pomoč. Še sedem pomočnikov zraven. 
Zavarovati bolnice v ženski bolnišnici pod Kapitljem. 
Tudi v strahu smrtne nevarnosti, a reševati je bilo treba 
ljudi. Izpod oboka sesutega stopnišča so rešili le, kar je 
od njihovega samodarovanja ostalo zemskega. 3. oktober 
/943.«
Bombe pa so uničile tudi njegov dom v hiši Mej vrti št. 
4, tako da sta mama Jožefa in sestra Malka Gregorič 
kasneje zaprosili za sprejem v novomeško sirotišnico.
Sredi svojih pacientk sta umrli zdravnica dr.Veruša Štol­
fa (roj.1912), aktivistka OF, in bolniška strežnica Marija 
Golob (roj.1915) iz Brusnic.
37
Tudi na drugi strani pod Kapitljem je bilo hudo. V veliki 
Janovi hiši 17 na Arkovi št. 1 je izgubilo življenje šest 
stanovalcev. Mrtvi so bili bivši okrajni glavar Friderik 
Loger (roj.1874), njegova žena Alojzija (roj.1877) in 
njuna hčerka Edit (roj.1915), učiteljica glasbe. Njena 
enainštiridesetletna sestrična židovskega rodu Lija Kam­
mer, žena dunajskega lekarnarja, je s svojo osemletno 
hčerko Liziko pribežala pred nacisti k svojim sorodnikom 
Logerjevim v Novo mesto. Pod porušeno steno se je hčer ­
ka, ki je prosila mamo, naj je ne stiska tako močno, za­
dušila v njenem naročju. Zaradi hudih poškodb so mo­
rali materi amputirati nogo, a je kljub temu 12. oktobra 
1943 umrla v zasilni bolnišnici v Srebrničah 18. V svojem
V hiši na Florijanovem trgu sta umrli Monika Trobec 
(roj.1892) in njena hčerka Iva (roj.1922).
Na dvorišču Turkove hiše v Ulici 6. septembra št. 619 je 
bila Alojzija Zaletelj (roj.1924) med podrtimi drvar­
nicami tako hudo ranjena, da je naslednji dan, 4.oktobra 
1943 v bolnišnici umrla. Na stopnišču svoje hiše je umrl 
tudi njen sosed Andrej Kolar (roj.1862), finančni stražnik 
v pokoju.
Dvanajstletni Jože Tratnik se je z drugimi fanti vračal z 
Marofa, kjer so partizani organizirah mladinski sestanek, 
na katerem so otroke poučili, kako ravnati z zavrženim
27. Jože Tratnik je izkrvavel na travniku ob Krki 26. Logerjeva družina z dunajskima sorodnicama in prijateljico; manjka 
hči Edit
razrušenem stanovanju sta umrla tudi sedeminšestdeset- 
letni upokojeni finančni kontrolor Anton Muškatelec hi nje­
gova žena Terezija (roj.1908). Štiriinosemdesetletni 
čevljar in gasilec Jože Ilovar je bil zasut v kleti in so mu 
nekaj dni dajali hrano in pijačo skozi majhno lino. Ko 
so ga končno izkopali, je zaradi živčnega pretresa, pres- 
tanega strahu, izčrpanosti in splošne oslabelosti umrl 13. 
novembra 1943 v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji.
38
orožjem m strelivom. Ko se je pričelo bombardiranje, so 
fantje bežali stran od hiš proti Krki in si poiskali zavetje 
pod vrbo. Drobec bombe, ki je eksplodirala ob bregu, je 
Jožeta zadel v vrat in deček je izkrvavel na obrežju reke 
med svojima prijateljema. Drugi dan sta ga oče in brat s 
samokolnico peljala na pokopališče, kjer se je pridružil 
drugim nesrečnikom, ki so ležali na slami v mrtvašnici. 
Novomeščan ing. Dušan Žeslin, ki ju je srečal na njuni 
kalvarijski poti, se še danes dobro spominja besed Jo-
zetovega očeta: »Dušan, poglej, kaj so naredili našemu 
Jožetu!«.
V Sokolski ulici so po končanem napadu našli dvoje 
nepoznanih trupel.
nim strahom dejstvo, da so na roženvensko nedeljo letala 
precej pogosto brnela nad mestom. Kakor skoraj vsak 
dan po večkrat, smo tudi to nedeljo na znak sirene bežali v 
kleti, pri tem pa se šalili, da mora dobro vzgojen dr­
žavljan poslušati svarila oblasti za primer zračnih na­
padov.
28. V hiši na Florijanovem. trgu sta umrli Monika Trobec in njena
hčerka Iva
Hudo je bil poškodovan tudi Glavni trg, vendar tu smr­
tnih žrtev ni bilo. Porušene oziroma močno poškodovane 
so bile Grobovškova hiša št. 23, Mikoličeva št. 24, Ko- 
betova št. 25 in Koširjeva št. 26. Prijateljeva hiša v Di- 
lančevi ulici št. 1 pa je med napadom pogorela. 
Oktobrski napad je zahteval 31 smrtnih žrtev.
Poglejmo zopet, kaj o oktobrskem bombardiranju piše v 
svoji knjigi Ivan Dolenec:
»Ljudje so si od bombardiranja dne 14. septembra že 
nekoliko opomogli in ta ali oni se je celo že vrnil v Novo 
mesto. Mnogi so upali, da smo Novomeščani svoj del že 
dobili in da nam bo odslej z letalskimi napadi priza­
neseno. Zato nas tudi ni navdajalo z nikakršnim poseb­
Ni pa nam bilo do šale, ko smo nekaj minut po petih 
popoldne po kleteh zaslišali prvo eksplozijo in je pri priči 
ugasnila luč.Sledilo je neprestano brnenje motorjev, ki je 
postalo od časa do časa močnejše - kar čutili smo, kako 
se letalo spušča niže proti mestu, da odvrže bombo na 
izbrano poslopje - na katero? Nato silen pok, da si imel 
vtis: če ni zadelo ravno v našo hišo, pa je moralo eks­
plodirati v neposredni bližini. Nad mestom je osem letal 
opravljalo svoj strašni posel. Najhuje so bile prizadete 
ulice med Kapitljem in Glavnim trgom. Vtis, ki ga je 
napravil pogled s Kapitlja na velike lijake, ki so zijali na 
prostoru, kjer je prej stala hiša, naj označim z besedami 
prošta Čerina: »Novo mesto je bilo !« Na srečo je bil pa 
tako hudo prizadet samo omenjeni del mesta. Ostale ulice 
so neprimerno manj trpele. Na tako imenovano »kolonijo« 
ni padla nobena bomba, prav tako tudi ne na desni breg
39
Krke. Sreča v nesreči je bila, da se večina meščanov še ni 
vrnila v mesto in da je znaten del bomb padel na docela 
ali vsaj deloma prazne hiše. Tako so bile npr. v veliki 
mestni hiši na Ljubljanski cesti, kjer so stanovali pred­
vsem sodniki, od sedmih tam stanujočih strank samo štiri 
osebe doma, pa še te niso iskale zavetja v zaklonišču, ki 
je bilo popolnoma porušeno, ko sta na poslopje padli 
dve bombi ter presekali hišo čez sredo!
Dne 3. oktobra 1943 se je v Novem mestu nahajal tudi 
borec Gubčeve brigade Oleg Križanovskij - Igor. Pog­
lejmo v njegovo knjigo Komisarstvo črnogledega hu­
morista:
»Tistega dne sva z Vinkom spet odšla k brivcu20. Mene je 
že namilil, da mi je iz pene kukal le nos. Tedaj pa smo 
zaslišali brnenje letalskih motorjev. Letalo je priletelo 
tik nad strehami, nato pa smo zaslišali žvižg in močno
30. Pogled na Florijanov trg in Arkovo ulico po oktobrskem bombardiranju
Če je bilo mogoče strah pred bombardiranjem še stop­
njevati, se je to sedaj zgodilo. Tudi mnogi od tistih, ki so 
doslej še vzdržali v mestu, so se razbežali po deželi, tako 
da je zelo manjkalo delavcev za odkopavanje mrličev in 
je trajalo več dni, preden so samo v ženski bolnišnici 
spravili izpod ruševin močno razbita in že razpadajoča 
trupla. Okoliške vasi so bile prepolne beguncev. Po ne­
katerih hišah je stanovalo poleg domačih tudi po sedem 
begunskih družin. Ko so 21. oktobra prišli Nemci, je bilo 
mesto kakor mrtvo.«
40
eksplozijo. Vsa brivnica se je zazibala, ogledalo pred 
menoj se je sesulo, zagrnil nas je oblak jedkega apne­
nega prahu, s strehe pa se je vsula opeka kot hruške z 
drevesa, ko se ga poloti sladkosneden in sestradan med­
ved.
Letala so bila vnovič nad nami. V središču mesta je za­
čelo treskati, ljudje so kričali. Z Vinkom sva zgrabila 
vsak svojo puško in švignila na prosto, jaz seveda kar z 
namiljenim obrazom. Komaj sem dohajal Vinka, tako je

tekel, tucli nekaj civilistov se je skušalo rešiti proti mostu. 
Spet so zasikale bombe, več jih je padlo v Krko, druge 
pa na most. Prilepil sem se k tlom in počakal, da so 
nehali žvižgati drobci jekla in kosci kamenja. Ze sem 
mislil vstati, ko je iz enega od letal zadrdral mitraljez in 
dolg rafal je poškropil tudi most. Šele ko so letala od­
letela, da bi napravila še nov krog okoli mesta, sva z 
Vinkom planila pokonci in izvedla nekaj dolgih skokov; 
potem so znova prifrčale bombe, vse se je treslo, od stra­
hu tudi jaz. Ko so končno letala le izginila, sem se pognal 
čez most na drugo stran Krke, kjer sem upal, da bo 
varneje. Cestišče je bilo le delno poškodovano.
Srečno sva prispela na drugo stran in se ustavila, nato pa 
sva vsa zadihana ugotovila, da sva odnesla celo kožo. 
Spomnil sem se, da sem zbežal iz brivnice namiljen, zato 
sem se potipal in nepopisno začuden ugotovil, da nisem 
več. Vinko se mi je smejal in dodal, da je milnico z mo­
jega obraza najbrž odpihnil vzbuh bombne eksplozije.
