OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Leto X številka 9 cena 1,46 EUR / 350 SIT 24. september 2008 z vsebine Po osvojeni abecedi še trening varne vožnje.......................str. 6 V OŠ SSD letos 3.415 osnovnošolcev, v vrtce pa 1.371 malčkov......str. 7 771580 096 004 super cena: 1900 EUR www .avto.net/slomoto 041 638 389, www.sedezne.si Nika Vipotnik -Lady poje blues premiera mjuzikla Petek, 24. 10., ob 20.00 ^ Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert za glasbeni abonma in izven. VSTOPNICE PO 11 EUR v TIC-u Žalec, tel.- 710 04 34 Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si garažna in industrijska vrata Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T+386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si info@matjaz.si 29 ; j SD 28 j SDS 9 jZARES 1; '.DeSUS 5 j SNS 5 jsLS+SMS |m LDS 2 j narodni skupnosti September je bil pol skrajnosti. Prvo polovico meseca smo se potili pri temperaturah skoraj do 30 stopinj, drugi del meseca pa nas je nemalokrat zeblo pod 10 stopinjami. Prvo polovico smo se slačili od jutra proti popoldnevu, drugo pa od popoldneva do večera, ko smo s hladnega prišli na toplo v zakurjena domača ognjišča. Če odštejemo vremenske okoliščine, nam je bilo vroče tudi zaradi septembrsko že tradicionalno nabitega dogajanja na vseh področjih, začetka novega šolskega leta in poslovnega dogajanja, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju... In seveda volilna kampanja in volitve. Zanje bi lahko mirno rekli, da so približno take kot zgoraj opisano dogajanje. Zelo skoncentrirane, pomešane z neštetimi (za moj okus preveč nagnetenimi) prireditvami treh občinskih praznikov v dolinah, ob neštetih odpiranjih novih pridobitev, kuhanjih volilnih golažev in prijaznih nasmehov ... Toliko smo se trudili, pa sodelovali, pa komentirali, pa kombinirali, pa se veselili volitev, ki, roko na srce, v povprečju prinesejo več lokalnih pridobitev kot obdobja med rednimi mandati... In na koncu, namesto da bi se veselili praznika demokracije tako kot se spodobi, je, tako vsaj kaže, volilnemu molku sledil še mrk naših (spodnjesavinjskih) predstavnikov v novem slovenskem parlamentu. Po do zdaj kar treh poslancih. Čeprav bodo na Državni volilni komisiji potrebovali še nekaj dni do uradnega izida, pa Spodnjesavinjčani na koncu najbrž vseeno ne bomo dobili nič, ne levega, ne desnega, ne sredinskega, kljub temu da smo se bolj množično kot v državi v povprečju odpravili na volišča. Resje, da so rezultati takšni, kot smo jih pridelali sami, res pa je tudi, da smo volili samo tisto, kar nam je bilo ponujeno. Torej ni dvoma, tudi tokrat smo zadeli v tarčo resnice. Volivci imajo vedno prav, ne pozabimo. Še posebej, ker smo letos, tega mnogi ob obilici drugih »motenj« niso opazili, poslance volili v miru, natančneje na svetovni dan miru. Naj torej tudi ob tem dejstvu v miru premislimo o vsem skupaj in se iz tega kaj naučimo. Kruh pa itak tudi po tej volilni nedelji ne bo ceneje, čeprav naj bi po (najbrž) zmagi levega trojčka zavel nov, pozitiven veter. Politika pa bo še naprej politika... Lucija Kolar matjciž Ustvaijamo pozdrave Slabi kandidati ali slabi volivci? lament pa se nista uvrstili NSI (3,25 %) in LIPA (1,82 %), saj nista dosegli parlamentarnega praga 4 %. Relativna zmagovalca v naših volilnih okrajih sta Ljubo Žnidar v 4. volilnem okraju z 31,4 % ali 3.453 glasovi in Franc Sušnik z 32,67 % ali 3.866 glasovi. V obeh volilnih okrajih mu sledita kandidata SD, v VO 4 Marko Laznik z 21,4 %'ali 2.354 glasovi in v VO 5 Tanja Razboršek Rehar s 24,4 % ali 2.866 glasovi. Kot kaže, pa se nihče od kandidatov v naših volilnih okrajih ni uspel prebiti v parlament, torej niti dosedanja poslanca Franc Sušnik in Lojze Posedel (v VO 4 na 4. mestu, dobil 13,05 % ali 1.435 glasov) in niti edini predsednik strank, ki je kandidiral na našem območju, predsednik DeSUS-a Karl Erjavec (v VO 4 na 3. mestu, dobil 15,8 % ali 1,738 glasov). Izid volitev na nivoju 5. volilne enote Celje, kamor spadata spodnjesa-vinjska okraja, je sicer nekoliko Neuradni in delni izidi, prevedeni na poslanska mesta v novem Državnem zboru RS; vir: Državna volilna komisija RS, 21. september 2008 SSD najbrž brez poslanca neuradni izid bo na dokončni rezultat in točno razdelitev sedežev gotovo potrebno počakati do uradnih rezultatov, ki jih bo Državna volilna komisija predvidoma objavila po preštetju glasovnic, ki bodo poslane po pošti, in tistih, ki bodo prišle iz tujine, to bo v osmih dneh po volitvah, torej v ponedeljek, 29. septembra. Zaenkrat pa lahko ugotovimo, da bo SD dobila v Državnem zboru RS 29 poslanskih mest, SDS 28, Zares 9, DeSUS 7, SNS 5, SLS in SMS 5 ter LDS 5. V par- Volišča so bila najbolj polna po nedeljski maši; posnetek je s Polzele drugačen kot na nivoju države. Prva ustanovna seja novega DZ bo najbrž 11. oktobra. Več na straneh 8 in 9. L. K. Po neuradnih in delnih izidih nedeljskih volitev v državni zbor so relativni zmagovalci volitev Pahorjevi socialni demokrati, ki so s 30,5 % glasov za 1,18 % ali dobrih 12.000 glasov prehiteli Janševo SDS (29,32 %). Udeležba na volitvah je bila dobrih 62 %, kar pomeni, da je prišlo na volišča 1.053.468 volivcev od skupno 1.694.899. Udeležba v dveh volilnih okrajih našega območja, torej Žalec 5 in Žalec 4, je bila še nekoliko boljša od republiškega povprečja, in sicer blizu 67 % v prvem (VO 5) in dobrih 64 % v drugem (VO 4). Čeprav bo potrebno počakati še na glasovnice, ki bodo prišle iz tujine in tiste po pošti, pa se med poslance ni uspelo prebiti nobenemu izmed kandidatov Spodnje Savinjske doline. Glede na zelo tesen delni in TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold, tel.: 031 705 109,572 43 25 NUDIMO VAM * VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO, ZELO UGODNA CENA SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, * KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom), * ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA, * VSE VRSTE PLOČEVIN, »»»»»UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE!**** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Majda Tavčer, Tomšičeva 6, Žalec 2. Ivan Ropotar, Starovaška 12, Šempeter 3. Breda Kerin, Selo 21, Zagorje Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. i OSREDNJA KNJ. CELJE Ob prazniku še četrta alegorija Župan in častni občan ob predaji četrte alegorije likovne umetnosti Letošnja osrednja prireditev ob prazniku Občine Žalec, slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih odličij in odkritjem četrte Španzlove slike za avlo kulturnega doma, je bila na predvečer dneva praznika, na dan praznika - 6. septembra pa veliko zborovanje na prostem ob 140-letnici drugega slovenskega tabora. Ne le jubilej, tudi kulturni program in napovedano odkritje četrte slike velikega formata Rudol- fa Španzla sta na slavnostno sejo v dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec privabila številne obiskovalce, ki so lahko prisluhnili znanim opernim arijam v izvedbi priznanega slovenskega tenorista Janeza Lotriča in prav tako že uveljavljene sopranistke, sicer domačinke Andreje Zakonjšek Krt. Najprej pa je zbrane nagovoril župan Lojze Posedel. Kot je med drugim poudaril, so se v Občini Žalec v preteklosti zgodile številne spremembe in prav gotovo se bodo tudi v prihodnje, skoraj zagotovo pa bo občinski praznik ostal na dan drugega slovenskega tabora, saj je bil ta dogodek izjemnega pomena za vse, kar imamo Slovenci danes. V nadaljevanju svojega govora je naštel pomembne dosežke in še posebej izpostavil tri projekte, ki se sofinancirajo z evropskim denarjem. To so varovanje vodotokov povodja Savinje z gradnjo primarne kanalizacije in dograditvijo čistilne naprave v Kasazah, drugi projekt je Mreža lokalnih cest, tretji pa Eko muzej hmeljarstva. Pri tem je izpostavil dobro sodelovanje vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Izmed najpomembnejših projektov, ki čakajo na izvedbo, je omenil gradnjo nove osnovne šole v Grižah in doma upokojencev v Žalcu. V nadaljevanju slovesnosti je župan podelil letošnja občinska odličja. Plakete so prejeli: športni novinar, pedagog in športnik Peter Kavčič iz Petrovč; predsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Kruleč za prizadevnost pri odpravi posledic poplav in plazov; Razvojna agencija Savinja Žalec ob 10-letnici uspešnega dela na področju pospeševanja podjetništva; Agencija RS za okolje -za sanacijo vodotokov in plazov; Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije za uspešne projekte promocije zdravega načina življenja, med katerimi je eden najodmevnejših tek-hoja za življenje. Dobitniki letošnjih občinskih odličij Grb Občine Žalec pa sta letos prejela Moški pevski zbor Ponikva ob 30-letnici uspešnega delovanja in Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter ob 130-letnici uspešnega delovanja in prizadevno pomoč občanom tudi v poplavah in neurjih. Drugi slovesen trenutek je sledil proti koncu prireditve, ko sta Ana Goršek in Janko Melanšek (oba sta sodelovala v vseh petih slikarskih šolah Rudolfa Španzla) na odru odkrila sliko velikega formata, ki jo je ustvaril akademski slikar in grafik, častni občan Občine Žalec Rudolf Španzel. To je še četrta alegorija likovne umetnosti, ki odslej visi v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. O simbolih na sliki je spregovoril umetnostni kritik Ferdo Šerbelj. Slika ponazarja likovno umetnost in hkrati upornost Slovencev. Med simboli so tudi slive, kot simbol prebujajočega se slovenstva, saj drevo zacveti, preden odžene liste. V ospredju je steber z rogovi, ki ponazarja trdnost in upornost Slovencev. In takšni Slovenci so bili tudi v Žalcu, na kar smo lahko danes upravičeno ponosni. K. R., foto: T. T. K sodniku za prekrške v nove prostore Cesta pomembna za razvoj turizma Prvi so se po novo cesti s starodobnimi vozili popeljali člani Avto-moto kluba Savinjska dolina Vrbje V nedeljo popoldne so v KS Vrbje namenu predali odsek lokalne ceste in pločnika v Vrbju, in sicer od križišča ceste Žalec-Griže s cesto Surovina-Vrbje. O tej pomembni pridobitvi je na slovesnosti uvodoma spregovoril predsednik KS Vrbje Jože Meh, o novi pridobitvi pa sta govorila vodja Oddelka za urejanje prostora Občine Žalec Ale- ksander Žolnir in župan Lojze Posedel. Preurejena in razširjena je bila lokalna cesta v dolžini 740 m, ob njej pa je zgrajen tudi pločnik. Skupna vrednost investicije je 305 tisoč evrov. Sredstva so bila zagotovljena v okviru prve faze projekta Mreža lokalnih cest, ki jo sofinancirata Evropska unija in Občina Žalec. Cesta pomeni boljšo prometno povezavo Vrbja z lokalno cesto Žalec-Griže, hkrati pa je osnova za začetek razvoja turizma ob ribniku Vrbje, saj povezuje tudi odcep ceste do bodoče turistične cone ob Strugi, za kar je že izdelan zazidalni načrt. Z izgradnjo pločnika je omogočen varen dostop pešcem iz Žalca do ribnika Vrbje. Še v letošnjem letu bodo omenjeni pločnik povezali s pločnikom v Vrbju, trenutno pa v okviru druge faze Mreže lokalnih cest prenavljajo cesto Žalec-Vrbje na odseku od železniške proge do Vrbja, kjer bodo zgradili tudi pločnik. S prerezom traku so novo pridobitev predali namenu krajan Vrbja Franc Knafelc, Lojze Posedel, Jože Meh in Aleksander Žolnir, blagoslov pa je opravil žalski župnik Viktor Arh. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Godba Liboje in harmonikarji Društva upokojencev Vrbje. Prvi so se po novi cesti popeljali člani Avto-moto kluba Savinjska dolina Vrbje. T. T. Šlandrov trg 1 j tel.: 03 713 16(H) 3310 Žalec | tax: 03 713 16 16 v lamati« siol.net www.vlamat.si ¥l-fllWboo Računovodske in ekonomske storitve, davčno in finančno svetovanje • vodenje poslovnih knjig • svetovanje na področju računovodstva • svetovanje na davčnem področju Ce.stiU(ö/ ponosni sponzor judoistov Lucije Polavder in Roka Drakšiča Oddelek za prekrške Okrajnega sodišča v Žalcu, ki je več let deloval v približno 100 kvadratnih metrov velikih najetih prostorih v občinski stavbi, se je preselil v nove prostore na Mestnem trgu 7, to je v blok ob avtobusni postaji. Prostori so bili v lasti države, uradno pa jih je odprl minister za pravosodje dr. Lovro Šturm. Zbrane goste, med katerimi sta bila poleg ministra dr. Lovra Šturma in državnega sekretarja Roberta Marolta tudi župan Lojze Posedel in načelnik UE Žalec Marjan Žohar, je naprej pozdravila predsednica Okrajnega sodišča v Žalcu Milena Lesjak Tratnik, ki je poudarila, da so novi prostori zelo velika pridobitev za osem zaposlenih in tudi za stranke. Minister dr. Lovro Šturm je povedal, da je ministrstvo za pravosodje za Okrajno sodišče v Žalcu letos na internem trgu brezplačno pridobilo prazne poslovne prostore na Mestnem trgu 7, v izmeri 207 kvadratnih metrov, v katere se je preselil Oddelek za prekrške. Pridobljeni prostori so bili primerni za preselitev brez večjih investicijskih vlaganj. Na račun odpovedi najemne pogodbe bo ministrstvo za pravosodje letno privarčevalo približno 11.000 evrov, je med drugim poudaril minister. Ob tem potekajo tudi aktivnosti za gradnjo prizidka k sodni stavbi v Žalcu in njeno celovito obnovo, da bi tako dolgoročno rešili prostorsko problematiko Okrajnega sodišča v Žalcu. Po izgradnji prizidka se bo v sodno stavbo preselil Oddelek za prekrške in tako bo sodišče poslovalo na eni lokaciji. Za gradnjo prizidka je Občina Žalec lani že brezplačno prenesla na ministrstvo za pravosodje dobrih tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče. Izdelan je idejni projekt, v tem času pa se pripravlja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vrednost projektne dokumentacije znaša 35.640 evrov, v zadnjih treh letih pa so bila v Okrajno sodišče v Žalcu izvedena investicijska vlaganja v skupni vrednosti 62.000 evrov. K. R. Minister dr. Lovro Šturm je odprl nove prostore Oddelka za prekrške v Žalcu Čakajo na potrditev financiranja V Občini Žalec že več let potekajo prizadevanja za gradnjo doma za starejše občane. Leta 2004 se je občina prijavila na razpis ministrstva za gradnjo doma starejših v obdobju od leta 2006 do 2010. Prijavljena je bila idejna zasnova za enoto Doma upokojencev Polzela na lokaciji starega Juteksa. Projekt je bil uvrščen na 25. mesto, v izvedbo do leta 2010 pa se je uvrstilo samo 19 projektov. Na lokaciji nekdanjega Ju— teksa je prišlo do menjave lastnika in ob tem načrtovani stanovanjski gradnji, zato je Občina Žalec nadaljevala ak- tivnosti za enoto Doma upokojencev Polzela na lokaciji novega poslovno-stanovanjskega kompleksa Žalec zahod. Skoraj natanko pred enim letom (19. 9. 2007) je bila podpisana pogodba o nameri sodelovanja pri izgradnje dislocirane enote Doma upokojencev Polzela za starejše občane v Žalcu, za kar je svet zavoda pooblastil direktorico Evo Lenko. S tem je bilo seznanjeno tudi ministrstvo, občina pa je začela z nakupi zemljišč, ki so bila v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Izbran je bil izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta in v letošnjem letu so v občinskem proračunu namenjena sredstva za projektno dokumentacijo v višini 72.500 evrov. Izdelan je idejni projekt, ki je bil julija letos poslan na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, na katerega ministrstvo ni imelo pripomb. Dokument identifikacije investicijskega projekta naj bi v teh dneh obravnaval novi svet javnega zavoda Dom upokojencev Polzela. Občina je zagotovila tudi vire financiranja, zdaj pa čaka, da ministrstvo potrdi uvrstitev projekta v program financiranja Zavoda za zdravstveno varstvo v letu 2009 oziroma 2010. K. R. 140 let pomembnega ljudskega shoda Številni praporščaki Razlag, Božidar Raič in dr. Jože Vošnjak, seveda tokrat upodobljeni s strani igralcev. Tako kot pred 140 leti sta tudi tokrat igrali dve godbi, zabukoviška in liboj-ska. Tako kot takrat, ko je nastopil prvi slovenski pevski zbor, je tudi tokrat zapel mešani pevski zbor A Capella. Med ostalimi, menda kar 200 nastopajočimi, ki so se poklonili spominu na to bogato zgodovinsko dediščino, so bili tudi folkloristi. Prireditev je režiral in povezoval Miha Alujevič. Dr. Marko Jesenšek okoliških hribih kot leta 1848. So se pa jubileju poklonili številni praporščaki, nosilci zastav različnih društev. Ob letošnji svečanosti ni manjkalo jedače Pred Domom II. slovenskega tabora Žalec so 6. septembra ob 15. uri, natanko 140 let po tem, ko se je v Žalcu zgodil drugi slovenski tabor, pripravili slavnostno prireditev ob tej častitljivi obletnici. Precejšnja množica Žalčanov in okoličanov ter gostov se je poklonila obletnici II. slovenskega tabora, čeprav števila ne moremo primerjati s petnajsttisočglavo množico iz davnega leta 1868. Pred 140 leti so se v takratno središče Savinjske doline, v Žalec, pripeljali z vozovi z vseh koncev Slovenije. Na ljudskem shodu pa so postavili zahteve, pomembne za nadaljnji obstoj in razvoj ne le našega lokalnega področja, ampak tudi vseh Slovencev. Med drugimi so postavili zahteve po uradnem priznanju Slovencev, po uvedbi slovenskega jezika v šole in urade, po ustanovitvi slovenskih posojilnic, društev, gospodarskih družb idr. Ponos na svoje prednike je Občina Žalec izkazala tudi s tem, da prav na dan, ko se spominjamo tega zgodovinskega srečanja, praznuje občinski praznik. To pa je v svojem nagovoru na svečani prireditvi poudaril tudi žalski župan Lojze Posedel, ki Govorniki kot pred 140 leti je dejal, da lahko mnoge od teh okoliščin tudi danes aktualiziramo, in povzel besede govornika izpred 140 let dr. Jakoba Ploja, da so s tem ljudskim shodom pokazali, »da hočejo biti gospodarji v deželi, k'tero so sprejeli od svojih očetov.« Pomen tega dogodka za razvoj slovenstva in slovenskega jezika je osvetlil tudi slavnostni govornik dr. Marko Jesenšek, redni profesor in dekan Filozofske fakultete mariborske univerze. Na svečani prireditvi so Žalča-ni natanko na isti dan in ob isti uri prireditve pripravili tudi zelo podoben program. Tako kot pred 140 leti so govorili dr. Jakob Ploj, dr. Valentin Zarnik, pa Radoslav Prizorišče dogajanja je bilo svečano okrašeno z mlaji, tako kot pred 140 leti takratni trg Žalec, le kresovi niso goreli po in pijače ter družabnih trenutkov v nadaljevanju dneva spomina na II. slovenski tabor. L. K., foto: T. T. Med številnimi obiskovalci so bili med najbolj prepoznavnimi Vrbenčani Priključna cesta do konca junija 2009 Lojze Posedel in Milan Dolar sta položila prvi robnik za novo cesto V sredo, 17. septembra je bil končno položen temeljni kamen za priključno cesto industrijskega območja Ju-teks na glavno cesto Gl-4 na Ložnici pri Žalcu, ki obeta dokončno izgradnjo tako želenega cestnega priključka do konca prihodnjega junija. O rešitvi prometne zagate v industrijski coni Žalca so se leta vlekla nesoglasja, predvsem pa protesti in pritožbe krajanov Ložnice zaradi neurejene in preobremenjene ceste, ki je zelo slabšala pogoje bivanja. Čeprav je bil temeljni kamen položen v predvolilnem času, njena izvedba po zagotovilih župana Lojzeta Posedela ni zgolj predvolilno dejanje, so bile ključne težave, ki so onemogočale njeno realizacijo, med njimi denacionalizacija in izbor izvajalca, vendarle odpravljene, kar obeta tudi realizaci- jo tega simbolnega dejanja. Je pa nujno, kot je na položitvi temeljnega kamna povedal Lojze Posedel, da zdaj svoje opravijo tudi tisti, ki morajo pospešiti postopke, pridobivanje dovoljenj, ki so povezana denimo s prestavitvijo obstoječega parkirišča Juteksa in Novema na območju trase. Cesta, ki naj bi bila vendarle dograjena do prihodnjega junija, bo dolga 340 m in se bo v novem križišču odcepila iz obvoznice avtocesta - Žalec v smeri Ložnice. Ta se bo priključila na obstoječo dovozno cesto do industrijskega območja. Skupna širina vozišča bo 6 metrov (oz. dvakrat po 3 m) plus pločnik, zgrajen pa bo tudi most preko vodotoka Vršca. Vrednost del bo po ponudbi najugodnejšega ponudnika 580.000 evrov, skupaj s projektno dokumentacijo, odkupi zemljišč in prestavitvijo plinovoda, ki je že izveden, pa okoli 700.000 evrov. Investitor nove ceste je Občina Žalec, sofi- nancirala pa jo bo tudi družba Juteks d.d. Žalec.v višini 30 %. V to oceno pa niso vključena sredstva, ki jih bosta morali zagotoviti podjetji Juteks in Novem za prestavitev in ureditev novih parkirišč, ki so sedaj na zemljišču trase. Zemljišče za nova parkirišča je že določeno (lastnik je Juteks), idejni projekti pripravljeni, pred njima pa so še postopki pridobivanja dovoljenj in drugi. Vsekakor pa bo nova cesta prinesla prebivalcem Ložnice veliko olajšanje, saj bo razbremenila cesto skozi Ložnico, prispevala k boljši varnosti in k manjšemu onesnaževanju okolja. Nova cesta pa bo zagotovo tudi v zadovoljstvo podjetij na tej lokaciji, saj bo bistveno skrajšala dostop za tovorna vozila do gospodarskih družb na Ložnici pri Žalcu (Juteks, Novem car, Minerva, Pirh, Njiva ter ostali) kot tudi do same Ložnice. Temeljni kamen oz. prvi »robnik« na bodoči novi priključni cesti na Ložnici sta skupaj položila žalski župan Lojze Posedel in direktor Juteksa Milan Dolar. L. K. OŠ Griže prva prioriteta Sredi septembra je Občino Žalec in vse, ki so kakorkoli povezani z OŠ Griže, razveselila novica, ki je prišla z Ministrstva za šolstvo in šport RS. Ministrstvo je namreč objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje naložb na področju šolstva v prihodnjem letu in na prvem mestu prioritet je ravno Občina Žalec s projektom izgradnje osnovne šole v Grižah. To pa pomeni, da bo projekt s strani države podprt že v proračunu 2009. V Občini Žalec in v Grižah si že več let prizadevajo za gradnjo šole, telovadnice in vrtca ter vključitev naložbe v sofinanciranje iz državnega proračuna in s tem projektom so se prijavili na javni razpis za sofinanciranje naložb na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v RS za vključitev v proračunsko leto 2009. Vloge za sofinanciranje je oddalo 55 slovenskih občin za 63 projektov, Občina Žalec pa se je po prioritetah uvrstila na prvo mesto. S prijavo na razpis za gradnjo nove šole od skupno potrebnih dobrih 5,34 milijona evrov iz sredstev Ministrstva za šolstvo in šport RS pričakuje dobrih 1,5 milijona evrov oz. približno tretjino. Razpis MŠŠ RS v celoti predvideva skupaj okrog 12 milijonov evrov sredstev,, v kakšnem obsegu pa bo na koncu sofinancirana izgradnja nove šole v Grižah, še ni znano. Čeprav je bilo že za začetek tega šolskega leta napovedano, da se bodo učenci OŠ Griže zaradi rušitve stare šole vozili na začasni lokaciji na UPI Ljudsko univerzo Žalec in POŠ Liboje, pa so s L septembrom svoj »začasni dom« dobili le otroci griškega vrtca, ki so razdeljeni v enoti Za-bukovica in Liboje. Kot nam je povedala vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka, ima občina že od 8. julija gradbeno dovoljenje za rušitev stare šole. Prav tako je bila za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo nove šole že julija podpisana pogodba z izvajalcem, po kateri sta že izdelana prometna študija in idejni projekt za šolo s telovadnico in vrtcem. Izvedli so že javni razpis za preureditev prostorov na UPI Ljudski univerzi Žalec, za kar so predvideni stroški blizu 135.000 evrovvceloti zagotovljeni iz proračuna Občine Žalec. Čeprav se je predvidena rušitev OŠ Griže in izgradnja zaradi kasnejšega razpisa nekoliko prestavila, pa se v Grižah in v Občini Žalec zaradi izida razpisa vendarle veselijo. To namreč pomeni, da bodo lahko v kratkem začeli načrtovati selitev šolarjev. Nova šola bo velika dobrih 4.400 m2, od tega bo dobrih 2.900 m2namenjen prostorom za pouk, dobrih 1.000 m2 telovadnici in dobrih 450 m2 vrtcu. L. K. Novi prostori POŠ Trje V Krajevni skupnosti Galicija so v soboto s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, podelitvijo priznanj in odprtjem novih prostorov na Podružnični osnovni šoli Trje ter pločnika in avtobusnega postajališča zaključili letošnje praznovanje krajevnega praznika. Na slavnostni seji je o delu od lanskega do letošnjega praznika govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Kruleč. Poudaril je, da so v kraju po lanskem katastrofalnem neurju opravili veliko dela, uredili vso poškodovano komunalno infrastrukturo, vodotoke in popravili tudi nekaj plazov. Vse to jim je uspelo z lastnim delom, s pomočjo Občine Žalec in ARSO-m - Uradom za upravljane z vodami. Kljub številnim težavam, ki so jih pestile takoj po neurju, so se lotili tudi vseh ostalih projektov. Na podstrešju Podružnične osnovne šole Trje so izključno z lastnimi sredstvi uredili nove prostore za potrebe šole in vrtca. Vrednost naložbe je bila 140 tisoč evrov, ob občinski cesti Galicija-Lopata, v žaselku Podgora, pa so zgradili 180 metrov pločnika in novo avtobusno postajališče. Vrednost te naložbe je bila 41 tisoč evrov. Na seji so podelili letošnja krajevna priznanja. Priznanje so prejeli Marjan Grebovšek, Ludvik Meklav, Feliks Zajc in otroška folklorna skupina, plaketo krajevne skupnosti pa je prejel Ivo Kamenšek. Za uspešno delo jim je čestital žalski župan Lojze Posedel, praznovanje pa so s kulturnim programom popestrili učenci podružnične osnovne šole in vrtca. Novi pridobitvi je blagoslovil domači župnik Janko Cigala. T. Tavčar Pridne gospodinje iz Podgore v KS Galicija so poskrbele za bogato obloženo mizo ob odprtju novega pločnika in učilnic na POŠ Trje Gradnja pločnika v Letušu Zadovoljni z opravljenim delom Gradnja pločnika četrte faze v Letušu Na razpisu Službe vlade RS Braslovče pridobila dodatna za lokalni razvoj je Občina sredstva za izgradnjo pločni- ka v naselju Letuš četrta faza. Gre za gradnjo pločnika v dolžini 200 m do table, ki označuje konec naselja Letuš. Delež sofinanciranja države je nekaj manj kot 23 tisoč evrov, ostalo pa bo krila občina iz proračuna. Vrednost celotnega projekta z vključenim davkom je 70 tisoč evrov. Za delo je bil na javnem razpisu izbran izvajalec VOC Celje, ki je z deli že začel. Vzporedno s pločnikom bodo uredili meteorno kanalizacijo in odvodnjavanje meteornih vod. Poleg tega bodo asfaltirali še cestni odsek na hrib do stanovanjskih hiš. T. T. Kmalu občinski prostorski načrt Svetniki Občine Polzela so se sestali na 12. redni seji občinskega sveta in obravnavali 6 točk dnevnega reda. Po sprejetju zapisnika 11. redne seje so v prvi in drugi obravnavi razpravljali o predlogu odloka o ustanovitvi skupnega organa občinskih uprav -medobčinskega inšpektorata. S tem odlokom občine ustanoviteljice ustanavljajo medobčinski inšpektorat kot skupni organ občinske uprave za izvrševanje nalog na področju inšpekcijskega nadzora ter občinskega redarstva za območje občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter občin Polzela in Braslovče. O tem je svetnice in svetnike seznanila Sonja Glažar, vodja medobčinskega inšpektorata, ki ima sedežev v Velenju. Po razpravi so ta od- lok v prvem in drugem branju tudi sprejeli. V prvem branju je bila razprava o občinskem prostorskem načrtu Polzele. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka je bila v času od 13. maja do 13. junija letos. Vse pripombe na tako pripravljen dopolnilni osnutek so bile obravnavane skladno s stališči, ki jih je potrdil občinski svet. Na občinsko upravo je prispelo kar 130 pobud za spremembo namembnosti ali spremembo pogojev posameznih parcel. Do vseh teh je bilo potrebno zavzeti strokovna stališča in jih v največji meri, skladno z veljavno zakonodajo, obravnavati ter s tem omogočiti predlagane ureditve. Zdaj izdelovalci tega odloka in občinska uprava čakajo, da jih potrdijo še pristoj- na ministrstva. Na seji so nato obravnavali predlog letošnjih priznanj Občine Polzela, ki jih bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku na slavnostni seji občinskega sveta. O tem sta svetnike seznanila predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Bašič in župan Ljubo Žnidar. Grb občine bodo podelili Valeriji Pukl, plaketo Jaki Jeršiču in gledališki skupini Kulturno-umetniškega društva Polzela, doktorju Janezu Cukjatiju, vokalni skupini Lastovka in Petru Zabukovniku. Občinskega priznanja častni občan letos ne bodo podelili. Po krajši razpravi se je vseh petnajst svetnikov strinjalo s predlogom podelitev priznanj za letošnje leto. T. T. O opremljanju gradbenih zemljišč Svetniki Občine Braslovče so se v začetku septembra sestali na 15. redni seji občinskega sveta, prvi po počitnicah, in obravnavali trinajst točk dnevnega reda. Najprej so razpravljali o predlogu kandidatov za priznanja Občine Braslovče za letošnje leto. Kot je povedal na seji predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Rudi Sedovšek, je komisija sprejela v predpisanem roku 19 predlogov, dva izmed njih pa ni upoštevala, ker nista bila popolna. Komisija je predlagala, da priznanje častni občan za leto 2008 prejme direktor Termotehnike Rudi Kronov-šek, zlato plaketo iniciativni odbor za ustanovitev Občine Braslovče, srebrno plaketo Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče in župnik Milan Gosak, bronasto plaketo Gasilsko poveljstvo Braslovče, mladinke Prostovoljnega gasilskega dru- štva Gomilsko in kvintet Dobroveljski fantje, častni znak pa Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovlje Braslovče, Odbojkarski klub Braslovče, Pekarna Roter, Matjaž Debelak in Nina Štusej. Po krajši razpravi so svetniki in svetnica vse omenjene kandidate soglasno potrdili, priznanja pa bodo podelili na slavnostni seji ob občinskem prazniku. Dalj časa so svetniki razpravljali o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za območje, opredeljeno v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah in zazidalnega načrta Šmatevž, ki je bil v drugi obravnavi. Kljub temu da v enomesečni javni obravnavi ni bilo pripomb, je bila razprava kar živahna. V prvem primeru je območje opremljanja 1,6 hektarja površine, kjer je devet zazidljivih parcel, obračunski stroški gradnje komunalne opreme pa bodo znašali 241 tisoč evrov. V Šmatevžu območje meri 3 hektare, na njem pa naj bi pozidali 18 stanovanjskih hiš. Obračunski stroški gradnje komunalne opreme naj bi znašali kar 619 tisoč evrov. Te stroške so razdelili na dve obračunski obmo'čji, in sicer obračunsko območje zazidalnega načrta Šmatevž in obračunsko območje nove pozidave. Razpravljali in sklepali so tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobra-ževalnih zavodov II. osnovna šola Žalec, Glasbena šola Risto Savin Žalec in UPI-Ljudska univerza Žalec. Svetniki so potrdili tudi nov cenik pogrebnih in pokopaliških storitev, in sicer gre za povišanje za 6,9 odstotka, kolikor znaša inflacija za obdobje julij 2007—julij 2008. Tako bo po novem izkop in zasutje jame s krsto z davkom stalo 164 evrov, izkop in zasutje jame za žaro 53,50, uporaba mrliške vežice en dan 43,50, govor 38,50, zastavonoša 19,50, najemnina za enojni grob 16, dvojni 23,50, trojni 31, četverni 36,50 in najemnina za grobnico 23,50 evrov na leto. T. Tavčar INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela. Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 Letošnji dobitniki priznanj Občine Polzela z županom Ljubom Žnidarjem V kristalni dvorani v Seneku je bila prejšnji petek svečana seja občinskega sveta Polzela, posvečena 2. oktobru, prazniku Občine Polzela, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Slavnostni govornik župan Ljubo Žnidar je poudaril, da so z rezultati dela ob desetletnici občine zadovoljni. Vse opravljeno delo je odraz skrbi za soljudi. Letos je v ospredju gradnja sekundarne kanalizacije v naselju Breg, Gmajna, kjer bo priključenih 30 gospodinjstev, in primarnega kanalizacijskega voda do naselja Ločica ob Savinji, pridobili so vsa gradbena dovoljenja za gradnjo primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov za celotno naselje Polzela, z gradnjo bodo začeli v naslednjih dneh. Gradijo nov stanovanjski blok z 22 stanovanjskimi enotami. Na novo so asfaltirali 1,5 kilometra krajevnih cest, obnovili prometno signalizacijo, v izdelavi je projektna dokumentacija za ureditev železniškega prehoda z zapornicami pri Kebličevih, medtem ko bo prehod pri Turnškovih urejen s podhodom za pešce, in za izgradnjo vodovoda na Goro Oljko in do kmetije Ro-gelšek. Uspešno pa se nadaljuje obnova gradu Komenda. V nadaljevanju so podelili letošnja priznanja Občine Polzela. Grb občine so podelili Valeriji Pukl za vrhunske dosežke na področju vzgoje in izobraževanja ter izjemni prispevek k ugledu Občine Polzela, plaketo Jaku Jeršiču in gledališki skupini Kulturno-umetniškega društva Polzela za štiridesetletno življenjsko delo ter pomembne uspehe in dosežke na kulturnem podro- čju, doktorju Janezu Cukjatiju za štiridesetletno prizadevno delovanje in skrb na področju zdravstvenega varstva občanov, vokalni skupini Lastovka za petindvajsetletno uspešno delovanje in Petru Zabukovniku za prispevek k razvoju kraja in vsestransko aktivno delovanje v društvih. Občinskega priznanja častni občan letos niso podelili. Slavnostno sejo so s kulturnim programom obogatili glasbeni trio Rok Šoster s kitaro, Andrej Hočevar s kontrabasom in Tomaž Rebernik z bobni ter Urška Jeršič. T. T. OBČINA POLZELA SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Letos praznujemo desetletnico samostojne Občine Polzela. Vsem iskreno čestitam za praznik in se vam zahvaljujemo za dobro sodelovanje in prizadevno delo, ki je obrodilo bogate sadove na vseh področjih dela in življenja v občini. Napredek, ki ga doživljamo, in izzivi, ki smo jih sprejeli, nam dajejo moč, da bomo v naslednjih letih še veliko postorili za boljše življenje ljudi naše občine. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar Novo vozilo in garaže predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in župan Občine Braslovče. Gasilcem sta se zahvalila za delo, ki ga opravljajo, ter jim čestitala za nove pridobitve. Ključe novega vozila je župan izročil poveljniku Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče Danijelu Pantnerju, ta pa vozniku Damjanu Sorčanu. Nove garaže sta s prerezom traku simbolično predala namenu predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče Jože Matko in najstarejši član - veteran društva Štefan Matko, blagoslov pa je opravil domači župnik Milan Gosak. Ob koncu so podelili tudi priznanja in pokale. Na tekmovanju je nastopilo 11 moških in 6 ženskih desetin. Pri moških je zmagala desetina iz Andraža pred prvo ekipo Dobrovelj in ekipo Mo-tovilci, pri članicah pa desetina iz Matk pred desetinama iz Andraža in s Polzele. T. Tavčar Braslovški gasilci so v okviru praznika Občine Braslovče praznovali 108. jubilej in namenu predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, večnamenske garaže, ki so jih popolnoma obnovili, ter pripravili gasilsko tekmovanje za pokal hmeljarske kobule in memorial Žiga Rožiča. Na slovesnosti je zbrane pozdravil in spregovoril o novih pridobitvah predsednik društva Jože Matko in poudaril, da je bilo gasilsko vozilo, vredno 40 tisoč evrov, kupljeno z lastnimi sredstvi društva in s sredstvi Občine Braslovče. Garaže so zgradili na obstoječi lokaciji, lesene so nadomestile zidane in se lepo skladajo z okoljem. Člani društva so pri tem opravili 950 ur prostovoljnega dela. Zbrane sta nagovorila tudi Župan Občine Braslovče predaja ključe novega vozila poveljniku društva Danijelu Pantnerju Po desetih letih novi izzivi Vidrovka, štafeta in ovire Letošnji braslovški nagrajenci Občina Braslovče praznuje septembra občinski praznik, in sicer v spomin na leto 1140. Svetniki Občine Braslovče in drugi gostje so se na slavnostni seji občinskega sveta zbrali včeraj popoldne v dvorani Kulturnega doma Letuš. O uspehih in načrtih za prihodnje je govoril župan Marko Balant. »Realizirali smo veliko zastavljenih programov na mnogih področjih, čakajo pa nas novi izzivi. Rezultati sami po sebi veliko povedo o dosedanjem skupnem trdem in resnem delu. Večletni projekt Strategija in prostorski red Občine Braslovče je v celoti zaključen in predstavlja temeljni pogoj za nadaljnji razvoj občine na vseh področjih. Na vrsti so izdelave podrobnih prostorskih načrtov za vsa prednostna področja razvoja občine,« je med drugim povedal župan. V okolici osnovne šole bodo uredili vse potrebno za izgradnjo niza individualnih in manjših večstanovanjskih objektov, rezervirali eno večjo in tri manjše obrtne cone, ki jih bodo v naslednjih letih komunalno opremili. Izdelani so načrti ureditve za pereča križišča na državnih cestah. Letos so zlasti ponosni na projekt Mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, ki bo potekal do leta 2010. Omenil je tudi tretjo razvojno os: »Sodobno cesto tudi mi dolgoročno prav gotovo potrebujemo, moramo pa skupaj poiskati najoptimalnejšo traso, ki bo zadostila naraščajočim prometnim tokovom, rasti gospodarstva in kmetijstva ter skrbi za zdravo okolje.