Uštela pa sva se, ko sva domnevala, da so letala že od­
letela. Nenadoma so se vrnila in odvrgla še nekaj bomb, 
nato pa so se oddaljila nekam proti Šentjerneju. S tre­
sočimi se rokami sem poiskal cigareto, tudi Vinko me je 
posnemal, nato pa sva se vrnila čez most proti mestnemu 
središču. Brž ko sva bila na nasprotnem bregu Krke, sva 
poiskala brivnico, vsa je bila razdejana, s sten je zletelo 
prav vse, kar je bilo pritrjenega ali obešenega. Stoli so 
ležali polomljeni in razmetani, stropna svetilka je padla 
na tla in se razbila, brivsko orodje je razmetalo po vseh 
kotih. Vse pa je bilo na debelo pokrito z apnenim prahom 
in ometom. Vrata je snelo s tečajev, izruvalo je tudi pod­
boje, roleta izložbe je bila zvita kot štrukelj.
Ubogi mojster je skušal rešiti, kar se je dalo, in jadrno 
pobiral, kar je bilo še vsaj malo celega. Kar je našel, je 
sproti znašal na cesto in tam zlagal. Nisem si ga upal 
prositi, naj me obrije, z Vinkom pa sva nadaljevala pot 
proti mestnemu središču, kjer je padlo največ bomb. 
Plezala sva čez tramovje, ki je ležalo čez cesto, kupe 
betona in opeke, zverižene traverze in izruvana drevesa. 
Nekaj ranjencev je kričalo na pomoč, malo naprej pa sva 
zagledala več trupel, pokritih s krvavimi prti in rjuhami.
42
Napol gola ženska je tiho ležala na tlaku, pod njo se je 
stekala kri, okoli pa so se gnetli radovedneži in ugibali, 
kako bi ji pomagali. Končno je le nekdo prinesel nosila, 
položili so jo nanje, nato pa jo v diru odnesli.
Do gostilne, kjer sva bila na hrani, nisva mogla, ker je 
bila uličica vsa zasuta z ruševinami. Poskusila sva srečo 
še z druge strani. Toda gostilne ni bilo več, od nje je 
ostalo le nekaj vogalov, med razvalinami je poskakoval 
trinogi pes in tulil, drobec bombe mu je odbil nogo. Ma­
lo naprej je gruča moških, oboroženih z raznovrstnim 
orodjem razmetavala kupe opeke in lesa. Slišala sva, da sta 
pod ruševinami verjetno ostala ženska in otrok. Nekateri 
pa so obupani in prestrašeni sedeli po tleh ter topo bol­
ščali predse.
Zdaj sem začel razmišljati, kaj sploh počneva v tem ža­
lostnem in nesrečnem Novem mestu. Naj čakava novih 
letalskih napadov ? Nemci so se očitno zarotili, da ga 
bodo zravnali z zemljo.«
V skrbeh za svoje najbližje je Slavka Kersnik takoj v 
ponedeljek, 4. oktobra 1943, pohitela v Novo mesto:
»Vso pot se razgovarjamo o težko prizadetem mestu in 
meni postaja, čim bliže smo mestu, tem težje srce. Jedva 
čakam, da izstopim v Bršljinu in pohitim v razdejano 
mesto. Kaj je z Nušo, Tončetom, Jožetom, Jožkom, Ber- 
tko? So v Družinski vasi ali že v mestu? Živi? Mrtvi? Oh, 
le brž, brž v mesto! Mimo kolodvora tečem kar po sredi 
ceste. Nikjer, nikjer človeka! 0, pač! Malo pred Osol­
nikovo gostilno stoje trije moški pod košatim drevesom. 
Dan je zopet sončen, nebo jasno, ozračje mirno in čisto. 
Leno polzi Krka na moji desni pod cesto, v širokem loku 
ovije dolenjsko metropolo. Možje me posvare, naj nikar 
ne hodim sredi ceste v mesto, kajti pravkar da so čuli iz 
daljave bombardiranje in da bržčas Nemci bombardirajo 
Metliko. Če že hočem tja, naj grem samo po poti čez 
Marof. Ubogala sem jih, toda preje povprašala, kaj da 
vedo o bombardiranju mestne hiše na Ljubljanski cesti. 
Povedo mi, da je hiša docela na dvoje preklana, toda 
nihče od stanovalcev mrtev, ker tedaj pač nihče ni bil 
notri. Le hišnica je bila v svojem stanovanju, a je tudi
ona ostala živa in zdrava. Skozi okno so jo rešili povsem 
nepoškodovano. Nekoliko pomirjena krenem preko Maro­
fa v mesto. Vrha hriba postojim, tu se mi odpira celotna 
panorama Novega mesta. Oh, pa kako obupna, žalostna 
slika! Na Kapitlju bije ura enajst. Opoldanski zvon za­
brni, kajti pod režimom partizanov smo premaknili dnev-
32. Mestno hišo na Ljubljanski cesti so stanovalci pravočasno zapustili
mi krči ob pogledu na to strašno razdejanje. Pri Košaku 
zvem prve potankosti bombardiranja. Naših k sreči še ni 
bilo v mestu. Sodnik Savelj je ostal po prvem bombar­
diranju sam v Novem mestu, sinova in svak so bili pri 
partizanih, on sam si je pa vzel sobo pri Košaku. Sprva 
so se mu smejali, češ, naša hiša je sosedna njegovemu 
stanovanju in pred bombardiranjem tudi ni varna. Toda 
glej! Njegovo stanovanje je zdaj povsem razbito, on pa 
pri Košaku docela nepoškodovan.
Ogledala sem si razvaline Nušinega stanovanja. Srce me 
je bolelo, skušala sem čimpreje zapustiti to strašno mesto 
groze in razdejanja. Zaudarjalo mi je po žveplu, prahu in 
dimu. S težavo sem si utirala pot preko tramov, opeke, 
stekla, razbitin vseh vrst pohištva itd. Pot me je vodila 
preko Florjanovega trga. Stara gospa Krajgarjeva me je 
namreč naprosila, naj stopim do njene hiše na Florja­
novem trgu, da vidim, ako še stoji. Jedva sem lezla čez te 
strašne zapreke. Stara ženica leze za menoj. Reva je 
skušala priti v žensko bolnico, toda v tej zmedi ni ni­
kogar našla. Kar zaslišim pred nami strahoten krik in 
vik. Zdelo se mi je, kot da bi se črni gavrani spuščali na 
svoj ostudni plen. Bili so cigani, ki so pod nadzorstvom 
partizanov izkopavali mrtvece izpod ruševin na Flori- 
janovem trgu. Baš so prišli do trupel celokupne rodbine 
upokojenega okrajnega glavarja Logerja. Ker sem svoj- 
čas poznala vso rodbino, saj je pred leti služboval v Kam­
niku in bil večkrat naš gost na Brdu, sem vsa prepadena 
pospešila korake.«
Trenutke sreče in nato žalostno usodo svoje družine je 
opisal učitelj Stanislav Turk v pismu, ki ga je napisal 
svojemu petletnemu sinu Matjažu v spominsko knjigo. To 
knjigo je Matjaževi materi podaril njen oče Engelbert 
Gangl, mati je pisala vanjo družinsko kroniko do svoje 
prezgodnje smrti, oče pa jo je končal s pretresljivim 
pismom:
ni čas za celo uro nazaj. Pošastno brni bron preko lesenih 
reber hišnih streh. Vse strehe so razdejane, tam od 
Glavnega trga se dviga prosojen dim iz pogorele hiše. 
Sicer vse tiho, vse mrtvo. Počasi stopam navzdol, srce se
43
»Zlati moj sinko!
Tvoj očka, ki je bil v internaciji v Italiji (Monigo pri 
Trevisu in Gonars pri Palmanovi), je komaj čakal, da se 
vrne k Tvoji materi in Tebi. Vedno so nam Italijani ob­
ljubljali, da pojdemo domov in res po enem letu in 22 
dneh sem bil klican med drugimi srečneži, da pojdem 
domov. Na dan sv. Jakoba 25. 7. 1943 smo se odhajajoči 
ob 2. uri zjutraj zbrali v kampu. Še isti dan smo prispeli 
ob pol 2. uri popoldne z vlakom v Ljubljano. Tu so nas 
odpeljali v Belgijsko vojašnico, kjer smo prenočili. Drugi 
dan ob 10. uri dopoldne smo dobili izpustnice. Teta Tvo­
ja - Jakiča me je čakala, vsa vesela, pred vojašnico. 
Vesel snidenja z njo in svobode kreneva na njeno sta­
novanje - nato pohitim sam k svoji mami, katera je ob­
hajala ravno ta dan svoj god. Kako veselje sem ji nap­
ravil s svojim prihodom! Prinesel sem ji cvetja, a dobila 
je od Tvoje mamice in Tebe tudi primerna darila. Pri njej 
sem ostal le kako dobro uro, kajti hitel sem na vlak, da 
me popelje domov v Metliko k Tvoji mamici in Tebi - k 
mojima najdražjima. Z veliko zamudo, ob pol 7. uri zve­
čer smo dospeli v Metliko. Na postaji so čakali starši 
svoje sinove, a ti z materjo mene. V rokah si držal šopek 
rdečih vrtnic. Od sreče smo jokali - a Tebi je bilo malce 
nerodno, pa hitro si se privil k meni in me poljuboval. In 
srečni - presrečni smo bili. In Ti moj dragi sine, od tedaj 
si hodil vedno z menoj, pustil si igrače vnemar, očka Ti je 
bil vse.
Bilo nam je lepo - hodili smo skoro vsak dan na Kolpo in 
tam se kopali. Ti si se vlegel očku na hrbet in tako smo 
vsi trije plavali. Rad si šel v vodo in oba z mamico sva 
bila večkrat v skrbeh, da nama ne utoneš.
8. 9. 1943je Italija položila orožje. S tem dnem so nas­
topili drugi časi. Ob prihodu letal smo tekali v zaklo­
nišča, v zvonik, na pristavo. Ti si ob takih prilikah vedno 
goreče molil »Sveti angel varuh moji«. Tvoja mamica je 
vedno dejala: »Samo, da mi trije ostanemo živi, in srečni 
bomo, pa če tudi vse ostalo izgubimo.«
Zgodilo se je drugače.
Tvoja babica je nenadoma zbolela. Zdravnika dr. Černič 
in dr. Mihelčič sta ugotovila, da ima babica zamotana 
čreva in odredila, da mora v bolnico. Na dan 30. sep­
tembra ob 1. uri si se poslovil zadnjič od svoje ljubeče 
mamice in babice. Ob tej uri smo se odpeljali z vozom 
babica, Tvoja mati in jaz v Novo mesto. Primarij žen. 
bolnice dr. Slavko Perko je pregledal babico in ob 7. uri
33. Marija Turk, učiteljica iz Metlike
zvečer še isti dan izvršil operacijo, katera je dobro uspela. 
S Tvojo mamico sva hodila med operacijo nervozno po 
bolniškem vrtu in molila, da bi babica srečno prestala. 
Ob 8. uri je bila operacija gotova. Babico so poleg naju še 
v narkotičnem stanju peljali v bolniško sobo štev. 5.
44

Drugi dan 1. oktobra sem se ob pol 2. uri v Gotni vasi 
pred gostilno Matko zadnjikrat poslovil od svoje ljubljene 
Marije, Tvoje matere. (Gotna vas spada v župnijo Šmihel, 
kjer se je Tvoja mamica poročila z menoj.)
V ponedeljek 4. Z 0. zvem, da je bilo Novo mesto bom­
bardirano in da je bila bombardirana tudi ženska bol­
nica. Tega Tvojemu dedu nisem povedal, le teti Vilmi in 
teti Piki. Ves vznemirjen sem begal po Metliki in drugi 
dan dobil slučajno voz za Novo mesto. Ob 1. uri po­
poldan sem pri Zajcu na Gorjancih zvedel od voznika, 
kateri se je vračal iz Novega mesta, da sta babica in 
Tvoja mati mrtvi. Nisem mogel verjeti tega. V Novem 
mestu so mi ponovno to zatrdili, da je bila žen. bolnica 3. 
10. ob pol 6. uri zvečer zadeta od treh bomb in da sta 
obedve mrtvi. Takoj se napotim k bolnici. Strašno raz­
dejanje. Tu zvem, da je babica že na pokopališču a tvoja 
mati še pod ruševinami. Tvoja mamica bi bila ostala pri 
babici toliko časa, da okreva. Pri odhodu mi je oblju­
bila, da se v nedeljo pripelje domov in motorist je prišel 
ponjo - a ostala jeP1 Hodila je vsak dan k njej. Bolnice 
iste sobe so bile njenih obiskov vesele, ker je vsem čitala 
iz knjig in tudi z njimi imela telovadbo.
V nedeljo 3. 10. je bila tudi tam, se malo pred alarmom 
zračnega napada poslovila in odšla k moji sestri Delči. 
Med potjo začuje alarm - se obrne in steče v bolnico. 
Odnesla je sama babico v klet in se vrnila reševat še 
ostale bolnice. Končno se je skrila v klet - v prostore 
centralne kurjave, kjer je našla smrt z ostalimi.
Odidem na pokopališče in najdem babico v krsti. Na 
pokopališču začujem avione in se zatečem v jamo ob 
Krki, kjer poleg drugih najdem tudi svojo sestro Delči. 
Sestra mi marsikaj pove in med drugim tudi to, da je 
odsvetovala Mariji, Tvoji materi, stalno posedanje bol­
nice.
Pozno v noč sem iskal voznika po Novem mestu. Končno 
so mi vojaki dali konja. Drugo jutro naložim krsto z 
babico in jo med tuljenjem sirene vozim preko Glavnega 
trga. Nepozabna je ta vožnja. V Gotni vasi mi odvzamejo 
konja in začel sem iskati drugega. Ob 2. uri popoldne 6.
46
oktobra pripeljem babico domov. Položili smo jo na 
mrtvaški oder v rojstni hiši Tvojega deda. Drugi dan ob 4. 
uri popoldne smo jo ob obilni udeležbi pogrebcev in z 
godbo spremili k sv. Roku.
Drugi dan sem odšel ob 1. uri popoldne v Novo mesto po 
Tvojo ljubečo Te mamico. Iz prijaznosti me je spremljal 
na tej poti g. kaplan Modest Golia, ki mi je bil v izredno 
pomoč. Ta dan Marije še niso našli, čeravno so izkopavali 
že peti dan. Pes čas sva bila pri izkopavanju navzoča. 
Kako je bilo pri srcu Tvojemu očku, v zavesti, da si Ti 
ljubi moj sin ostal v tako zgodnji mladosti brez matere, 
jaz sam pa s Teboj brez svoje tako silno skrbne in ljubeče 
žene Marije.
V soboto 9. 10. smo ob pol 3. uri popoldne našli Tvojo 
mamo. Ni je bilo možno takoj spoznati. Ljubi sinko moj 
- strašno, grozno je bilo ob pogledu nanjo. Nisem mogel 
vzdržati pogleda. Manjkali so udje razen desne roke, 
brez oči, brez zob. Uboga moja Marija! Uboga Tvoja 
mati! Ni zaslužila tega, bila je predobra, bila je zlata ob 
pravem pomenu besede. Ker Tvoj očka ni vzdržal poleg, 
je uredil vse potrebno g. kaplan Golia. Položili so jo v 
malo otroško krstico. To krstico sva sama položila na 
voz in pokrila z rdečimi cvetkami. In tako sva krenila 
preko Gorjancev v Metliko. Ob 8. uri zvečer smo dospeli 
domov. Odpremili smo jo v cerkvico sv. Roka.
V nedeljo že ob 6. uri zjutraj sva s teto Piko uredila prav 
ličen oder. Tvoja mamica je bila vsa v cvetju. Teta Pika 
je dala dvanajst šopkov sama - vseh pa je bilo 46. Sta­
novski tovariši in tovarišice so ji poklonili lep velik venec 
z napisom: Dragi Mariji - tovariši in tovarišice. -
Ob 3. uri popoldne je najina Marija odšla k babici. Za 
njeno krstico si stopal Ti v sredini med dedom in očkom. 
Ti se nisi zavedal kaj si izgubil in kaj sem izgubil jaz. 
Pokopališče je bilo kljub dežju polno, saj so jo spoštovali 
in ljubili vsi, vsi so sočustvovali z nami. Godba je zai­
grala žalostinke, pevci so zapeli mamici v slovo. Nobeno 
oko ni ostalo suho, še sam duhovnik je plakal in le s te­
žavo opravil obred. Mamico so položili na krsto babice. 
Gospa Julijana Rajmerjeva se je v imenu stanovskih to-
varišic in tovarišev poslovila od najine najdražje s temi 
besedami:
»Tovarišici Mariji v slovo«
Ko prvo je listje pričelo odpadati in trudna narava k 
počitku se spravlja, Marija usode te val v življenja je 
cvetju odnesel v neznane te rajske dežele, kjer sestre, 
kjer bratje vsi zopet se snidemo in delo v ljubezni, ki tu 
je zamrlo, tam v brezbrižnosti izvršimo.
Tovarišica, zakaj se zaprla so vrata za Tabo, ko Tvoji še 
pili bi Tvojo ljubezen, zakaj?
Ponosna Ti mati in žena slovenska, zakaj usode je val 
baš tebe odnesel, ko drugim z ljubeznijo svojega srca si 
stregla.
V srcu prelepe svobodne slovenske zemlje, Marija, mirno 
spi v objemu svoje Matere, - Marija spi.«
Ko so zagrebli Tebi in meni najsvetejše in najdražje - je 
bil grob en sam cvet.
Tako sva ostala sama. Vsak dan hodiva k najini Mariji. 
Ti se sem in tja spomniš svoje mamice in praviš, če Bo- 
gec hoče, jo Ti vrne. Vprašal sem Te, koga imaš najraje - 
a odgovoril si: »Mojo zlato mamico«. Večkrat začenjaš 
stavek: »Ko je bila moja mamica še žival«
Na dan Vseh svetnikov smo lepo okrasili domek mamice, 
babice in strica Ivana. Zopet je bil ta kraj sam cvet. In ti 
si pomagal nositi cvetice in pomagal očku polagati na 
gomilo. In dejal si pri tem delu: »Tako bo lepše, - sam bom 
mamici položil to cvetko - jaz sam bom prižgal lučko« 
itd.
Vsak večer moliva zanjo Očenaš. Ko si odmoliš Sveti 
angel varuh moj, pa dodaš: Bogec čuvaj našo zlato ma­
mico, babico, strica Ivana, starega papana! Ko se pa 
poslavljaš na grobu, pa pošiljaš z roko poljubčke.
Prve dni si bil ves čas pri teti Vilmi in teti Piki, ki Te
ljubita. Rad ju imaš tudi sam. Zate rade skrbe. Tudi očka 
Tvoj je bil ves čas tam, le spat sva hodila domov. Sedaj 
pa smo toliko uredili, da zajtrkuješ in večerjaš doma - 
opoldne ješ pri tetah z dedom, a očka hodi v gostilno.
Zvečer, ko sva sama, se igrava z dominami ali kartami 
»črnega Petra«. Mnogo Ti pa očka čita iz Našega roda 
ali iz kake druge mladinske knjige. To Ti zelo ugaja, a 
hočeš vedno še in še - dokler ne zaspiš.
Doma nisi posebno rad. Ves čas bi bil najraje pri tetah, 
ker tam imaš svoje male prijatelje, s katerimi se igrate 
vojake. Tvoj očka bi rad, da bi Ti bil dom, katerega sva 
Ti ustvarila z mamico, vedno najbližji. In če nama nak­
loni Bog to srečo, da ostaneva živa v teh viharnih časih, 
bo skušal Tvoj očka, da Ti zopet ustvari miren in prijeten 
dom!
Metlika, 23. nov. 1943 
Tvoj očka
Nemci so v jeseni 1943 in leta 1944 bombardirali šte ­
vilne dolenjske in belokranjske kraje in vasi. Bilo je ve­
liko mrtvih in ranjenih, pa tudi premoženjska škoda je 
bila velika. Že 13. septembra 1943 so Nemci na Šent­
jernej skem polju z letala mitraljirah rešilni avtomobil in 
pri tem smrtno ranili novomeškega partizanskega 
zdravnika dr. Vladimirja Sajeta (roj.1915), ki je nas­
lednji dan v kandijski bolnišnici umrl. Istega dne je bila 
med bombardiranjem Šentjerneja22 ranjena tudi Lidija 
Kovačič in je bila 3. oktobra 1943 še vedno na zdrav­
ljenju v ženski bolnišnici v Novem mestu. Ker pa je os­
tala v svoji sobi in ni iskala zavetja v kleti, je bombni 
napad preživela.
Nemci so okrog Novega mesta odvrgli tudi večje število 
majhnih, nekaj kilogramskih neaktiviranih bomb, od 
katerih so bile nekatere med seboj povezane z žico. Par­
tizanske enote so jih 7. oktobra 1943 pobirale s trav-
47
nikov in njiv ob cesti od Bršljina proti Prečni. Pri tem 
delu sta bila ob eksplozijah bomb težko ranjena par­
tizana Anton Vidic (roj. 1904) iz Novega mesta in Jože 
Knafelc (roj.1908) iz Cegelnice. Jože je umrl na kraju 
dogodka. Antona pa so z vozom nezavestnega peljali v 
bolnišnico, in ko se je za hip zavedel, je prosil svoje 
spremljevalce, naj ga skrbno pokrijejo. Eksplozija mu je 
odtrgala obe nogi in pred someščani bi rad skril, da je 
tako hudo ranjen. Umrl je še isti dan v kandijski bol ­
nišnici.