« Zelo pomemben projekt celostne zaščite podtalnice, ki bo v veliki meri financiran iz evropskih in državnih sredstev, se bo začel letos, gradnja kanalizacije pa bo v naslednjih letih precej obremenila tudi občinski proračun. Župan je nato naštel še mnoge druge pridobitve, med drugim na področju šolstva, gasilstva in kulture. Na slavnostni prireditvi so najprej podelili priznanja krvodajalcem iz braslovške občine. Priznanja sta podelila predsednik območnega združenja Rdečega križa Žalec Vlado Rančigaj in župan Marko Balant. Za 50-krat darovano kri so priznanje prejeli Martin Slemenšek, Marjan Kugler, Bojan Lazar in Janez Muhovič, za 60-krat pa Boris Turk. Župan je podelil tudi letošnja občinska priznanja. Častni znak občine so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovlje, ki letos praznuje 20-letnico; Odbojkarski klub Braslovče, braslovške odbojkarice so letos osvojile naslov državnih prvakinj v mini odbojki in tretje mesto v mali odbojki; Pekarna Roter, ki je eno najstarejših živilskih podjetij v državi in zaposluje 17 ljudi; in Matjaž Debelak, ki je pred 20 leti v smučarskih skokih osvojil dve olimpijski medalji na zimskih olimpijskih igrah. Častni znak je prejela tudi mlada harmo-nikarica Nina Štusej, ki žanje odlične mednarodne uspehe tako posamezno kot v kvartetu in s harmonikarskim orkestrom žalske glasbene šole. Bronasto plaketo pa so prejeli: Gasilsko poveljstvo Občine Braslovče, ki letos beleži 10-letnico uspešnega delovanja in pomoči v naravnih in drugih nesrečah; mladinke Prostovoljnega gasilskega društva Gomilsko, ki so na zadnji gasilski olimpijadi osvojile odlično 3. mesto, letos pa so se znova uvrstile na izbirno tekmovanje za olimpijado; ter kvintet Dobroveljski fantje, ki letos praznuje 20-letnico, vsi člani pa so tudi vneti gasilci. Srebrno plaketo Občine Braslovče sta prejela Moški pevski zbor Karl Virant, ki uspešno deluje že več kot 50 let, ter župnik Milan Gosak, ki vestno skrbi za sakralne objekte, brez pomislekov pa je omogočil tudi pouk v veroučni učilnici, ko je bila šola v Braslovčah zaradi neurja zaprta. Zlato plaketo je prejel iniciativni odbor za ustanovitev Občine Braslovče, v katerem so bili najaktivnejši Ivan Fale, Dušan Goričar, Iztok Omladič in Franc Cilenšek. Najvišje priznanje - naziv častni občan pa je prejel podjetnik Rudi Kronovšek, direktor podjetja Termotehnika, ki zaposluje 28 ljudi in ki je lani osvojilo naziv zlata gazela na področju malega gospodarstva. Kulturni program so pripravili Ženski pevski zbor Letuš, flavtistki Eva Leban in Eva Černec ter oktet mladih domačinov. K. R., foto: D. N. Dokončanje dva meseca pred rokom Izgradnja nove stanovanj- končne obrise. Do konca fe-ske soseske Na Novinah v bruarja naj bi z deli končali, Latkovi vasi že dobiva do- kar bo dva meseca prej, kot Soseska na Novinah bo nared prej, kot so načrtovali so načrtovali. Vsi trije bloki, kjer bo 93 stanovanj različnih velikosti, so že pod streho. Intenzivno potekajo tudi notranja dela, tako da bodo predvidoma z deli končali že do konca februarja prihodnje leto, kar bo dva meseca pred rokom. Po prvotnem načrtovanju naj bi bila soseska, ki jo gradi podjetje Veltrag iz Matk, za vselitev na razpolago do konca junija. Kot je povedal Jože Veber, je približno tretjina stanovanj že prodana in kupci, ki so iz raznih krajev Slovenije, že nestrpno čakajo nanje. D. N. V športnem centru na Polzeli je v soboto potekalo gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Žalec za ponirke, pionirje, mladinke in mladince ter četrto pokalno tekmovanje savinjsko-šaleške regije. Pionirji so tekmovali v dveh disciplinah, in sicer vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode, mladinci in mladinke pa v vaji z ovirami in štafeti na 400 metrov. Skupaj je nastopilo več kot 650 mladih gasilcev. Na tekmovanju so pri pionirkah in pionirjih ter mladincih prvo mesto osvojile desetine Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo, pri mladinkah pa desetina Prostovoljnega gasilskega društva Gomilsko. V četrti, zadnji tekmi za pokal savinjsko-šaleške regije je pri pionirjih zmagala desetina Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo, pri pionirkah desetina iz Šmartnega ob Paki, pri mladincih desetina iz Rečice ob Savinji in pri mladinkah desetina z Gomilskega. Končna prva mesta so v pokalnem tekmovanju savinjsko-šaleške regije, na katerem je nastopilo 36 desetin, pri pionirkah in pionirjih zasedli desetini Andraža nad Polzelo, pri mladincih desetina iz Rečice ob Savinji in pri mladinkah desetina z Gomilskega. T. Tavčar Na tekmovanju je nastopilo kar 65 mladih gasilcev Nova cesta za Bergantove Postajališče za šolarje V Občini Tabor so imeli v soboto, 13. septembra, znova razlog za prijetno praznovanje. V Črnem Vrhu so slavnostno odprli asfaltirani odsek ceste, ki vodi do domačije Janka Berganta na Črnem Vrhu. Bergantovi se bodo odslej vse do doline lahko vozili po asfaltirani cesti. Navzoče je najprej pozdravil gospodar Janko Bergant in se zahvalil prijateljem in znancem za pomoč pri gradnji hiše in dvorišča, ter občini, ki je pokrila polovico stroškov priprave in asfaltiranja odseka, v skupni dolžini 380 m. Blagoslovitev novega cestnega odseka je opravil župnik Dani Jesenik, trak pa sta slavnostno prerezala Janko Bergant in župan Vilko Jazbinšek. Številni navzoči so se nato skupaj sprehodili po asfaltirani cesti do domačije, kjer je župnik blagoslovil tudi dokončano hišo. Sledilo je prijetno druženje. D. N. Župan Vilko Jazbinšek in Janko Bergant med slavnostnim prerezom traku V Orli vasi v Občini Braslovče so že dalj časa razmišljali o postavitvi avtobusne postaje za osnovnošolce, da bi pod streho ob dežju in snegu ter v senci ob sončni pripeki počakali šolski av- tobus, ki jih vozi v braslov-ško osnovno šolo. Misel je dozorela lani oktobra, objekt pa so prejšnjo nedeljo že predali namenu. V imenu krajevnega odbora Orla vas je številne zbrane Novo avtobusno postajališče za šolarje pozdravila Cvetka Kronovšek in se zahvalila številnim, ki so na pomoč priskočili z lastnim delom in z materialom. Udarniško so opravili 400 ur. Še posebej je izpostavila Juhartove, ki so odstopili zemljišče in pomagali pri vseh akcijah, ter Občino Braslovče za finančno pomoč. Za požrtvovalno delo se je zahvalil tudi braslovški župan Marko Balant, župnik Milan Gosak pa je blagoslovil novo avtobusno postajo. T. T. Telefon: 03/712 12 80 september 2008 PO DOLINI /L Lokacija: Občina Tabor - le 45 km do LJ in 22 km do CE (med AC Vransko in Šentrupert) Hiše: 12 stanovanjskih enot v idiličnem sončnem naselju (4 enojčki, 4 dvojčki), velikost hiš od 110,83 m2 do 115,12 m2, velikost parcel od 203 m2 do 731 m2. Gradnja: III. podaljšana gradbena faza (zaključek septembra 2008) Cena: od 108.000 € do 158.000 € (ddv vključen) Informacije na: www.plankovlog.si ali www.sz-atrii.si 031 360 072, 031 342 118, 041 329 179. sz-atrii@siol.net upravljanje ^ gradnja ^ posredovanje Odprtja Centra varne vožnje se je udeležilo veliko uglednih gostov in tudi Savinjčanov. Prvega septembra je po vsej Sloveniji posebna pozornost namenjena varnosti v prometu, zlasti v okolici šol in vrtcev. Letošnjega 1. septembra pa je Slovenija dobila tudi prvi najsodobnejši center varne vožnje, ki ga je v Če-pljah na Vranskem zgradila Avto-moto zveza Slovenije. Tečaji varne vožnje in druga usposabljanja v tem centru naj bi pripomogli, da bi se vendarle izboljšala prometna varnost na naših cestah. Da gre za veliko in pomembno pridobitev, so ob odprtju poligona pokazali številni ugledni gostje. Pred uradnim odprtjem centra varne vožnje so na tiskovni konferenci center predstavili predsednik Avto-moto zveze Slovenije Boris Perko, direktor družbe AMZS mag. Janez Božič, direktor hčerinske družbe AMZS center varne vožnje Damjan Skitek, ki je tudi inštruktor varne vožnje, prav tako inštruktor Andrej Brglez in župan Občine Vransko Franc Sušnik. AMZS center varne vožnje na Vranskem je eden najsodobnejših centrov varne vožnje v Evropi in največji tovrstni center na območju celotne jugovzhodne Evrope. Standarde za tovrstne centre je Slovenija predpisala lani in zaenkrat je center na Vranskem edini, na katerem se bodo lah- ko začeli izobraževati vozniki začetniki. Tečaj varne vožnje bo namreč obvezno opravljati v določenem roku po opravljenem vozniškem izpitu. Ni pa ta poligon namenjen osnovnemu usposabljanju v vožnji oziroma avtošolam. Tečaji varne vožnje potekajo pod vodstvom izkušenih in v tujini usposobljenih inštruktorjev (zaenkrat jih je pet), in sicer za voznike osebnih vozil, motornih koles, tovornih vozil ter avtobusov. Kmalu bo center poleg naštetih osnovnih programov uvedel tudi posebne prilagojene programe za različne skupine udeležencev v cestnem prometu. Na AMZS pričakujejo, da se bo na letni ravni tečajev varne vožnje udeležilo 10.000 tečajnikov, v letošnjem letu pa pričakujejo 1.500 tečajnikov vseh kategorij tečajev varne vožnje. Seveda pa bodo v centru potekale številne druge prireditve in predstavitve, zlasti novih avtomobilov. Tako je bilo že v prvih septembrskih dneh več predstavitev tudi prestižnih modelov avtomobilskih znamk, ki so na Vransko pripeljale tudi veliko petičnih gostov. Center varne vožnje se razprostira na površini 160 tisoč kvadratnih metrov, od tega je 66 tisoč kvadratnih metrov asfaltirane površine, na katerih je urejenih 2,5 kilometra stez in cest. Vadba varne vožnje bo potekala v šestih ločenih sklopih poligona, med katerimi so najpomembnejši in hkrati najatraktivnejši tisti sklopi, ki imajo vgrajene posebne drseče Center varne vožnje so s prerezom traku odprli (od leve proti desni): direktor AMZS, d. d., mag. Janez Božič, podpredsednik FIA Franco Lucchesi, minister za promet Dragotin Mate, predsednik AMZS Boris Perko in župan Občine Vransko Franc Sušnik. www.sz-atrij.si sz-atrij@siol.net ATRIJ stanovanjska zadruga z.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 20, 03/ 42 63 110 Ljubljana, Vojkova 63, 01/ 530 92 92 Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 11, 03/ 74 71 040 Rogaška Slatina, Kidričeva 30, 03/ 81 84 250 »Eier ie dom, ie srce« Tabor v Savinjski dolini Bivanje v mirni in urejeni okolici atraktivni lokaciji med Ljubljano in Celjem Po osvojeni abecedi še trening varne vožnje •v Vladni sklep za cesto Šentrupert-Velenje cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug in ne podobnega sklepa za državno cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug, so že mnogi mislili, da je vendarle upoštevala mnenja mnogih, tudi negativno mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi poteka trase Šentrupert-Velenje po najboljših kmetijskih zemljiščih, pa tudi zelo aktivne braslovške civilne iniciative, podkrepljene z mnogimi strokovnimi mnenji. Nesprejetje sklepa za odsek od Šentruperta do Velenja 11. septembra pa ni bilo po godu Velenjčanom, ki so že glasno izražali nejevoljo in obljubljali, da bodo po volitvah protestno začeli z zaporami cest, ker vlada ni sprejela sklepa. Vlada si je nato »premislila« in sklep za to cesto sprejela kar na dopisni seji 15. septembra. Na njeno odločitev se je že odzvala braslovška civilna iniciativa, ki je napovedala, da bodo »morali z vsemi načini državne nepokorščine zaščititi interese, ki temeljijo na strokovnih podlagah.« L. K. Vlada RS je na dopisni seji 15. septembra sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti Al Šentilj-Koper do priključka Velenje jug, torej ravno za tisto traso, proti kateri se je ostro postavila braslovška civilna javnost in ki jo je zavrnil tudi braslovški občinski svet. Potem ko je vlada na svoji seji 11. septembra sprejela zgolj sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za državno Kar vas lahko preseneti na cestah, boste v nadzorovanih okoliščinah spoznali pri treningu varne vožnje. površine in ki voznikom omogočajo v nadzorovanih okoliščinah podrobno preskusiti okoliščine slabega oprijema pnevmatik in zanašanja avtomobila. Pomemben del centra predstavlja tudi poslovna zgradba s tremi učilnicami za teoretični del izobraževanja in sprejemnico, primerno za prireditve, nadstropje višje pa je tudi velik gostinski del. Velike steklene površine, prostrane terase in balkoni omogočajo spremljanje dogajanja na poligonu. V pritlično-kletnih prostorih so garaže, kjer je omogočena tudi menjava pnevmatik in opravljanje osnovnih servisov. Pri gradnji centra so sodelovali avstrijski strokovnjaki iz avstrijskega avto kluba ÖAMTC, ki imajo s tovrstnimi centri že več kot 20 let izkušenj. Tudi gradnjo je prevzela avstrijska družba. Investicijska vrednost centra varne vožnje jeli milijonov evrov, ki ga je s kreditom v celoti zagotovila družba AMZS. Ob uradnem odprtju centra je zbrane najprej nagovoril predsednik Avto-moto zveze Slovenije Boris Perko, ki je po pozdravu uglednih gostov tako iz evropske kot avstrijske nacionalne avtomobilistične zveze poudaril: »Bistvo naše zveze je zaščititi svoje člane in voznike nasploh. V nesrečah je najpogostejši krivec človeški dejavnik. Zato bi radi vzgojili kulturnega, strpnega in zanesljivega voznika. Prav temu pa je namenjen naš poligon. Z izkušnjami, ki si jih bodo Kaj se zgodi, če zapeljemo v večjo lužo ? Najbolje je to najprej preizkusiti na poligonu. vozniki nabirali na tej stezi, bodo na cestah vozili varneje, bolj odgovorno in bolj strpno.« Poleg tega avtomobilska industrija vse bolj skrbi za vedno varnejša vozila z opremo, ki zagotavlja mehansko varnost. K temu jih še posebej vzpodbujajo nacionalni klubi v okviru FIA. Pomembna pa je tudi cestna infrastruktura. Na avtocestah se zgodi do štirikrat manj nesreč, za ta del pa je odgovorna država, je povedal Boris Perko. »Upamo, da je bilo pri nas dno doseženo. Podatki o nesrečah in mrtvih kažejo, da smo lahko pri pogledu v prihodnost vsaj zmerni optimisti.« O pomenu centra za izboljšanje varnosti v prometu je govoril tudi podpredsednik FIA za avtomobilsko mobilnost in turizem Franco Lucchesi, župan Občine Vransko Franc Sušnik pa je med drugim poudaril, da bo center s svojimi dejavnostmi vzpodbudil tudi razvoj gostinstva, turizma in storitvenih dejavnosti v občini. Slavnostni govornik je bil minister za notranje zadeve Dragotin Mate, saj je predsednik Vlade RS Janez Janša zaradi krize v Gruziji in sestanka v Bruslju odpovedal svoj prihod. Center je blagoslovil vranski župnik Jože Turinek. Minister Dragotin Mate je povedal, da gre za izjemno pomembno pridobitev, zato je izrazil zahvalo vsem številnim navdušencem tudi na lokalni ravni, ki so se trudili za ta projekt, poleg AMZS tudi županu Francu Sušniku, »ki je neumorno trkal na naša vrata. V veliko veselje je slišati, da se ti projekti nadaljujejo tudi v Brežicah in Prekmurju, tako da bi bila s podobnimi poligoni pokrita vsa Slovenija. Tečaj varne vožnje za vse nove voznike bi moral biti obvezen, stroške za to pa bi morala zagotoviti država,« je še povedal minister Mate. Na poligonu je bilo veselo ves dan. V uradnem delu je za glasbeni program skrbel orkester slovenske policije z Nušo De-rendo. Skoraj presenetljivo število obiskovalcev pa se je udeležilo voženj po poligonu. Pet inštruktorjev varne vožnje jih je vozilo do večera, izmenjalo pa se je več kot tisoč ljudi. V prvih dneh po odprtju je bilo na novem poligonu varne vožnje tudi že nekaj odmevnih predstavitev avtomobilskih znamk. K. R., foto: T. T. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA •PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV V osnovne šole SSD letos 3415 osnovnošolcev, v vrtce pa 1371 malčkov Tek po ulicah Žalca je veljal tudi za eno izmed prvih šolskih športnih tekmovanj, kjer je sodelovalo tudi mnogo učencev SSD Prvega septembra jev novo šolsko leto na osmih centralnih in devetih podružničnih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline vstopilo 3415 osnovnošolcev. Vrtci Spodnje Savinjske doline pa so sprejeli 1371 malčkov. Kot je že običajno, so počitnice mnogi izkoristili za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela, nekateri, denimo na žalski podružnični šoli na Trju, pa so se razveselili tudi novih učilnic. Šolsko leto 2008/2009 so tudi na OŠ Braslovče začeli veliko bolje kot lani, ko jim je neurje tako rekoč tik pred začetkom šolskega leta hudo poškodovalo šolo. Sicer pa so v pričakovanju izgradnje nove šole tudi v Grižah, ki so se v minulih dneh razveselili uspeha ob kandidiranju na razpis za sofinanciranje investicij v šolstvu 2009, saj so na listi prioritet uvrščeni na 1. mesto. To pa pomeni, da bodo 2009 vendarle lahko začeli s podiranjem stare in z izgradnjo nove šole. Na OŠ Žalec in OŠ Vransko - Tabor so že v tem šolskem letu začeli uvajati drugi tuji jezik v tretjo triado osnovne šole in so se tako pridružili 10 % tistih slovenskih šol, ki bodo obvezen drugi tuji jezik v OŠ uvedle prve. V Občini Žalec je osnovnošolski prag štirih osnovnih šol z novim šolskim letom prestopilo 1679 otrok, med njimi več kot tretjina (35 %) oz. 589 učencev prag I. OŠ Žalec in njenih dveh podružničnih šol na Ponikvi in v Gotovljah. V Petrovčah in na POŠ Trje je to šolsko leto začelo 483 otrok, 322 jih je prestopilo prag OŠ Griže in podružnične šole v Libojah ter 284 OŠ Šempeter. Prvo srečanje s šolo je bilo v vseh osnovnih šolah Občine Žalec za 178 šestletnikov. Največ prvošolčkov, kar 58, se je vpisalo v OŠ Petrovče, med njimi 43 na matični šoli v Petrovčah in 15 na Podružnični osnovni šoli Trje. Na I. OŠ Žalec se je v prvi razred vpisalo 55 otrok, med njimi le 36 na matično OŠ, skupno 19 pa v podružnični šoli v Gotovljah in na Ponikvi. Skoraj mesec dni prve šolske izkušnje pridobiva 31 prvošolčkov v Šempetru in 34 v Grižah, med njimi 24 na matični šoli, ostali pa na POŠ Liboje. V vrtce Občine Žalec je vključenih 767 otrok (med njimi 78 iz drugih občin), od tega jih je 194 prišlo v vrtec na novo, torej z novim šolskim letom. Skoraj polovica, natančneje 349 izmed vseh otrok, je vključena v tri žalske enote vrtca. Sicer pa je v žalske vrtce v celoti vključenih 27 otrok več kot v preteklem šolskem letu. Največ porasta beležijo ravno v treh žalskih enotah, kjer je porast 11,5 % oz. 36 otrok več. Več je tudi otrok na Trju (letos 73, lani 66) in na Ponikvi. V Libojah in v Zabukovici so letos povečali oddelke na račun izpraznjenega oddelka v OŠ Griže, ki čaka na nove prostore v novi šoli. V obeh enotah je skupaj 76 otrok, kar je 2 manj kot v lanskem šolskem letu skupaj z oddelki v Grižah. Sicer pa je z začetkom novega šolskega leta manj otrok tudi v Petrovčah (lani 103, letos 96), v Levcu (lani 39, letos 35) in v Šempetru (lani 120, letos 107). V osnovnih šolah in vrtcih Občine Žalec so med počitnicami poskrbeli za vrsto vzdrževalnih del v skupnem znesku 126.000 za vrtce in blizu 85.000 za šole. Menjali so kritino, preuredili igrišča in jih dopolnili z igrali v vrtcu Petrovče, postavili ograje in pešpoti v enoti vrtca v Šempetru. Podobno so uredili peš- poti, postavili ograje in uredili igrišča v enoti Žalec III in enotah Levec in Zabukovica, zamenjali so nekaj pohištva in opreme v igralnicah ter nekaj opreme za centralno kuhinjo. V žalskih vrtcih so bili posebej veseli donacij podjetij Spar in Pluton, vsakega po 4000 evrov, priskrbeli so igralo za enoto Liboje ter klopi in gredi za druge enote. Največja investicija, torej izgradnja OŠ Griže, sicer še sledi, sicer pa so med počitnicami letos tudi drugod postorili kar nekaj obnovitvenih in vzdrževalnih del. V Petrovčah so nakupili nekaj pohištva za učilnice, POŠ Trje za dve novi učilnici in zbornico, v Šempetru so zamenjali klopi v garderobah in poskrbeli za medmrežno napeljavo, na I. in II. OŠ Žalec pa poskrbeli za zamenjavo oken na severnem delu šole in zgornjem nadstropju šole. Na POŠ Ponikva so uredili telovadnico, v Gotovljah pa poskrbeli za nakup novega šolskega pohištva. Na OŠ Polzela so novo šolsko leto začeli z enakim številom učencev kot v prejšnjih letih, le da se je vpisalo 10 učencev iz drugih občin. V centralno šolo na Polzeli se je vpisalo skupaj 498 učencev, med njimi je 43 prvošolcev, na podružnično šolo v Andražu pa 40 učencev s 6 prvošolci. Tako je v OŠ Polzela v šolskem letu 2008/09 skupaj vpisanih 538 otrok. V vrtcu na Polzeli z novim šolskim letom deluje 10 polnih oddelkov s 181 otroki in v Andražu 1 kombiniran oddelek z 19 otroki. Kot je povedala ravnateljica šole Valerija Pukl, je bilo med počitnicami veliko vzdrževalnih aktivnosti, saj sta stavbi v zelo slabem stanju. Vse učilnice v šoli in igralnice v vrtcu so sodobno opremljene, še posebej se lahko pohvalijo z urejenima igriščema pri vrtcu in ob šoli. Vsekakor je veliko razlogov za kakovosten začetek pouka v šoli oz. vzgojnih dejavnosti v vrtcu. Šolsko leto 2008/2009 so na Drugi tuji jezik v OŠ Žalec in OŠ Vransko - Tabor Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli predvideva postopno uvajanje drugega tujega jezika v tretji triadi v šolskih letih 2008/09,2009/10 in 2010/2011. Končen rezultat tega projekta bo v šolskem letu 2011/12 v celoti uveden obvezen drugi tuji jezik v vseh osnovnih šolah. Pravilnik tudi predvideva, da bo že v tem šolskem letu v postopno uvajanje vključenih približno 10 % vseh slovenskih osnovnih šol. Na sredi maja objavljen razpis Ministrstva za šolstvo in šport, na katerega se je za »preboj« v krog tistih 10 % šol, ki bodo že v tekočem šolskem letu začele z uvajanjem 2. tujega jezika v 7. razred OŠ, borilo 60 prijavljenih slovenskih OŠ. Med njimi so jih za začetek uvajanja že v letošnjem šolskem letu izbrali 48, kar je med 448 slovenskimi šolami celo nekaj več kot 10 odstotkov. “Izbranki” izmed spodnjesavinj-skih šol sta I. OŠ Žalec in OŠ Vransko - Tabor, ki sta tako že v tem šolskem letu v pouk svojih sedmošolcev vpeljali poleg prvega tujega jezika, angleščine, tudi drugi tuji jezik, nemščino. Pogojev, da sta se sploh lahko pripravili, pa je seveda več, med drugim tudi, da lahko zagotovita potrebno število učiteljev za izvajanje pouka drugega tujega jezika, da imata ustrezne prostorske pogoje, da imata sklep sveta šole o postopnem uvajanju drugega tujega jezika in soglasje prav vseh staršev učencev, ki v šolskem letu, ko šola začne postopno uvajati drugi tuji jezik, obiskujejo 7. razred. Omenjeni šoli sta te pogoje, tudi menda najtežjega, soglasje prav vseh staršev, izpolnili in v teh dneh že izvajata pouk drugega tujega jezika kot rednega predmeta v 7. razredu. Za prijavo na razpis ministrstva za poskusno uvedbo drugega tujega jezika pa se denimo niso odločili na OŠ Prebold, in sicer ravno zaradi pogoja stoodstotnega soglasja vseh staršev. Še preden so začeli z zbiranjem soglasij, je nekaj staršev odločno izrazilo svoje nasprotovanje uvedbi drugega tujega jezika. OŠ Braslovče začeli z velikim veseljem, saj so že skoraj pozabili, kako hudo je bilo avgusta lani. Med počitnicami so uredili novo igralnico na POŠ Trnava, ločili kuhinjo od jedilnice na OŠ Braslovče, uredili igrišča za starejše skupine pri vrtcu, v peskovnike na vseh igriščih nasuli mivko, napeljali plin v kemijsko-fizikalno učilnico in postorili mnogo drobcenih del, ki olajšajo ali bogatijo vzgojno-izobraževalno delo. V vrtec Braslovče je prišlo 145 otrok, ki so razdeljeni v devet oddelkov (5 Braslovče, 1 Letuš in 3 Trnava). Prvošolčkov je letos 52. Na OŠ Braslovče 30, na POŠ Gomilsko 9, na POŠ Letuš 7 in POŠ Trnava 6. V 23 oddelkih Osnovne šole Braslovče je 419 učencev. Od tega 316 na OŠ Braslovče, 40 učencev je na POŠ Gomilsko, 34 na POŠ Letuš in 29 na POŠ Trnava. Osnovno šolo Prebold, ki ima od aprila dalje tudi novega ravnatelja, Otona Rače-čiča, letos obiskuje 323 učenk in učencev, med njimi jih je 33 prvikrat prestopilo prag šole. V vrtec Prebold pa je v tem šolskem letu vpisanih 161 otrok. Na OŠ Prebold so med počitnicami opravili običajna vzdrževalna dela, pravkar pa poteka prenova glavnega vhoda v šolo in stare male telovadnice, ki pa bo ohranila svojo namembnost. Tam so prenovili tudi sanitarije. Na OŠ Vransko - Tabor imajo letos skupaj 408 učencev in učenk, od tega 74 na POŠ Tabor. Vseh oddelkov je 23, prvošolčkov je na OŠ Vransko letos 21, na POŠ Tabor pa 20. Med počitnicami so na OŠ Vransko prepleskali učilnice od 1. do 5. razreda na razredni stopnji, prav tako učilnico biologije. V dveh učilnicah so zamenjali dotrajani parket, dve učilnici na razredni stopnji pa so opremili z novimi omarami. Na hodnike razredne stopnje in v avli šole so namestili nove klopi. V knjižnici na podstrešju so namestili nova strešna okna, odpravili pa so tudi nujnejša popravila in odpravili pomanjkljivosti ter vzpostavili tudi nov strežnik za področje upravno-računo-vodske službe. Na II. OŠ Žalec s prilago- jenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, ki izvaja osnovnošolski in posebni program, je v tem šolskem letu vpisanih 48 učencev iz 11 občin, od tega 34 v šolskem programu in 14 učencev v posebnem programu. »V prvi razred se ni vpisal nihče, kajti vsakdo ima možnost, da začne šolanje v večinski šoli,« nam je povedala ravnateljica Danica Vončina Veligošek. »Predlog za usmerjanje je podan komisiji šele, ko je evidentnih več težav pri učencu. Postopki pa trajajo leto in več do pravnomočne odločbe, saj je le-ta osnova za sprejem v našo šolo.