Preden so Nemci 21.oktobra 1943 zasedli Novo mesto, 
so ga z letali še močno mitraljirali. Po zasedbi so us ­
trelili in obesili veliko ljudi, zlasti tiste, ki so jih našli v 
uniformah ali z orožjem. Na vrtno ograjo gostilne v 
bližini gimnazije so obesili poleg drugih partizanov še 
zidarskega pomočnika Jožeta Dragmana (roj.1922) in 
zidarskega vajenca Antona Štrasnerja (roj.1927)23, ki sta 
bila doma iz Regerče vasi pri Novem mestu. Partizani 
so sicer 12. septembra 1943, ko je bila razglašena sploš ­
na mobilizacija, prišli po Rudolfa Štrasnerja, vendar je 
šestnajstletni sin takoj stopil naprej in zahteval, da gre v 
partizane on namesto bolnega očeta. Oba zidarja sta 
bila dodeljena delavskemu bataljonu, ki je opravljal 
obnovitvena dela v razrušenem mestu in mu je povel­
jeval zidarski mojster Martin Hočevar. Ker o fantih po 
vdoru Nemcev ni bilo nobenega glasu, sta se po nekaj 
dneh zaskrbljeni materi sami napotili v mesto, da ju 
poiščeta. Med štirimi obešenemi partizani sta prepoznali 
svoja sinova. Antonu so Nemci posmehljivo vtaknili v 
usta cigareto, četudi v svojem kratkem življenu ni nikoli 
kadil. Šele s pomočjo novomeškega grobarja Andreja 
Mojstroviča sta materi prišli do trupel, da so sinova 
končno lahko pokopali.
Zadnje dni oktobra so prišli v mesto še domobranci v 
novih zelenih nemških uniformah in s slovensko troboj ­
nico na levih rokavih. Zasedli so gimnazijo in pred njo 
obesili na drog veliko slovensko trobojnico s kranjskim 
enoglavim orlom, ki pa so jo morah na zahtevo Nemcev 
že sredi novembra odstraniti, spomladi naslednje leto pa 
je spet plapolala.
Tudi meščani so se začeli počasi in s strahom vračati v 
mesto, saj so vedeli, da vsaj bombnih napadov ne bo 
več, dokler bodo v mestu Nemci. Meščanom se je prid­
ružilo tudi veliko beguncev, tako da je začelo primanj­
kovati hrane, pijače, petroleja in kurjave. Elektriko je 
mesto dobilo šele konec novembra, toda tudi odtlej jo je 
pogosto zmanjkovalo. Kadar ni bilo elektrike, so mešča ­
ni uporabljali sveče in petrolejke. Velike težave so bile 
tudi s preskrbo z vodo. Meščani so imeli veliko dela s
35. Anton Vidic je izgubil življenje pri odstranjevanju bomb
prekrivanjem streh in odkopavanjem ruševin. Steklo za 
okna pa je bilo poleg strešne opeke zaradi bližajoče se 
zime sploh najbolj iskan gradbeni material. Ocenjena 
škoda na nepremičninah je bila 40.000 000 lir24, saj je 
bilo porušenih nad 50, močno poškodovanih pa nad 30 hiš.
48
O bombardiranjih Novega mesta nista slovenska dnev­
nika Slovenec in Jutro ničesar objavila. Jutro pa je 17. 
septembra 1943 poročalo, da se »vpisovanje v enoletni 
trgovski tečaj s pravico javnosti v Novem mestu vrši 
dnevno«. Propagandni odsek Okrožnega odbora Novo 
mesto je izdal letak, v katerem je poudarjal brutalnost 
napada na nezaščiteno mesto. Sele 4. decembra je ča ­
sopis Slovenski dom objavil daljši članek s slikami o 
razrušenem mestu, za vse tragične vojne dogodke te 
jeseni pa je obdolžil kar Osvobodilno fronto.
Okna prezbiterijev obeh novomeških cerkva so bila za­
bita s surovimi deskami, ker so bile šipe zaradi bom ­
bardiranja razbite. V frančiškanski cerkvi so na klopi 
namestili prastare petrolejske svetilke. Obisk nedeljskih 
maš je bil zelo velik, kakor vedno, kadar so časi hudi. 
Pridige ognjevitega kaplana Urbanča iz Stopič pa meš ­
čanom niso bile preveč všeč: »Vinograd ste, ki ga je Gos­
pod posadil, pa ste namesto dobrega grozdja obrodili 
strupeno vinkovno. Zato je Bog udaril vaše mesto, zato 
je dovolil, da so ga tujčeve bombe razdejale«. Tudi z 
odločitvijo prošta Čerina, da polnočnice ne bo, češ, kdo 
bo pa hodil ponoči po ruševinah v cerkev, verniki niso 
bili zadovoljni, saj so bili prepričani, da bi bila cerkev 
kljub ruševinam nabito polna.
Konec tega leta, 29. decembra, je zelo nizko in piskajoč 
prihrumelo nad mesto devet nemških letal, tako da so 
ljudje z nekaterimi nemškimi vojaki vred v strahu bežali 
v zaklonišča.
15 »He 111« je bil nemški petsedežni dvomotorni bombnik z bom­
bami, skupne teže do 2000 kg. Oborožen je bil s šestimi strojnicami. 
Največja hitrost je bila 397 km/h.
16 Mesto je ostalo po oktobrskem bombardiranju tako prazno, da je 
podnevi odmeval človeški korak od zidov, kakor se v svojem dnev­
niku spominja Leopold Cigler.
17 V tridesetih letih je bil lastnik hiše dr. Jakob Jan.
18 Takoj po oktobrskem bombardiranju se je kirurški oddelek iz kan- 
dijske bolnišnice preselil v Agničev gradič v Srebrničah in se vrnil nazaj 
dva dni po nemški zasedbi Novega mesta. Pacientke iz ženske bol­
nišnice so, kolikor je bilo mogoče, napotili domov, nekaj so jih pre­
mestili v Srebrniče, težje bolnice in porodnice pa v kandijsko bol­
nišnico. Žensko bolnišnico so za silo obnovili do spomladi 1944, ko 
je v omejenem obsegu spet lahko začela delati.
19 Danes Kosova ulica.
20 Gre za brivca Karasa pri kanclijskem mostu.
21 Pren očevala je pri svojih sorodnikih, pri družini Ivanetič v Kandiji.
22 Ubitih je bilo devet ljudi, nekaj več pa lažje in huje ranjenih, pre­
cejšna škoda je bila tudi na poslopjih.
23 Na spomeniku ob Seidlovi cesti v bližini gimnazije je namesto nje­
govega imena napačno zapisano ime očeta. Daniela Lesjak se spomin­
ja, da je njena mati Ana Štrasner na to opozorila, vendar je dobila 
odgovor, da bi bilo popravilo predrago.
24 Za primetjavo povejmo, da je tedaj stala dvostanovanjska hiša v pred­
mestju Ljubljane okrog 500.000 lir, stavbna parcela okrog 100.000 lir.
49




Zavezniška
LETALSKA NAPADA NA 
MESTO LETA 1944
Nemci so 21. oktobra 1943 Novo mesto sicer zasedli, 
vendar je vse do osvoboditve ostalo obkoljeno od par­
tizanov in je zato prihajalo med obema stranema do 
pogostih spopadov. Nekaj časa so bili Nemci prisiljeni 
svojo novomeško posadko oskrbovati celo z letali in so ji 
pomoč s padali spuščali v mestni park. Da bi preprečili 
partizanskim silam vdor v mesto, so Nemci začeli na 
novo utrjevati nekdanje italijanske obrambne linije, v 
začetku leta 1944 pa so začeli graditi še zasilno letališče 
v Bršljinu 1. Vsa ta gradbena dela so morali opravljati 
tudi meščani, ki se niso hoteli pridružiti domobrancem. 
Letališče v Bršljinu so potem uporabljale predvsem štor ­
klje, odlična lahka zvezna in izvidniška nemška letala, 
ki so zmogla vzletavati in pristajati na najmanjših leta­
liščih. Konec januarja 1944 so Novomeščani prvič opa­
zili na nebu večje število zavezniških letal. Ko so jate 
letal v naslednjih mesecih postajale vse pogostejše in 
številnejše, so se ljudje zopet začeli umikati na deželo in 
v zaklonišča, posebno tisti, ki so živeli v bližini vojaških 
objektov. Vojaško poveljstvo mesta je lepilo plakate z 
opozorili, da se morajo vsi prebivalci strogo držati pred­
pisov o popolni zatemnitvi, da bodo kršilce v bodoče 
najstrožje denarno kaznovali in jun izključili elektriko za 
mesec dni. Tistim pa, ki bi zatemnitve izrabili za krajo, 
so Nemci zagrozili s smrtno kaznijo.2
Tudi Mestna občina Novo mesto je 13. aprila 1944 pos­
lala poveljstvu mesta dopis s prošnjo, da bi se organi­
zirala protizračna obramba 3, kakor je že bila organi­
zirana pred nemško zasedbo mesta. Zupan je v dopisu 
poudaril, da lahko v pol ure namestijo alarmno sireno in 
jo pripravijo za delovanje. V nadaljevanju je župan 
navedel, da ima mesto trenutno osem protiletalskih zak­
lonišč: tri, od katerih vsako sprejme približno tristo ljudi 
pri železniški postaji v Novem mestu, enega za približno 
70 ljudi pri postaji v Kandiji in štiri privatna zaklonišča 
za 160 ljudi. Kot zaklonišča bi lahko uporabili tudi na­
ravne jame pod Grosovo vilo, pri tovarni Penca, na 
Ločenski cesti in predor pri železniškem mostu, v kater­
em je prostora za najmanj tisoč ljudi. 4 Vsa ta zaklonišča 
pa bi bila brez pomena, če ne bi bilo mogoče vključiti 
sirene in z dogovorjenim znakom opozoriti prebivalstva 
na nevarnost zračnega napada, je dopis zaključil župan.
Poleti 1944 je bil sporazum z vojaško oblastjo končno 
dosežen, tako da so se spet pričele oglašati sirene. Pre­
povedali so tudi, da bi se ljudje deset minut po koncu 
alarma zadrževali na prostem. Alarmi so postopoma 
postali sestavni del življenja meščanov in proti koncu 
vojne so bili ti že kar presenečeni, če je kak dan minil 
brez njih.
Mestna občina se je odločila, da bo zgradila še dve zak­
lonišči, eno od njiju kar v živo skalo pod Bregom. Tudi 
Okrajno glavarstvo Novo mesto je 12. oktobra izdalo 
razglas, da morajo poleg hišnih zaklonišč zgraditi čim 
več javnih, pa tudi zaklonišča za javne urade in ustanove 
na mestih, ki jih bodo izbrali za to določeni strokov­
njaki. Pri gradnji so morah sodelovati vsi prebivalci, če 
je bilo potrebno tudi s svojim orodjem in gradbenim ma­
terialom.
53
Kadar je bila nevarnost letalskih napadov velika, so bila 
vsa zaklonišča polna od jutra do večera in ljudje so 
prinašali s sabo celo različne stvari, da jim je bilo bi ­
vanje udobnejše. V novomeškem predoru so ženske in 
otroci posedali kar v železniške vagone, ki so jih bili 
železničarji zapeljali vanj, da bi jih obvarovali pred 
zračnimi napadi. Mara Zupančič se dobro spominja, 
kako je njena mati Francka Brudar včasih opoldne sku-
36. Križišče Ljubljanske in Kastelčeve ulice julija 1944
hala enolončnico za meščane, ki so ostajali ves dan v ja­
mi pri Seidlovi žagi. Pogumnejši someščani so se takim 
celo posmehovali, češ da nimajo drugega dela, kot sede­
ti pred zaklonišči in prenašati čenče. Prebivalci so si ob 
alarmih iskali zatočišče tudi v kleteh večjih stavb in tako 
je bila ves čas vojne polna tudi kripta kapiteljske cer­
kve. Nekateri bolj plašni meščani so si v kleteh uredili 
celo spalnice, deloma zaradi varnosti, deloma pa tudi 
zato, da so lahko v miru poslušali zavezniške radijske 
postaje, kar je bilo strogo prepovedano.
Seveda je bil to čas, ko so poleg zavezniških bombnikov 
hrumeli po nebu tudi še nemški, ki so se z letališča v 
Cerkljah odpravljali bombardirat zlasti vasi pod Gorjanci 
in Kočevskimi hribi. Včasih so prebivalci Novega mesta 
opazovali zagrizene zračne bitke med nemškimi in za­
vezniškimi lovci. Messerschmitt5, ki je strmoglavil na 
Marofu, pa je bil predmet velikega zanimanja in og­
ledovanja, zlasti mladih. Meščani so vneto preštevali 
stotine zavezniških letal, ki so dan za dnem letala visoko 
nad mestom, prav tako tudi bele pike, ki so se včasih 
spuščale izpod neba v širšo okolico Novega mesta. To so 
bila padala z zavezniško pomočjo za partizane, pa tudi 
zavezniški padalci, ki so bili prisiljeni izskočiti iz svojih 
letal in so jim nato partizanski terenci pomagali priti na 
varno, na osvobojeno ozemlje. Včasih so Nemci in do­
mobranci katerega od njih ujeli in poškodovani padalec, 
ki ga je zdravil novomeški zdravnik dr. Ropaš, je No- 
vomeščane celo pomiril z izjavo, da zavezniki nimajo 
namena bombardirati Novega mesta.
Vendar so zavezniki kljub temu na binkoštni ponedeljek 
29. maja 1944 s štirinajstimi dvotrupnimi letali6 okrog 
pol desetih dopoldne prvič napadli Novo mesto. Obstrel ­
jevali so sovražnikove položaje, zlasti železniško postajo 
v Bršljinu, kjer je bil hudo ranjen železničarski delavec 
Franc Sekula iz Regerče vasi. Na cesti proti mestu pa so 
ubili gluho sedemištiridesetletno Cecilijo Rovtar s Ko­
lodvorske št. 2, ki je šla v mesto k šolski maši. Domo­
branec Stanko Mojstrovič je bil tako hudo ranjen v gla­
vo, da je čez nekaj dni umrl v ljubljanski bolnišnici.
V noči po napadu so zavezniška letala odvrgla letak, na 
katerem je bil tudi poziv slovenskim domobrancem, ki 
se začne z besedami: »Kaši izdajalski voditelji, z Rup­
nikom vred, bodo pred sodiščem sojeni na življenje in 
smrt! Pomnite: oni vas gonijo v vaš lastni pogin, ko vas 
zapeljujejo v klanje vaših nedolžnih bratov«. O tem na­
padu je tudi Slovenski poročevalec 8. junija 1944 v 
članku Zavezniško letalstvo podpira našo NOV med dru ­
gim zapisal: »To je bil prvi zavezniški napad iz zraka v 
Ljubljanski pokrajini. Zato je njegov pomen toliko večji. 
S sedanjim splošnim napadom zaveznikov na Hitlerjevo
54


trdnjavo bodo zavezniški bombarderji vedno pogosteje 
naši gostje in strah in trepet okupatorskih in izdajalskih 
gnezd«. Domobranci so v glasilu novomeške domobran ­
ske skupine Za blagor očetnjave 30. maja 1944 v pris­
pevku z naslovom Angleške bombe na slovenske ko­
muniste stvari obrnili na glavo in trdili, da so Angleži
Večkrat so letala enih in drugih spuščala listke z raz­
ličnimi pozivi, obvestili in opomini. Bolj nevarni so bili 
predmeti (cigaretni vžigalniki, nalivna peresa, itd.), ki 
so jih po mnenju vojaških oblasti odvrgla letala. Ti pred­
meti so bili navidez nedolžni, vendar so pri poskusu 
uporabe eksplodirali ter marsikoga nevarno ranili. No-
39. Pogled proti Križatiji julija 1944
obstreljevali in bombardirali partizanske položaje v no­
vomeški okolici in samo mimogrede še novomeški ko­
lodvor. Vendar tega najbrž še sami niso verjeli, na kar 
kaže tudi opozorilo vojakom v isti številki: »Bodimo 
previdni in se ob preletu tujih letal vedno zaklonimo v 
poslopja! Nihče naj nikar ne stoji pred vojašnico in okrog 
nje, ker s tem izdaja, da je poslopje vojašnica inje sam v 
največji nevarnosti, da ga zadene izstrelek iz letala«.
vomeški rojak Milan Colarič se jih dobro spominja, kako 
so ležali raztreseni po Marofu, vendar jih je pustil pri 
miru, ker so bili otroci in njihovi starši z Razglasom 
Okrajnega glavarstva z dne 18. 7. 1944 pravočasno opo­
zorjeni na nevarnost.
Zaradi vseh teh dogodlov so ljudje postajah vedno bolj 
prestrašeni in zaskrbljeni, zlasti še, ker so samozvani
57
40. Porušena Koširjeva hiša julija 1944
»vsevedni preroki« dan na dan napovedovali datum 
zavezniškega bombardiranja Novega mesta. Pa čeprav 
so meščani to pomlad komaj pospravili ruševine in ostan­
ke jesenskih bombardiranj, ki so jih z Agničevim trak­
torjem in vozovi odpeljali na nekdanji sokolski telovadni 
prostor na Loki. Ozke mestne ulice med porušenimi hi­
šami so spet postale za silo prehodne.
41. Poškodovana Seidlova hiša julija 1944
Mestna občina Novo mesto je v svojem dopisu Okraj­
nemu glavarstvu 19. junija poudarila, da je bilo v mestu 
med štirikratnim bombardiranjem m enkratnim obstrel ­
jevanjem ubitih prek sto ljudi, popolnoma porušenih je 
bilo 53, poškodovanih pa 33 stanovanjskih poslopij. 
Kljub temu ni nihče od meščanov, pa tudi številnih be ­
guncev, ki so pribežali iz okolice pred partizani, ostal 
brez strehe nad glavo, saj se je po več družin solidarno 
in razumevajoče stisnilo skupaj v posamezna stanovanja. 
Mestna občina pa se ni strinjala, da bi namestili ljudi v 
javna poslopja, ki so bila po njenem mnenju že zaradi 
svoje velikosti predvsem tarča zračnih napadov.
42. Priprava Tintorettovega sv. Miklavža za prevoz v Ljubljano
Novomeščani so se začeli bati tudi za svoj največji umet ­
nostni spomenik, za Tintorettovega Sv. Miklavža, ki ga 
še danes hrani kapiteljska cerkev. Poleti 1944 so ga pod 
strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja in 
konservatorja dr. Franceta Mesesnela sneli z oltarja in 
ga prepeljali na varno v škofijsko zaklonišče v Ljub ­
ljano.
Strahote vojne so ljudi tudi hudo duševno prizadele, kar 
je bilo lahko celo usodno. Tako je Filipina Ogrič ob 
smrti svojega petinpetdesetletnega moža Filipa leta 1944
58
navedla kot vzrok njegove smrti »samomor zaradi obu ­
pa, zaradi bombardiranja«.
Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, ali je res samo zelo slabo 
in megleno jesensko vreme 11. oktobra 1944 obvaro ­
valo Novo mesto pred več kot sto angleškimi bombami, 
ki so zato padle na njive in travnike pri Potočni vasi. 
Res pa je, da so štirje zavezniški bombniki 5. novembra 
1944 nekaj čez drugo uro popoldne odvrgli štiri bombe 
na železniško postajo v Bršljinu, verjetno zato, ker so 
Nemci močno streljali na njihova letala s protiletalskimi 
topovi. Gnezda protiletalskih topov so bila postavljena na 
železniški postaji, na Marofu, na Grmu, na vrhu hriba 
pri Ragovem logu, v mestnem parku, pri novomeškem 
predoru in morda še kje, vendar je bila novomeška pro­
tiletalska obramba neučinkovita, saj ves čas vojne ni 
sestrelila niti enega samega letala.
Dne 18. novembra 1944 je ameriški lovec napadel nem- 
ško-domobransko motorizirano kolono pri Lešnici in pri 
tem sta bila ubita dva vojaka, ranjenih pa pet.
Četrto leto vojne se je iztekalo in ljudje so vedno bolj 
upali, da se vojna počasi bliža koncu, da bodo preživeli, 
da se bodo nekoč znebili strahu - strahu, ki tako groz­
ljivo veje iz besed, zapisanih v kroniki novomeške ljud ­
ske šole: »... dokler niso pričeli nad nami brneti avioni. 
Tedaj so bili otroci preplašeni kot mladi picki. Obrazi so 
se jim spačili, izgledali so kot 80detni starčki in starke«.
7 Med današnjo Ljubljansko cesto in Kočevarjevo ulico.
2 Odlok Vrhovnega komisarja operacijske cone »Jadransko primorje« 
z dne 19. oktobra 1943.