« Tudi na tej šoli so med počitnicami opravili vzdrževalna dela, med večjimi je gotovo zamenjava oken na severnem delu pročelja v znesku 34.000 evrov. Od tega bodo 23.000 evrov občine ustanoviteljice zagotovile letos, razliko pa v prihodnjem letu. Opravili so tudi beljenje in popravila sanitarij. Novost v tem šolskem letu pa je zakonska podlaga za izvajanje mobilne službe za dodatno strokovno pomoč otrokom v vrtcu in večinskih šolah. To delo opravljajo tri delavke II. OŠ Žalec. L. K., K. R„ T. T. Brezplačni vrtec za druge otroke Novost novega šolskega leta v slovenskih vrtcih je, da plačajo starši, če imajo hkrati vključenih več otrok v vrtcu, za starejšega otroka za en plačilni razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so oproščeni plačila. Seveda to velja le, če starši to želijo oz. vložijo posebno vlogo za oprostitev plačila vrtca za tega otroka. Kakšen je bil torej odziv staršev? Kot so nam povedali na Občini Žalec, je bilo oddanih vlog za oprostitev plačila za 12 % otrok, to je za 92 otrok v žalskih vrtcih. V Preboldu je bilo takšnih vlog 25 (7,7 % vseh otrok, vključenih v vrtec), na Vranskem 15 (za 15 % vseh otrok, vključenih v vrtec), na Polzeli in v Braslovčah pa podatke še zbirajo. L. K., K. R., T. T. TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 MEŠALNiCA BARV, OMETOV, LAKOV IN LAZUR ^LBld SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12, 3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@>siol.net Spodnjesavinjčane bodo zastopali poslanci iz drugih volilnih okrajev Franc Sušnik, kije na volitvah v 5. VO dobil največje število glasov, je prišel na volišče z družino Na nedeljskih volitvah v Državni zbor RS se je zgodil ne le preobrat na državnem nivoju, ampak tudi v celjski 5. volilni enoti, kamor spadata naša dva okraja, pa tudi znotraj obeh spodnjesavinjskih okrajev 4 in 5. Stranka SD, ki je pred štirimi leti, takrat še kot ZLSD, dobila približno 10 % glasov, je svoj rezultat na državnem nivoju tokrat s 30.5 % kar potrojila in skupaj s strankama Zares (tretje mesto z 9,4 %) in LDS (sedmo mesto s 5,19 %), s katerima je že pred volitvami napovedovala nekakšno koalicijo oz. »levi trojček«, dobila dobrih 45 %. Drugouvrščena SDS je dobila 29,32 % glasov, četrto-uvrščeni DeSUS 7,45 % glasov, petouvrščena SNS 5,46 %, šestouvrščeni dvojček SLS, SMS 5,24 %. Zaradi rezultata pod 4-odstotnim pragom sta iz igre izpadli NSI in LIPA. Celjska 5. volilna enota je ponudila nekoliko drugačne rezultate od tistih na državnem nivoju, čeprav se je z udeležbo 62,72 % zelo približala tisti na državnem nivoju. Tukaj je relativna zmagovalka SDS z dobrimi 30 %, pred SD z dobrimi 26 %, DeSUS-om s skoraj 9, 9 %, Zares z 9,4 %, SLS IN SMS s skoraj 7,4 %, SNS z dobrimi 6.5 % . LDS bi po teh rezultatih izpadla iz parlamentarne bitke, saj je dosegla le 3,8 %. Podobno kot na državnem nivoju pa sta tudi v celjski 5. volilni enoti pod parlamentarnim pragom ostali NSI z 2,41 % in LIPA z 1,39 %. Če bodo ti izidi potrjeni, bodo celjsko 5. volilno enoto v Državnemu zboru RS zastopali Miro Petek (Ravne na Koroškem), Darko Menih (Velenje II), Iztok Podkrižnik (Mozirje) in Štefan Tisel (Šentjur) iz SDS-a, Alan Bukovnik (Dravograd - Radlje), Bojan Kontič (Velenje I) in Andreja Rihter (Celje II) iz SD-ja, Matjaž Zanoškar (Slovenj Gradec) iz DeSUS-a, Matej Lahovnik (Velenje I) iz Zaresa, Jakob Presečnik (Mozirje) iz SLS-a in SMS-a ter Zmago Jelinčič Plemeniti (Slovenj Gradec) iz SNS-a. Volivci v 4. in 5. okraju 5. volilne enote, kamor spadajo vse Spodnje Savinjske občine, so sicer prišli na volišča v nekoliko večjem številu kot velja v povprečju za državo in celjsko 5. volilno enoto. V 4. VO je bila volilna udeležba 64,31-odstotna, v 5. VO pa 66,74-od-stotna. Kot kaže, med izbranimi po zaenkrat še neuradnih izidih ni nobenega kandidata iz obeh okrajev Spodnje Savinjske doline, torej 4. in 5. okraja. Najvišje pa so se zavihteli Franc Sušnik (SDS) v 5. okraju s 3.837 glasovi oz. 32,67 %, Ljubo Žnidar (SDS) v 4. okraju s 3.453 glasovi oz. 31,4 %, Ta- nja Razboršek Rehar (SD) v 5. okraju z 2.866 glasovi oz. 24,4 % ter Marko Laznik (SD) z 2.354 glasovi oz. 21,4 % v četrtem volilnem okraju. V parlament se torej po vsej verjetnosti poleg že omenjenega tudi dosedanjega poslanca Franca Sušnika ni uspelo uvrstiti niti žalskemu županu in poslancu Lojzetu Posedelu (Zares), ki je dobil v 4. volilnem okraju 1.435 glasov oz. 13,05 %, kar je sicer nekoliko višje od rezultata Zares na državnem nivoju. 4. volilni okraj - Žalec I Tanja Razboršek Rehar (prva z desne) seje najbolj približala Francu Sušniku v 5. VO, Marko Laznik (prvi z leve) pa je zasedel drugo mesto v 4. VO Kandidat Lista Število glasov Odstotek glasov Žalec I , , 10.998 100,00 % 1. LJUBO ŽNIDAR SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3.453 31,40 % 2. MARKO LAZNIK SOCIALNI DEMOKRATI 2.354 21,40 % 3. KARL VIKTOR ERJAVEC DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 1.738 15,80 % 4. LOJZE POSEDEL ZARES - NOVA POLITIKA 1.435 13,05 % 5. MARICA JURKOVŠEK SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 694 6,31 % 6. SLAVKO RESNIK LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 488 4,44 % 7. DARKO SIMONČIČ SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 293 2,66 % 8. GVIDO HRIBAR NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 229 2,08 % 9. SONJA OŠTIR LIPA 134 1,22 % 10. TATJANA TOMINC ZELENI SLOVENIJE 64 0,58 % 11. ADRIANO TRNOVŠEK STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) 32 0,29 % 12. MIRAN ZAKELŠEK LISTA ZA ČISTO PITNO VODO 32 0,29 % 13. TOMAŽ MAROVT KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA 21 0,19 % 14. MIROSLAVKA PEVNIK LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 20 0,18 % 15. MILAN KOVAČIČ ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES 11 0,10 % 5. volilni okraj - Žalec II Kandidat Lista Število glasov Odstotek glasov Žalec I 11.744 100,00 % 2. TATJANA RAZBORŠEK REHAR SOCIALNI DEMOKRATI 2.866 24,40 % 3. ANTON REPNIK DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 1.179 10,04 % 4. PETRA STEPIŠNIK ZARES - NOVA POLITIKA 1.051 8,95 % 5. JANEZ ARLIČ SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 691 5,88 % 6. ALEX REBERŠEK NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 623 5,30 % 7. FRANC ŠKRABE LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 586 4,99 % 8. DRAGICA STERNAD SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA 502 4,27 % PRAŽNIKAR MLADIH SLOVENIJE 9. ANDREJA ILEŠIČ LIPA 156 1,33 % 10. TOMAŽ MAROVT KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA 62 0,53 % 11. STOJAN JEŽ LISTA ZA ČISTO PITNO VODO 51 0,43 % 12. MARKO JESENIČNIK STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) 0,43 % 13. MILAN FERJAN ZELENI SLOVENIJE 48 0,41 % 14. MIROSLAVKA PEVNIK LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 30 0,26 % 15. ALOJZ KOVAČIČ ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES 12 0,10 % 1. FRANC SUSNIK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3.837 32,67 % Tudi edini predsednik stranke v naših dveh volilnih okrajih, ki je kandidiral v 4. VO, Karl Erjavec, se s 1.738 glasovi oz. 15,8 % ni uspel prebiti v parlament. Celotne izide glasovanja v volilnih okrajih 4 in 5 celjske 5. volilne enote objavljamo tudi v razpredelnici. Spodnjesavinjčanom se nam zna zgoditi, da bomo potem, ko smo imeli v iztekajočem se mandatu kar tri poslance (poleg že omenjenih Franca Sušnika in Lojzeta Posedela tudi Franca Jelena, ki tokrat ni kandidiral), zdaj ostali brez oz. nas bodo zastopali poslanci iz drugih volilnih okrajev celjske 5. volilne enote. Sicer pa je potrebno še enkrat povedati, da gre še vedno Lojzetu Posedelu v tretje ni uspelo vstopiti v parlament za neuradne in delne izide, na glasovih iz tujine in tistih po uradne pa bomo morali poča- pošti objavila Državna volilna kati najkasneje do tega pone- komisija, deljka, ko jih bo po preštetih L. K., Foto: T. T., D. N., F. R. Ljubo Žnidarje relativni zmagovalec v 4. VO Vir: Državna volilna komisija, 21. september 2008, ob 22.45; rezultati so neuradni in delni Volilna kampanja z ministri, sladkimi nasmehi in golaževimi druženji «SS3Š11I Predvolilna slikanica v Preboldu Karl Erjavec v tarčo na 8. olimpijadi upokojencev na Ponikvi Dragica Sternad Pražnikar (SLS), minister dr. Ivan Žagar in podžupan Vinko Drča na sprehodu po Grajski vasi V času volilne kampanje je kravata obvezna tudi na golaževih veselicah Tanja Razboršek Rehar v akciji Alex Reberšek med svojimi mladimi aktivistkami Trio Zares: Gregor Golubič, Lojze Posedel in Petra Stepišnik so v Žalcu poklanjali rož 'ce Gvidu Hribarju, ministrici Marjeti Cotman in Alexu Reberšku niso pomagali niti volilni nasmehi Lipa je bila lojalna, inteligentna, pogumna, a ni prišla zraven Darko Simončič (SLS) in Marko Laznik (SD) na položitvi temeljnega kamna za priključno cesto na Ložnici - Je to možna povolilna koalicija? Foto: T. T., D. N., F. R. Razvojna agencija Savinja, Hit Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za šolstvo in šport Javni razpis za izbor operacij za sofinanciranje naložb v mladinsko turistično infrastrukturo - mladinski centri (UL RS št. 86/08). Rok za oddajo vlog je najkasneje dva delovna dneva pred datumom odpiranja prispelih vlog. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 22. 10. 2008, naslednja odpiranja pa 11. 2. 2009, 10. 6. 2009,11. 11. 2009,10. 3. 2010. Informacije na e-naslovu: ales.ojstersek@gov.si. Javni razpis za izbor operacij za sofinanciranje naložb v športnorekreacijsko infrastrukturo II (UL RS št. 86/08). Rok za oddajo vlog je do vključno 10.10. 2008 do 12. ure. Informacije: Janez Pogačar, tel. 01/400 54 51, e-naslov: esrr-sti.mss@gov.si. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (UL RS št. 88/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Informacije: ARSKTRP, tel. 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (UL RS št. 88/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Informacije: ARSKTRP, tel. 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI Javni razpis za sofinanciranje izvajanja izobraževalnih prireditev s področja IKT (št. 5/2008) (UL RS št. 85/08). Rok za oddajo vlog je 19. 9. 2008 do 12. ure. Informacije na e-naslovu: rok.smrdel@ iapti.si. Javni razpis za podelitev stavbne pravice za izgradnjo, naložbo, upravljanje, trženje in razvoj Logističnega centra Phoenix (UL RS št. 86/08). Rok za oddajo vlog je 6. 10. 2008 do 15.30. Informacije na e-naslovu: bostian.lovka@iapti.si. Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja pri realizaciji naložb in razvojnih projektov (št. 1/2008) (UL RS št. 86/08). Roki za oddajo vlog so za prvo odpiranje najkasneje do 29. 9. 2008, za drugo odpiranje najkasneje do 14. 1. 2009 in za tretje odpiranje 19. 3. 