3 Slo je predvsem za dogovor o uporabi sirene za alarm v primeru 
nevarnosti letalskega napada. Nemci so verjetno z dogovorom zav­
lačevali, ker bi z njim priznali, da niso več gospodarji zračnega pro­
stora nad mestom.
4 Vsa ta zaklonišča so uporabljali ljudje že leta 1943. Prav tako na­
ravni jami pod ločenskim pokopališčem in na koncu Pugljeve ulice.
5 Enomotorni enosedežni lovec je bil oborožen z dvema topovoma in 
dvema strojnicama. Njegova največja hitrost je bila 560 km / h, naj­
večji doseg pa 660 km.
6 Lockheed »lightning«, dvomotorni enosedežni lovec je bil uporaben 
za spremstvo štirimotornih bombnikov, vendar v boju letala proti 
letalu ni bil kos nemškim lovcem.
59



Partizanski
LETALSKI NAPADI NA 
MESTO LETA 1945
Nad Novim mestom so tudi v letu 1945 skoraj vsak dan 
letele proti Nemčiji številne formacije zavezniških bom ­
bnikov in lovcev ter se po opravljenih nalogah vračale v 
svoje baze v Italiji. Nemško letalstvo je postalo spomladi 
1945 nemočno in nesposobno za kakršnokoli večjo ak­
cijo. Ko je bilo že povsem jasno, da se približuje konec 
tretjega rajha, so želeli Nemci vzdrževati zlasti varne 
prometne zveze, da bi zagotovili svojim četam nemoten 
urnik. Zato so okrepili posadke ob prometnih poteh in v 
krajevnih središčih. Utrjevali so obrambno črto, katere 
del je bilo tudi Novo mesto. Začeli so popravljati tudi 
razrušeno dolenjsko progo, vendar so dela zaradi vedno 
pogostejših napadov zavezniških in partizanskih letal le 
počasi napredovala. Dne 7. februarja 1945, ko so za­
vezniki napadli vlak na odseku Novo mesto - Mirna Peč, 
so delavci še pravočasno poskakali v sneg in ostali ne­
poškodovani, železničarji pa je niso odnesli tako poceni. 
Ranjeni so bili strojevodja Srečko Merhar, višji nad­
zornik Alojz Eršte, Jože Mehle (roj.1884) pa tako hudo, 
da je zaradi opeklin in strelov v nogo umrl 14. februarja 
v kandijski bolnišnici. Delovni vlaki so nato zaradi varnosti
vozili progovne delavce samo še v zgodnjih jutranjih in 
poznih večernih urah. Popravilo proge do Trebnjega so 
končali 5. aprila 1945.
Zaradi vsakodnevnih alarmov, ki jih je bilo samo v letu 
1945 kar 243 in so skupaj trajali 489 ur 1, so bile jame in 
zaklonišča vedno polna prestrašenih in zbeganih ljudi. 
Meščani so sicer drug drugega spodbujali in prepričevali, 
da je njihovo mesto vojaško tako nepomembno, da ne 
bo tarča zavezniških letalskih napadov. Zavezniki se 
spomladi 1945 verjetno res niso imeli več časa ukvarjati 
z Novim mestom, vendar je postalo tedaj že letalstvo 
NOV Jugoslavije, ki je zraslo pod okriljem zaveznikov, 
tako močno, da je bilo sposobno za samostojne akcije.2 
Tako so štirje »titovci«3, kot so ljudje imenovali par­
tizanske lovske bombnike, prvič z raketami napadli Novo 
mesto 15. februarja 1945 okrog 2. ure popoldne, takoj 
po drugem alarmu. Cilj napada je bil verjetno prostor 
pred pošto in park okoli nje, kjer so Nemci nakopičili 
tanke, avtomobile, municijo in bencin. Raketni izstrelki 
ciljev niso zadeli, so pa zopet poškodovali Malovičevo 
hišo in žensko bolnišnico. Nekaj jih je priletelo v breg 
nad stavbo Okrajnega glavarstva in v okolico kapiteljske 
cerkve, kjer je bilo zadetih tudi nekaj hiš. Ker raketni 
izstrelki niso imeli tolikšne rušilne moči kot bombe, 
škoda ni bila prav velika. Letala so napadla tudi do­
mobransko postojanko v kaplaniji v Šmihelu in bunker 
pred njo ter ubila domobranskega kaplarja Jožeta Hri­
barja (roj.1909), z Vrha pri Križu pri Žužemberku, očeta 
treh otrok, laže pa ranila gojenko šmihelskega Zavoda 
de Notre-Dame Nino Kušljan iz Kostanjevice. Domo­
branski tisk je dejanje označil kot napad na kapiteljsko 
in šmihelsko cerkev in poudarjal, da gre komunistom 
zgolj za uničenje cerkve in vere.
Štiri partizanska letala so znova napadla mesto 21. feb ­
ruarja 1945 in raketirala gimnazijo in ljudsko šolo, kjer 
so imeli svoje prostore Nemci in domobranci. Razbita je 
bila soba dijaške knjižnice v gimnazijskem pritličju pri 
glavnem vhodu. Pri tem je bilo poškodovanih ali uni ­
čenih veliko knjig. Ob napadu je bil ranjen domobranski 
podnarednik Janez Kolenc. Ljudska šola je imela razbito 
streho, Poljančeva hiša pa stopnišče in vrtno ograjo. Zelo
močno je bilo mitraljirano tudi poslopje Okrožnega so­
dišča. V Šmihelu so letala zadela novi trakt šmihelskega 
samostana in župnijski hlev, ki je nato še pogorel. V 
Burgerjevi kleti pa je bda hudo ranjena devetletna dek­
lica Ivanka Bohte, ki je nato prestala hudo trebušno oper­
acijo in komaj ostala živa.
V nedeljo 25. februarja so letala z rdečo zvezdo v času 
kosila še tretjič tiho in v nizkem letu priletela nad mesto 
in ga začela mitraljirati ter napadati z raketnimi izstrel­
ki, ki so zopet padali v okolico gimnazije. Poškodovane 
so bile nemške garaže in delavnice ter znova Vovkova in 
Okrogličeva hiša.
nič več nasprotovati, vidno dvignilo borbenega duha in 
moralo«, kakor je zapisal Leopold Cigler v svojih spo­
minih na tiste čase v Dolenjskem listu leta 1955.
Prav zaradi partizanskih bombardiranj Novega mesta je 
domobranski poveljnik Policijskega zbora Novo mesto 
poročnik Viktor Jenko izdal 1. marca odredbo, s katero 
je prepovedal sorodnikom partizanov prehod preko blo ­
ka, da bi jim tako onemogočil sestanke s partizani. Ge bi 
se letalski napadi ponovili, pa je poveljnik zagrozil z 
dodatnimi represalijami. Ker je verjetno sam ugotovil, 
da njegova odredba nima ne glave ne repa, je izdal 7. 
marca 1945 novo, po kateri je preselil pet novomeških
43. Jože Hribar
Zaradi vseh teh napadov so ljudje množično in v strahu 
zapuščali mesto, še posebno zato, ker so bile napovedi, 
kaj vse jih še čaka, zares grozljive. Začelo se je ponav­
ljati leto 1943, le s to razliko, da so takrat ljudje bežali 
pred nemškimi letali, tokrat pa pred partizanskimi. Seve­
da ne vsi. Kajti delu meščanov je »že samo dejstvo, da 
so partizanska letala obvladovala nebo nad Dolenjsko in 
še posebej nad Novim mestom, katerim niso mogli Nemci
64
44. Ivana Jakopin je umrla pod ruševinami Žibertove hiše
družin, ki so imele svojce pri partizanih, v poškodovano 
poslopje realne gimnazije. Domobranci so jih preselili v 
gimnazijo zato, da partizani ne bi bombardirali pos­
lopja, ki ga je zasedalo vojaštvo. Preselili pa so: Antona 
Frfoljo in Franca Osolnika z ženama z Režkove ulice, 
Ivana Vandota z ženo in hčerko s Stemburjeve, Ružo 
Kolar-Zic z dvema otrokoma z Ločenske ceste in Marijo 
Durini s sinom z Glavnega trga. Poročnik Jenko je napo-
vedal, da bodo domobranci v primeru kakršnegakoli 
partizanskega nasilja nad civilnim prebivalstvom takoj 
preselili še nekaj drugih družin. Če to ne bi zaleglo, pa je 
bil odločen uporabiti še druga, ostrejša sredstva. Presel­
jene družine so ostale v gimnaziji do konca vojne.
V torek, 6. in v sredo, 7. marca je nad mestom krožilo 
veliko petmotorno letalo, na katero je protiletalska ob ­
ramba močno streljala, a brez uspeha. Zato so »bistre 
glave iz Ločenske jame«, namreč ljudje, ki so se vsak 
dan pred nevarnostjo zatekali v to jamo in si krajšali čas
Z raketnimi izstrelki so poškodovala in porušila več hiš, 
najhuje Zibertovo na Zagrebški 15, v kateri je našlo 
smrt osem ljudi. V hiši je stanovala Možetova družina iz 
Šentjošta, ki je imela tri sinove pri domobrancih in se je 
sem zatekla iz strahu pred partizani. Oče Franc (roj.1884) 
je bil takoj mrtev, dvaindvajsetletna hči Marija je tri ure 
umirala pod ruševinami, druga hči Martina je bila tako 
hudo ranjena, da se je v bolnišnici šele po štirih tednih 
zbudila iz nezavesti, najmlajšega Stanka pa so izkopali 
le laže ranjenega. Umrli sta tudi Karolina Hlede in njena 
hčerka Slavica, poročena Štrukelj 4. Njen mož Ivan Štru-
45. Razrušena Žibertova hiša
s širjenjem govoric, razširili vest, da je letalo fotografiralo 
mesto, ki ga zato v naslednjih dneh prav gotovo čaka 
bombardiranje.
Osem partizanskih letal v nedeljo 11. marca okoli treh 
popoldne ni napadlo mesta, pač pa Žabjo vas. Verjetno 
so jo napadla zato, ker so bili partizani napačno ob ­
veščeni, da je v Zibertovi hiši nemško oziroma domo­
bransko poveljstvo.
kelj je na obrazec za prijavo smrtnih žrtev pripisal: »Žena 
je bila tri mesece noseča in ker sem jaz gluhonem, bi mi bil 
ta otrok v oporo na starost«. Ivana Ovniček z Zagrebške 
3, ki si je na nesrečo poiskala kritje v Zibertovi hiši, je 
umrla stara komaj 21 let. Mihaela Jakopin, ki je bila 
tudi sama zasuta in hudo ranjena, je ta dan izgubila 
štiriinšestdesetletno mater Ivano Jakopin in komaj pet­
najstletno nečakinjo Cvetko Golob.
65
Takole se danes spominja enega najstrašnejših dni v 
svojem življenju: »Ko so nam Nemci leta 1943 požgali 
hišo, smo dobili zasilno sobo v hiši blizu današnje to­
varne Revoz. Sobo smo si kolikor toliko uredili, čeprav 
so iz vseh lukenj lezle stenice, ki se jih nismo mogli 
znebiti. Tu smo ostali vse do 11. marca 1945. Tega dne 
se dobro spomnim. Bila je nedelja, mama, ki ni bila 
prav zdrava, je ležala v sobi na postelji. Brat Stanko se 
je namenil iti v kino, moja nečakinja Cvetka in jaz pa 
sva sedeli v veži na klopi. Brat je prišel le nekaj metrov 
od hiše, ko sem zaslišala hrumenje letal. Isti hip je pri­
teklo v hišo še neko dekle, da si poišče zavetje, nato pa 
se je močno streslo in zagrmelo, kot bi bil potres. Ob 
tem se je dvignil oblak prahu, strop sobe pa je začel
ničesar več«. Reševalci, med katerimi je bil tudi njen 
brat Stanko Jakopin, so pri odkopavanju preživelih v 
zadnjem hipu opazili njene lase, drugače bi ji bili zasadili 
v glavo svoje krampe, tako pa se je zbudila naslednjega 
dne v kandijski bolnišnici. »Imela sem pač srečo v nesreči 
in ostala sem živa«, pravi sama še danes.
V ruševinah Zibertove hiše je umrl tudi nemški vojak 
Gerhard Kinast, ki so ga nato pokopali v Celju.
Na veliki petek 30. marca 1945 so štiri dvotrupna letala 
odvrgla letake na mesto in se nato izgubila v daljavo 
proti Gorjancem. Otroci so tudi v Gotni vasi okrog po­
toka veselo lovili odvržene letake in tekmovali med 
seboj, kdo jih bo več ujel. Tedaj pa je od Gorjancev
46. Janez Šetina
popuščati. Skočila sem med podboje vrat, ti pa niso zadržali 
kupa kamenja in ometa. Vse je trajalo nekaj grozljivih 
minut. Tedaj sem v svoji neposredni bližini zaslišala 
obupno stokanje nečakinje Cvetke in novo brnenje bli ­
žajočih se letal. Spet je počilo in hiša se je popolnoma 
zrušila. Spomnim se samo še neznanske bolečine in potem
66
47. Prihod partizanov 8. maja 1945 v porušeno Novo mesto
neslišno in nizko kot običajno priletelo večje število par­
tizanskih letal, ki so začela mitraljirati ter z bombami 
zasipavati Gotno vas in Žabjo vas, ker so bili partizani 
baje napačno obveščeni, da se sovražnikove čete pre­
mikajo iz Novega mesta proti Gorjancem. Otroci so zbežali 
v najbližjo Avščevo hišo, ki pa je bila direktno zadeta,
Kmetijska zbornica za ljublj.pokrajino
Ljubljana.
ioročamo, da je bila Sola na Grmu od večjega števila bombmi 
kov (10 - 12) bombardirana. Dne 30.III.1945. ob 1/4 na 15^ popoldan 
so na tihem prileteli od Gorjancev proti Novemu mestu in so spustili 
v okolici in na grad na Grmu veliko število bomb. Zadeti je južni 
del gradu od kakih 10 bomb in severni del pod stolpom od kakih 4-5 
bomb.
Uničena je streha, stropi, stranišča, kemični kabinet in 
zgornja vinska klet. Vse je v prahu in razmetano. Ob stolpu je bilo 
zadeto podstrešje in stanovanje g.ing.Abseca, posebno spredaj na 
hodniku, kjer je bila soba za služkinjo. Razbito je veliko vrat in 
oken. Ostala gospodarska poslopja niso trpola velike škode, le strehe 
so preluknjane. Vzhodni del poslopja proti hlevu tudi ni hudo priza­
det. Nad pisarnami bo treba strehe prekriti. Ob življenje ni na Grmu 
nihče prišel, le hišnik Pirnar Jože je dobil nekaj manjših drobcev 
v desno ramo. Zdravniik mu je vzel iz rane 2 drobca, eden je pri kosti 
in mu ga bodo vzeli, ven, ko se nekoliko ognoji.
Tak je bil Veliki petek na Grmu.
Šele/sedaj se vidi, da je cela zgradba tako piškava in 
tako zgrajena, ra je mori kot namočen popol in vse iz samega kamna, 
tako da bo treba ena nova moderna zgradba. 0 tem bo podano tehnično 
strokovno poročilo, ki ga bo izdelala komisija tehničnega oddelka 
Okrajnega glavarstva.
Treba bo veliko opeke, desk, latov, ev.tramov in lepenke, 
da se vse za silo prekrije in zapre, da ne bo še večje, škode.
Organizacija Pöll je posekala vse smreke pred gradom in  
jih porabila za bunkerje. Ugovor od strani zavoda ni nič zalegel.
Danes sami nimamo nobenega stavbnega materijala.
Skoda se od merodajnih ceni na dva in pol milijona. Konji 
so tako preplašeni in plačljivi, da bo enkrat nesrečno vse pobiti? 
in polomljeno.
■/S. Poročilo Kmetijske sole no Grmu 
o škodi no gradu
tako da sta v njej umrla Janez Šetina (roj. 1934) in Fran­
ci Vesel (roj. 1934), trinajstletna Marija Lesjak pa je 
izdihnila na vozu, ko so jo skušali prepeljati v bolnišnico. 
Ivana Testen (roj. 1883) je pravkar molzla v domačem 
hlevu, ko je nanj priletela bomba in jo ubila. V vasi so 
bila poškodovana še druga poslopja, bilo je tudi nekaj 
ranjenih.
V Žabji vasi v hiši št. 235, kjer je bomba ubila Marijo 
Kravcar in njeno sedemletno hčerko Majdo, pa je druga, 
neeksplodirana pristala na kavču 6. Pogorela je hiša gos­
tilničarja Antona Vidica Antonovca, njegova žena Ana 
pa je bila hudo ranjena. Delno porušene so bile še druge 
žabjevaške hiše.
Letala so napadla tudi grad Grm, poslopje Pokrajinske 
kmetijske šole, ki je bila tudi utrdba nemško - domo­
branske posadke, in ga močno razdejala. Pri napadu sta 
bila ubita dva vojaka, eden pa je bil ranjen.
Še večkrat v aprilu so letala odvrgla bombe na Bršljin 
in pri tem ranila nekaj delavcev, ki so opravljali ob ­
rambna dela. Med delavci so bili tudi zaporniki in trem 
od njih, Štefanu Iskri, udeležencu napada na Bučko leta 
1941, Francu Glavanu in Baziliju Sitarju je 12. aprila 
uspelo pobegniti. Po tem pa letalskih napadov na Novo 
mesto in njegovo okolico ni bilo več.
Na koncu pa ne smemo pozabiti Alojza Hrovata, ki je v 
spominski loži7 poleg Študijske knjižnice vpisan med 
žrtve bombnih napadov. Alojz je bil leta 1943 poslan na 
Poljsko na prisilno delo. Ker je bil priden delavec, je 
leta 1945 dobil dopust, da obišče bolno mamo. Prišel je 
do Ljubljane, v Novo mesto pa ga Nemci oziroma domo­
branci niso pustili. Ko se je nato vračal na Poljsko, se je 
na Jesenicah ustavil pri prijateljih in 1. marca 1945 umrl 
kot žrtev zavezniškega letalskega napada na Jesenice.
/ Število alarmov in njihovo trajanje je po zapisih Leopolda Ciglerja 
seštel njegov sin Peter, za kar se mu iskreno zahvaljujem.
2 Z letališč pri Zadru sta spomladi 1945 zletavali na bojne polete 
Prva lovska eskadrila NOV, ki je imela 16 angleških lovcev Spitfire, 
in Druga lovska eskadrila NOV, ki je imela 16 angleških lovcev Hurricane. 
V sestavu 42. letalske divizije v Novem Sadu pa so bili jurišni polki, ki 
so imeli 116 ruskih jurišnikov II2 - Šturmovikov. Vsa ta partizanska 
letala so bila lahko oborožena z bombami ali raketami. Samo in­
formator Jože Zurc trdi, da so Novo mesto napadali tudi Šturmoviki. 
Novomeščani so partizanska letala imenovali tudi »ta črni«.
3 Jože Lukšič je bil spomladi 1945 borec v 9. brigadi pod Gorjanci. 
Spominja se, kako je večkrat s soborci in vaščani opazoval »titovce«, 
ko so se spuščali v napad na Novo mesto.
4 Slavica Štrukelj je v spominski loži na spominski plošči pri Študijski 
knjižnici pomotoma napisana dvakrat, tudi s svojim dekliškim pri­
imkom Hlede.
5 Danes Žabja vas 7, Novo mesto.
6 Septembra 1943je še težja bomba obstala v fotelju v sobi rojstne 
hiše Marjana Kozine na Ljubljanski cesti.
7 Žrtve bombnih napadov imajo v Novem mestu dve spominski obeležji. 
Imena novomeških žrtev so zapisana na spominski plošči v spomin­
ski loži poleg študijske knjižnice, imena žrtev učencev novomeške 
Gimnazije pa na spominski plošči v veži gimnazije. Na njej ni imena 
Jožeta Tratnika, ki je bil dijak drugega letnika Gimnazije in je bil 
žrtev zračnega napada na naše mesto dne 3. oktobra 1943. Spominska 
plošča žrtvam bombardiranja v nekdanji ženski bolnišnici pa je bila 
poleti 2002 v zapuščeni stavbi uničena in razbita. Imena žrtev letal­
skih napadov najdemo še na spominskih obeležjih v Beli Cerkvi, Metliki, 
Mimi Peči, Mokronogu in na Otočcu, na prečenskem, stopiškem in šmi- 
helskem pokopališču, na spomeniku pri sv. Roku nad Regerčo vasjo, na 
spomeniku v Vavti in v Žabji vasi.
68


Zaključek
Tistega malega, podeželskega, harmoničnega, lenobnega 
in romantičnega mesta iz včerajšnega sveta ne bo nikoli 
več. Druga svetovna vojna je spremenila svet in skupaj z 
njim tudi naše mesto in ljudi. Sprijazniti se moramo, da 
je vse na svetu zapisano spreminjanju in pozabljenju. 
Arhivi in sorodne ustanove se proti pozabljenju borimo, 
tudi s postavljanjem raznovrstnih razstav. Sam sem se 
trudil, da bi za našo razstavo napisal vse tako, kot se je 
v resnici zgodilo. Vse resnice pa tako in tako ne bomo 
spoznali nikoh, pa četudi bi nam pri naših prizadevanjih, 
da jo spoznamo, pomagali vsi ljudje in vse znanosti in 
umetnosti današnjega sveta.
Slovenski poročevalec je junija 1945 objavil članek o 
živahnem povojnem življenju v Novem mestu, v ka­
terem tudi beremo: »Novo mesto, štiriletni center ita­
lijanskih in švabskih fašistov ter belogardističnih band 
na Dolenjskem, vzbudi v človeku ob prihodu v mesto 
nekaj težkega, skoraj mučnega. Na pol razrušeno je 
videti na prvi pogled kakor mrtvo. In vendar je povsem 
drugače. Za mrtvimi zidovi je življenje, polno zdravih 
sil, kar je jamstvo, da ne bo dolgo, ko bo Novo mesto res 
novo mestol Brez pretiravanja se Novo mesto lahko 
primerja razdejanemu mravljišču. Enotni in združeni 
meščani so podobni mravljam, ki dajejo vse moči od 
sebe, da se čimprej zgradi nov dom. Taka je bežna slika 
svobodnega Novega mesta, katerega utrip je tako zdrav 
in močan, kakor še nikoli ni bil, je utrip dela! Novo 
mesto postaja novo mesto.«
Začele so se še drugače uresničevati besede nekdanjega 
novomeškega prošta Karla Čerina »Novo mesto je b i 1 o«, 
ki jih je izrekel, ko je s Kapitlja opazoval porušeno mesto 
pod seboj, in sem si jih izposodil za naslov naše razstave.
71



Viri in literatura
Zgodovinski arhiv Ljubljana: Okrajno glavarstvo Novo 
mesto, NME 3, 1939 - 1945; Mestna občina Novo mesto, 
NME 5, zapisniki sej občinskega odbora 1937-1940,1941- 
1944, zapisniki sej občinske uprave 1938-1942, spisi 
1941,1942; Okrožni ljudski odbor Novo mesto, NME 24, 
prijave vojne škode; Zbirka Muzejskega društva Novo 
mesto, NME 149
Kapiteljski arhiv Novo mesto: mrliški listi
Osnovna šola Center, Novo mesto: šolska kronika 1941- 
1945
Peter Cigler, Novo mesto: dnevnik očeta Leopolda Ciglerja 
1943-1945
Slavko Judež, Novo mesto: dnevnik Franca Kokovice 
1941-1945
Marija Gregorčič Kožuh, Novo mesto: kronika družine 
Gregorčič
Matjaž Turk, Ljubljana: spominska knjiga 1941-1944
Fotografije hranijo: Dolenjski muzej (št. 1, 5. 18, 21, 24, 
26, 28, 29, 36, 39, 40, 41), Osnovna šola center, Novo 
mesto (6, 7), Peter Cigler (9, 17, 19, 42), Slavko Judež 
(25), Stanko Jakopin (44), Justina Horvat (23), Ivana 
Hribar (43), Daniela Magnik (45), Ivana Moro (35), 
Marko Polenšek (14, 32), p. Felicijan Pevec (15, 30), 
Peter Simič (13), Tomo Škarja (16), Alojzija Špelko 
(46), Marija Šulc (12), Janez Tratnik (27), Matjaž Turk 
(33, 34), Milica Žumer (2)
Slovenec, 27. 4. 1941, Veliki petek v Novem mestu 
Slovenski dom, 4. 12. 1943, To je Novemu mestu prinesla 
Osvobodilna fronta
Za blagor očetnjave, 30. 5. 1944, Angleške bombe na 
slovenske komuniste
Slovenski poročevalec, 8. 6. 1944, Zavezniško letalstvo 
podpira našo NOV
Jutro, 22. 2. 1945, Letalski napad na Novo mesto 
Za blagor očetnjave, 14. 2. 1945, Teroristični napad na 
Novo mesto
Jutro, 2. 3. 1945, Zopet bombni napad na Novo mesto 
Jutro, 23. 3. 1945, Nov teroristični letalski napad 
Za blagor očetnjave, 24. 3. 1945, Žabja vas - žrtev 
novomeških čenč
Za blagor očetnjave, 8. 3. 1945, Morda pa le niso tako 
nedolžni
Jutro, 11.4. 1945, Črni Veliki petek
Dolenjski list, 13. 5. 1955, Polde Cigler: Ko so iz Novega 
mesta bežali Nemci in domobranci 
Dolenjski list, 28. 10., 11. 11. 1955, Polde Cigler: Iz 
težkih dni Novega mesta
Dolenjski list, 4. 9. 1953, Jože Štok - Korotan: Vko­
rakanje Šlandrove brigade v Novo mesto 
Dolenjski list, 4. 9. 1953: Novo mesto ob prvi osvobo ­
ditvi leta 1943
Dolenjski hst, 7. in 13. 4. 1951: Od 6. do 13. aprila 1941 
v Novem mestu
75
Pripovedi sorodnikov in znancev žrtev, prič dogodkov in 
drugih, ki so mi vedeli karkoli povedati
Emilijan Cevc: Jožetu Gregoriču v spomin v: Rast, št. 7- 
8, december 1993, str. 469 - 475
90 let ustanovitve Gasilskega društva Novo mesto, 1876 - 
1966, Novo mesto 1966
225 let novomeške Gimnazije, Novo mesto 1971 
Ivan Dolenec: Moja rast, Celje 1991 
Tone Gošnik: Prvih sto let novomeške bolnišnice, Novo 
mesto 1995
Ilustrirana zgodovina letalstva: Pekel iz zraka, Ljubljana
1987
Tone Jakše: Naše korenine, Novo mesto 1998
Slavka Kersnik: Topliški dnevnik, Dolenjske Toplice
2002
Oleg Križanovskij - Igor, Mile Pavlin: Komisarstvo črno ­
gledega humorista, Ljubljana 1984 
Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, 
Ljubljana 1976
Alenka Nedog - Urbančič: Železničarji in železnice pod 
nemško okupacijo v nekdanji Ljubljanski pokrajini 1943- 
1945, Ljubljana 1996
Rafael Perhauc: Letalci prekomorci, Nova Gorica 1968 
Zdenko Picelj: Osvoboditev Novega mesta, Novo mesto
1988
Sto let Kmetijske šole Grm (1886-1986), Novo mesto 
1986
Anton Stampohar: Razvoj ljudske oblasti in kronološki 
popis pomembnejših dogodkov na območju občin Črno­
melj, Metlika, Novo mesto in Trebnje 1941 - 1945, Novo 
mesto 1975
Visoki jubileji - •ob 500-letnici osnovnega šolstva v No­
vem mestu, Novo mesto 1979
% . . ..
76


Zahvala
Pri razstavi o letalskih napadih na Novo mesto so mi 
pomagali s podatki, fotografijami in dokumenti številni 
posamezniki, ki se jim v svojem imenu in v imenu Zgo­
dovinskega arhiva Ljubljana iskreno zahvaljujem:
Mara Andrijanič, Edvard Aleš, Tone Andrejčič, Franc 
Adam, Marjana Bergant, Rudi Bevc, Marjan Brezovar, 
Nežka But, Franci Baraga, Jožefa Bayer, Terezija Bohte, 
Roman Brodar, Jože Brulc, Marjana Ban, Antonija Bračika, 
Peter Cigler, Milan Colarič, Franc Dragan, Pavel Dolenšek, 
Marija Florjančič, Tone Furlan, Jože Gašperšič, Marija 
Gregorčič Kožuh, Boris Gregorčič, Stane Gregorčič, Jovo 
Grobovšek, Danilo Gutman, Jure Gros, Dušan Grom, 
Peter Golob, Zdenko Hlavaty, Anton Hrovat, Ivana Hribar, 
Justina Horvat, Slavko Judež, Franc Jeraj, Stanko Jakopin, 
Frančiška Jarkovič, Anton Jakše, Zdenka Jeras, Martin 
Kastelic, Pavel Kolar, Borut Kožuh, Igor Knoll, Oleg 
Križanovskij - Igor, Zdravko Kovačič, Joži Kleindienst, 
Miloš Kovačič, Ivanka Košmrlj, Martina Kastrevc, Ciril 
Kovačič, Peter Košele, Marija Kukman, Jože Lap, Ivan 
Lesjak, Jože Lukšič, Anton Luzar, Slavka Ložar, Dane
Lipar, Daniela Lesjak, Vid Meršol, Rudolf Mraz, Ivana 
Moro, Franc Mavsar, Pepca Mali, Daniela Magnik, Tone 
Marinko, Julija Maver, Stanko Može, Pepca Murgelj, p. 
Felicijan Pevec, Tomaž Petrič, Vida Pongrac, Marija 
Povše, Sonja Prijatelj, Rudi Povše, Ciril Plešec, Janez 
Penca, Drago Papež, Brane Papež, Lojzka Podržaj, Janez 
Resman, Sonja Robič, Zvonko Rus, Marija Saje, Vladimir 
Sedaj, Mihaela Škrabi, Peter Simič, Darko Samida, Fran­
čiška Simončič, Tomo Škarja, Janez Šimenc, Jože Šetina, 
Adolf Šuštar, Jože Šulc, Marija Šulc, Tone Šavelj, Marjan 
Savelj, Alojzija Špelko, Janez Tratnik, Anton Trpin, 
Matjaž Turk, Alojzij Turk, Stanka Urh, Franc Udovič, 
Jože Windischer, Jože Zurc, Mara Zupančič, Pavle Zefran, 
Dušan Zeslin, Marija Zveglič, Alojzij Župevc in Milica 
Žumer.
Zahvalo sem dolžan tudi svojim strokovnim kolegom za 
posredovanje arhivskega gradiva in fotografij:
Darji Peperko (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto), 
Marjeti Bregar, Ivici Križ, Zdenku Piclju, Majdi Pungerčar 
in Ludviku Tončiču (Dolenjski muzej Novo mesto), 
Marinki Dražumerič in Dunji Gerič (Javni zavod RS za 
varstvo kulturne dediščine, Območna enota Novo mesto), 
Vidi Yebuah (ravnateljici Osnovne šole center), Zorki 
Škrabi, Marjanu Penci, Tatjani Šenk in Janezu Bregarju 
(Zgodovinski arhiv Ljubljana).
Posebno pa se zahvaljujem svoji dragi kolegici Meti 
Matijevič za nesebično pomoč in vzpodbudo v času priprav 
na razstavo.
79