2009 do 12. ure. Informacije na e-naslovu: szri@japti.si. Ministrstvo za okolje in prostor Javni razpis za sofinanciranje ozaveščevalnih, promocijskih in izobraževalnih projektov za učinkovito rabo in obnovljive vire energije v letu 2009 (UL RS št. 83/08). Rok za oddajo vlog je 29. 9. 2008 do 15. ure. Dodatne informacije: Jožef Pogačnik, tel: 01/478 71 00. Socialna zbornica Slovenije Javni razpis za sofinanciranje individualnega izobraževanja v študijskem letu 2008/2009 (UL RS št. 85/08). Rok za oddajo vlog je 30. 9. 2008 do 24. ure. Informacije: Mihael Markoč, tel. 01/581 93 14, e-naslov: miha.markoc@soczbor-sl.si. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranitve delovnih mest (UL RS št. 88/08). Rok za predložitev vlog je 6. 10. 2008 do 10. ure. Dodatne informacije na e-naslovu: vesna.miletic@gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2009 (UL RS št. 88/08). Rok za oddajo vlog je 17. 10. 2008. Dodatne informacije in kontaktne osebe: Marjana Šipek (tel. 02/234 12 52), mag. Manfred Lepej (tel. 02/234 12 72), Jožef Babič (tel. 02/234 12 45), Bojana Mikeln (tel.: 02/234 12 74), mag. Boštjan Vidovič (tel: 02/234 12 64) ali na e-naslovu: bostian.vidovic@ podietniskisklad.si. Regionalni center za razvoj d. o. o. Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prezaposlovanja in samozaposlovanja presežnih delavcev družbe Rudnik Zagorje v zapiranju, d. o. o. (UL RS št. 88/08). Rok za oddajo vlog je 10. 10. 2008. Informacije: Petra Kovač Smrkolj (tel. 03/566 05 04, e-naslov: petra.kovac. smrkolj@rcr-zasavje.si) in Rudnik Zagorje v zapiranju, d. o. o., kontaktna oseba: Marija Skušek (tel. 03/566 41 00 int. 212, e-naslov: marija.skusek@rudnik-zagorje.siJ. Ministrstvo za kulturo Javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, v okviru razvojne prioritete »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov« in prednostne usmeritve 3.2 »Mreženje kulturnih potencialov« (UL RS št. 88/08). Rok za oddajo vlog je 13. 10. 2008 do 14. ure. Informacije: e-naslov miroslav.benulic@gov.si. TUJI RAZPISI Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije n EUROPE Ö / fi e Č 7 .. In Po TOČKA SAV1NJSK Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda(3>zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www. ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65: e-naslov: ISIO&upi.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinia.si. + SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 2Ó 52, dežurni telefon: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: g OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI CAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 STAVBNO KLERARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S .P. KASAZE 69/E, 330! PETROVCE TEL.: 03/7I4 Oi 00, FAKS: 03/7I4 0! Ol, GSM: 04! 690 023, 04! 608 3I2. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 26 let \ GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, # MERITVE ZA PR0JEKTIV0, Ck INŽENIRSKA GEODEZIJA. pf „ A GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Aß Hp' § \ Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 \ www.geo-inzenirinq.si JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem, komerciala, računovodstvo Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • www.pksola.com/visja/visja.htm • PODJETNIŠTVO IN TURIZEM september 2008 11 Sonce - energija prihodnosti Priznanji za predstavitve na MOS 2008 BISOL se je predstavil tudi na letošnjem MOS-u Eden od pomembnih vsebinskih poudarkov na 41. Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je zaprl svoja vrata 17. septembra, je bil na možnosti izkoriščanja sončne energije. Na sejmu so med drugim odprli sončno elektrarno, ki obratuje na celjskem sejmišču, in pripravili predavanja na temo Sonce - energija prihodnosti, stanje in potenciali v razvoju sončnih elektrarn v Sloveniji. Ključne elemente fotovoltaike, kot najbolj obetavne energetske panoge, je med drugimi predstavil tudi direktor podjetja BISOL, d. o. o., iz Prebolda dr. Uroš Merc. Bisol je prvo slovensko podjetje, ustanovljeno sredi leta 2006, ki se ukvarja s proizvodnjo visoko kakovostnih fo-tonapetostnih modulov. Ti so tudi osnovni gradniki sončne elektrarne na dvorani D Celjskega sejma, ki so jo odprli v času septembrskega MOS-a. Na sejemskih predavanjih na temo Sonce - energija prihodnosti, kjer sta o pomenu gradnje foto- voltaičnih elektrarn, ki bistveno pripomorejo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje, spregovorila tudi minister za okolje in prostor RS Janez Podobnik in generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo RS dr. Igor Šalamun, je o foto-voltaiki kot eni najhitreje razvijajočih se gospodarskih panog na svetu predaval tudi dr. Uroš Merc iz podjetja BISOL. Po ocenah strokovnjakov naj bi panoga do leta 2012 dosegala povprečno 61-odstotno letno rast, vendar pa upadanja cen zaradi visokega povpraševanja do konca leta 2010 ni pričakovati. Cena inštaliranega kW male sončne elektrarne se giblje okrog 5.000 evrov, za velike pa okoli 4.000 evrov. Zato je poglavitni cilj panoge nižanje stroškov. Ko bo proizvodnja presegla povpraševanje, je zelo pomembno ' uporabljati pravi material, saj je samo na ta način mogoče doseči dovolj veliko znižanje proizvodnih stroškov in ohraniti tržno konkurenč- V' Se trgovina s tekstilom Ob odprtju novega Brglezovega lokala na Vranskem Občina Vransko je pred slabim letom in pol postala bogatejša za pomemben in težko pričakovan trgovski center, kjer je prvo leto deloval supermarket Brglez kot franšiza podjetja Tuš, v objektu pa je poleg poslovnih prostorov tudi Brglezov gostinski lokal. Po letu dni se je Brglez odločil za oddajo supermarketa v najem podjetju Tuš, sam pa je obdržal gostinski lokal, ki se mu je zdaj pridružila Brglezova nova trgovina s tekstilom, oblačili in dodatki z imenom Ana. V zadnjih mesecih so iz starega dela zgradbe prestavili tudi pekarno, in sicer v novejše priključene prostore, kjer je bilo pred izgradnjo trgovskega centra osrednje dogajanje Brglezove ponudbe in Vranskih poletnih večerov. Zdaj bo na Vranskem na stari lokaciji celotna pekarska in slaščičarska dejavnost, ki se bo v kratkem preselila iz Žalca. Tu pa je od prejšnjega četrtka tudi prodajalna lastnih pekarskih in slaščičarskih izdelkov Pri pek. Slovesnost za obe pridobitvi je potekala pred trgovskim centrom, kjer so s slavnostnim prerezom traku namenu predali trgovino s tekstilom Ana. Trak sta slavnostno prerezali najmanjša članica družine Brglez, pravnukinja Ana, in prababica Marija Brglez ob sodelovanju pravnuka Jaka in vnukinje Dragice. Blagoslov novih prostorov sta opravila Jože Turinek in Izidor Pečovnik -Dori. D. Naraglav Praznik »Polzele« nost. Dr. Merc je opozoril, da kljub napovedim zaenkrat vodilna tehnologija glede na strošek proizvodnje še vedno ostaja silicij. Za še hitrejši razvoj panoge pa so potrebna nenehna vlaganja v raziskave in razvoj, ki bodo omogočili hiter prenos novih laboratorijskih odkritij v industrijo. Kot so nam sporočili iz BISOL-a, se je njihovo podjetje v začetku septembra udeležilo tudi 23. evropske fotovoltaične konference v Valenciji v Španiji, na kateri je sodelovalo več kot 4000 znanstvenikov in 750 podjetij z namenom predstaviti pomembne novosti s področja fotovoltaike. Združenje evropske fotovoltaične industrije (EPIA) je v času konference organiziralo ekskluzivno srečanje 50 najpomembnejših generalnih direktorjev fotovoltaične industrije, na katerega je bilo povabljeno tudi vodstvo BISOL-a. Glavni namen srečanja je bil ponovno definirati cilje industrije ob upoštevanju nedavnega tehnološkega napredka in rastočih cen energije. Na konferenci je prevladovalo mnenje, da lahko energija, pridobljena s pomočjo fotovoltaike, do leta 2020 predstavlja 12 % evropskega povpraševanja po elektriki. O pomembnosti te konference pa priča nagovor predsednika Fundacije za ekonomske trende Jeremyja Rifki-na, svetovalca Evropske unije za vprašanja gospodarstva, podnebnih sprememb, energetske varnosti in trajnostnega razvoja. L. K. Podjetniški piknik bo postal tradicionalen. Pred Jamo Pekel v Šempetru so Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec 10. septembra pripravili že drugi podjetniški piknik. Neformalno druženje gotovo prispeva tudi k boljšemu sodelovanju v resnih poslovnih okoliščinah. Podjetniški piknik so štirje partnerji podjetniškega podpornega okolja, kot jih je v »štiriperesno deteljico« povezala Danica Jezovšek Korent, prvič organizirali lani, in sicer v okviru Dni podjetništva in kot uvod v Mednarodni obrtni sejem. »Dober odziv v lanskem letu nas je vzpodbudil, da smo se odločili prireditev uvrstiti med tradicionalne dogodke, namenjene podjetnikom oziroma gospodarstvenikom in podporne- mu okolju našega območja,« je povedala Danica Jezovšek Korent. Piknik so letos organizirali prav na dan odprtja Mednarodnega obrtnega sejma in ponovno kot nekakšen uvod v že tradicionalne Dneve podjetništva. Kakšnih 100 podjetnikov in gospodarstvenikov iz Spodnje Savinjske doline in od drugod so uvodoma pozdravili vsi predstavniki organizatorjev, v imenu občine Lojze Posedel, razvojne agencija Savinja Danica Jezovšek Korent, Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Jani Ulaga in v imenu Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Ivan Podpečan. Letošnje srečanje sta popestrili madžarska in indonezijska folklorna skupina, udeleženki mednarodnega folklornega festivala, ki je ravno v teh dneh potekal v Domu II. slovenskega tabora Žalec. L. K. Na nedavno končanem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so med drugim podelili tudi posebna sejemska priznanja za kakovostne sejemske predstavitve. Priznanja, zlate, srebrne in bronaste zvezde, ki jih podeljuje družba Celjski sejem, sta prejeli tudi dve podjetji z našega območja, bronasto Matjaž, d. o. o., iz Petrovč in srebrno Kamini Kočevar, d. o. o., iz Šempetra. V družbi Celjski sejem so prejeli kar 85 prijav za sejem- ska priznanja, med katerimi so izbrali in podelili dve zlati, tri srebrne in pet bronastih zvezd celjskega sejma. Celjski sejem nagrajuje z žlahtnimi priznanji kakovostne sejemske nastope posameznih razstavljavcev, ki vključujejo urejenost razstavnega prostora, način predstavitve, celostno podobo in vpetost izdelka ali predstavitve v sejemsko predstavitev. Podjetje Kamini Kočevar, d. o. o., iz Šempetra je srebrno priznanje prejelo zaradi, kot so zapisali v obrazložitvi, razstavnega prostora, ki z malo besedami največ pove oz. ki z malo izdelki in na simbolen način predstavijo obiskovalcem svojo proizvodnjo. Podjetje Matjaž iz Petrovč si je priznanje prislužilo, ker je na razstavnem prostoru ustvarilo doživetje prihodov in odhodov, njihova sejemska predstavitev pa je bila »vsestranska, mogočna« in je z barvami, razporeditvijo in načinom predstavitve takoj pritegnila obiskovalce. L. K. Minerva dokončno na Ložnici Gradnja montažne hale Sredi oktobra bo po predvidevanjih podjetje Minerva, d. d., z Ložnice pri Žalcu končalo z investicijo v novo proizvodno halo, tehnološki park in popravilom komunalnega odlagališča. Kot je povedal Matjaž Planinšek, pomočnik direktorja družbe, so to investicijo načrtovali dalj časa. Iz Zabukovice bodo na Ložnico dokončno preselili vso proizvodnjo. Vzpostavili bodo nov proizvodno servisni del, ki bo prinesel vrsto ugodnosti tako za zaposlene kot za stranke, s tehnološkim parkom in urejenim odlagališčem pa bodo izboljšali delovno okolje, povečali možnost osebnega in strokovnega razvoja zaposlenih, z odgovornim odnosom do okolja pa bodo v proizvodnjo in izdelke vnesli več najnovejših tehnoloških spoznanj in si prizadevali presegati veljavna okoljska merila. T. Tavčar V poslovno jesen 9. septembra pred 81 leti je bil postavljen temelj delniške družbe Polzela, tovarna nogavic. Ob prazniku podjetja so delavcem podelili priznanja za deset, dvajset in trideset leta dela v podjetju. Tisti, ki so se upokojili v zadnjem letu, pa so prejeli zahvale in spominska darila. Posebno priznanje in petdnevno letovanje v tovarniškem apartmaju v Termah Čatež je sindikat podjetja podelil Alojziji Pavič, ki že 37 let prizadevno in vzorno opravlja normirano delo. Zbrane je v jedilnici podjetja nagovoril predsednik uprave Tone Turnšek, ki se je v imenu uprave, članov nadzornega sveta in sindikata, sveta delavcev in vodilnih ter vodstvenih delavcev zahvalil jubilantom za prispevek k razvoju in rasti podjetja. Poudaril je tudi, da je bilo poslovanje družbe v prvem polletju pozitivno. Sindikat podjetja je za praznik pripravil pohod na Goro Oljko in rekreativno kolesarjenje. T. Tavčar Predsednik sindikata Janez Dernač izroča priznanje Alojziji Pavič 408 pohodnikov po hmeljarski poti Bučijada v Braslovčah Za številne pohodnike so turistična društva ob poti odlično poskrbela, prijala pa je tudi naravna pitna voda iz simpatičnega »vodnjaka« Sedmega pohoda po hme- Marjeta Grobler, ki je starešini ljarski poti, ki so ga v počastitev praznika Občine Žalec pripravili Občina Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Zveza turističnih društev Spodnje Savinjske doline v sodelovanju s turističnimi društvi Petrovče, Vrbje, Šempeter in Žalec, se je udeležilo rekordnih 408 pohodnikov iz Spodnje Savinjske doline in tudi drugih krajev Slovenije. Na startu pred dvorcem Novo Celje so zbrane pozdravili župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednica Turistične zveze Žalec Breda Vizovišek, hmeljarski starešina Franc Gajšek s princeso Janjo Oset in predsednica Turističnega društva Petrovče in princesi izročila simbolično darilo. Pot, dolga 14 kilometrov, je pohodnike vodila med hmeljišči do ribnika Vrbje, ob Savinji do mostu v Šeščah, mimo Šempetra in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec v Novo Celje. Druščini spo-dnjesavinjskih pohodnikov so se tokrat pridružili tudi gostje iz Nove Gorice in Kranja, ki so v Žalec prišli z avtobusi. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, ob poti pa so člani turističnih društev Petrovče, Žalec, Vrbje in Šempeter poskrbeli za okrepčilo, domiselne hmeljske dekoracije in predstavitev značilnosti svojih krajev. Pot so pohodniki ponovno sklenili v Novem Celju, kjer so jim postregli z golažem, tisti pa, ki jim je od pohoda ostalo še kaj energije, so se zavrteli v taktih narodno-zabavne glasbe. T. T., Foto T. T. in L. K. Izbor turističnih spominkov Turistično društvo Braslovče razpisuje lokalni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Občine Braslovče. Na natečaju lahko sodelujejo občani Občine Braslovče s spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo Občino Braslovče. Spominki morajo biti prvič predstavljeni, hkrati pa jih bo mogoče izdelati poljubno število za prodajo. Spominke bo ocenjevala 6-članska strokovna komisija ter predstavnik turističnega društva in Občine Braslovče. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala umetniško-estetsko vrednost, turistično in promocijsko vrednost za kraj, uporabnost, način izdelave (ročno, strojno) in komercialno vrednost (tudi cene). Spominke bodo zbirali v Zaradi povečanega obsega del zaposlujemo nove sodelavce: 1. ) pomožni skladiščni delavec (3 osebe) za delo v skladišču: pogoj: osnovna šola, znanje slovenskega jezika, ročne sposobnosti, 2. ) monter skladiščnih hal in šotorov (več oseb) za območje RS: pogoj: poklicna šola, znanje slovenskega jezika, ročne sposobnosti, izpit B-kategorije 3. ) skladiščnik (2 osebi) za delo v skladišču: pogoj: poklicna šola, znanje slovnskega jezika, ročne sposobnosti, znanje varjenja, izpit za viličarja, izpit B-kategorije 4. ) ključavničar - vzdrževalec (1 oseba) za delo v skladišču, občasno na terenu: pogoj: poklicna šola, znanje slovenskega jezika, ročne sposobnosti, znanje varjenja, izpit B-kategorije 5. ) komercialist (2 osebi) za delo v komerciali: pogoj: višja šola, znanje slovenskega jezika, aktivno znanje angleškega jezika, pasivno znanje nemškega jezika, komunikativnost, izpit B-kategorije 6. ) pomožni delavec v tapetniški proizvodnji (1 oseba) za delo v proizvodnji: pogoj: osnovna šola, znanje slovenskega jezika, ročne sposobnosti Prošnjo pošljite na naslov: BIRO OGIS d.o.o. Kosova ul. 6, 3000 Celje Tel: 03 792 81 70 V prošnji navedite številko delovnega mesta in svoj življenjepis. Vse kandidate bomo zaposlili za določen čas, ustrezni kandidati imajo možnost zaposlitve za nedoločen čas. Društvo podeželskih žena Braslovče je sredi septembra v dvorani Kulturnega doma Braslovče pripravilo četrto bučijado. Predsednica društva Amalija Brinovec je povedala, da je namen razstave prikazati več sto vrst buč, ki jih delimo na jedilne, hranljive in okrasne. Vsaka vrsta ima številne primerke, ki se razlikujejo po obliki, barvi in okusu. Organizatorice so pripravile 35 različnih jedi iz buč. Najtežjo bučo pa je iz kampa Menina pripeljal Peter Helb, tehtala je 71 kilogramov. Ob razstavi so prvi dan pripravili tudi delavnico, na kateri so pod mentorstvom Bernarde Utrinek s četrte braslovške bučijade Predovnik in Jolande Petek Tomazin učenci iz turističnega podmladka braslovške šole izdelovali iz buč najrazličnejše izdelke, predvsem strašila. Ob odprtju je zbrane nagovoril braslovški župan Marko Balant, v programu pa so z nenavadnimi glasbili nastopili starejši občani. T. Tavčar Na Polzeli dobrote s kmetij Start hmeljske poti sta, kot se spodobi, pospremila tudi hmeljarski starešina in princesa, letos iz domače KS Petrovče turistični pisarni vsak torek med 17. in 20. uro, z začetkom v torek, 30. septembra, in vključno do torka, 25. novembra letos. Komisija bo izdelke ocenila decembra. Razglasitev in podelitev nagrad bo na prireditvi Veselo božično rajanje decembra, ki jo bo organiziralo Turistično društvo Braslovče. Najboljši spominki bodo nagrajeni, z avtorji pa bo možen dogovor o naročanju spominkov za različne namene. T. T. Od številnih prireditev ob letošnjem prazniku Občine Polzela je bil najbolje obiskan sobotni sejem Dobrote s kmetij, ki ga je tudi letos v sodelovanju z občino in drugimi društvi pripravilo Turistično društvo Polzela. Na sejmu je svoje izdelke prodajalo dvanajst kmetij, učenci osnovne šole so izdelovali strašila in jesenske dekoracije iz buč, svoje izdelke so prodajali tudi gojenci vzgojno-varstve-nega centra Muc, zeliščarsko društvo kreme in napitke, čebelarji pa so svoje izdelke tudi razstavili. Gobarsko mikološko društvo Polzela je s pomočjo znanega mikologa Antona Polerja iz Maribora pripravilo razstavo več kot 160 vrst gob, člani društva pa številne gobje jedi, med njimi tudi zelenjavno mesno gobjo enolončnico, ki so jo, kot je dejal predsednik društva Franci Uratnik, razdelili več kot sedemsto obiskovalcem sejma. Podelili so tudi ‘Kuri Svoboda griže ‘Turistično društvo griže Citrarsfo društvo Slovenije Vaßijo 9fa atrarsko revijo V soßoto 4. oktobra 0618. uri d dom 'KjKD Svoboda griže Nastopiti 6odo priznani citrarji v/ Il /rtih, j irirw v VCjudno va6[jeni! CITRARSKO DRUŠTVO SLOVENIJE KUD SVOBODA GRIŽE Veliko zanimanje je bilo za gobarsko razstavo priznanja za urejeno okolje, nice in podeželske mladine pripravili četrto petelinijado, člani društev malteške konje- pa so prikazali stara kmečka opravila. T. Tavčar Jamarski klub Crni galeb vabi na odprtje razstave, posvečeni dvema odpravama, in sicer v Ekvador in na Kreto, letošnji odpravi na Filipine in bližnji 40-letnici delovanja kluba. Z veseljem vas pričakujemo med nami v soboto, 27. septembra, ob 10. uri v Garnem šport hotelu Prebold. Vabljeni! • Organizacijski odbor JK Crni galeb Prebold a v.,. Bodite srčni in sodelujte v DOBRODELNI AKCIJI, ki bo potekala v okviru turistične tržnice v soboto, 27. septembra 2008vob 11. uri pri obrambnem stolpu v Žalcu. Z nakupom del, ki jih Klepetalnice ročnih del Galicija, Univerza za III. življenjsko obdobje - Deteljice, Društvo upokojencev Griže - Jelke, DU Prebold - Petlje, DU Šešče ter DU Vrbje boste prispevali k sanaciji v ujmi poškodovane hiše v Slovenji vasi. TD Petrovče in vaščani Zaloške Gorice vabijo na KMEČKO TRŽNICO pod Obrezovim kozolcem v soboto, 27. septembra, od 9. do 12 ure Pridite na enkratno razgledno točko na Zaloško Gorico in izbirajte med slastnimi domačimi dobrotami! POLITIČNE STRANKE september 2008 AS (ZARES) Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli. Spoštovane občanke in občani! SDS Golaž, kranjska, čevapčiči... Gvido Hribar za prihodnost Občine Žalec Starejši za starejše v sklopu zveze društev upokojencev Slovenije! DeSUS Volitve so za nami, volivci so izbirali in izbrali. Še enkrat smo bili priča številnim folklorno bolj ali manj gurmanskim kampanjam kandidatk in kandidatov na volitvah v Državni zbor RS. Se povprečen Slovenec za kandidata odloči na osnovi tega, kako po grlu spolzi golaž, koliko mesa je v kranjski klobasi, kako so čevapčiče doživele naše brbončice? Srčno upam, da ne, saj smo priča tovrstni raznovrstni kuhinji pred vsakimi volitvami, vsaka volivka in volivec pa morata jesti vsak dan. Verjamem, da se tisti, ki odločajo, niso odločali na podlagi želodca, polnega tovrstnih predvolilnih vtisov, pač pa bolj na osnovi tehtanja vsebine kandidatovega programa. Naloga politike v naši ljubi domovini je, da svojim državljankam in državljanom vsak dan da na mizo človeka dostojno kosilo. Kdo to lahko ponudi? Tisti, ki je pred volitvami skuhal najboljši golaž, delil najboljše kranjske ah čevapčiče? Po moje tisti, ki je ljudi prepričal s svojimi dosedanjimi ravnanji v njihov prid, tisti, ki ima vizijo in je nenazadnje pripravljen tudi kaj storiti za uresničitev te vizije. Obstaja tudi verjetnost, da se pisec teh vrstic moti, da pa ga le ni čez dober predvolilni golaž, kranjsko ah čevapčiče inje le-ta na volilno nedeljo velik gospod (golaž namreč). V navedenem primeru predlagam, da nacionalni hram demokracije (Državni zbor RS) spremenimo v eno veliko ljudsko kuhinjo s podružnicami po ceh državi, kjer nam bodo poslanke in poslanci pripravljali svoje kulinarične mojstrovine. Gvido Hribar P.S. Vsaka podobnost s kampanjami posameznih kandidatk in kandidatov v 4. in 5. volilnem okraju 5. volilne enote je zgolj naključna. Da bi se dalo kar največ postoriti za ljudi tretjega življenjskega obdobja vidim osebno velik smisel prav v projektu STAREJŠI ZA STAREJŠE za višjo kakovost življenja doma, ki ga že v naši Občini v društvih upokojencev kar nekaj izvaja. To predvsem tisti, ki vidijo smisel in potrebo v svojem okolju. Gre za domiselno potezo, katero je predlagala Zveza društev upokojencev Slovenije pod vodstvom doktorice Mateje Kožuh-Novak. Nje cilj je, kar najbolj prisluhniti ljudem, ki so starejši in pomoči potrebni. Z zanimanjem lahko ugotavljamo, da se je v ta projekt že v letu 2007 vključilo veliko društev v Republiki Sloveniji, sam začetek pa prinaša sadove uspehov pri nas v Savinjski dolini. Če želimo ocenjevati projekt za višjo kakovost življenja lahko vidimo, da iz njega nastaja gibanje v skrbi starejših za vse tiste, ki so pomoči potrebni. Vsako društvo upokojencev v naši zvezi, ki želi pristopiti k takšnemu projektu bo dobilo status DOBRODELNEGA DRUŠTVA. Ve se, da je v naši dolini v zvezi in posameznih društvih upokojencev veliko primerov, kjer je potrebna pomoč pri iskanju domskega varstva, posredovanje pri Centru za socialno delo ter pri patronažni službi. Gre za pojav pomoči družinam, ki negujejo nepokre-tnega bolnika. Pri tem se kar večkrat naleti na težave, saj je za take primere organizirana samo osebna pomoč na domu; le ta pa je plačljiva. Mislim predvsem na tisto pomoč, ki jih v težavah in bolezenskih primerih prizadeti potrebujejo, predvsem za krajši čas, da lahko opravijo nujne opravke. Takšni prostovoljci in prostovoljke, ki delajo v teh novo začrtanih projektih morajo biti ustrezno usposobljeni, da lahko vse podatke in informacije obravnavajo kot za zaupne in z njimi ravnajo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (UL RS št. 86/2004 in 113/2005 in Pravilnika o varstvu osebnih podatkov). Na ta način tudi v naši zvezi v prihodnje želimo še širše pristopiti v to akcijo projekta STAREJŠI ZA STAREJŠE, zato vabim vsa društva upokojencev v naši Občini, da sprejmejo odločitev in pomagajo ljudem iz stiske, ki je v Republiki Sloveniji ni malo. Seveda vabimo vse tiste, ki so pripravljeni s svojim prostovoljnim delom sodelovati v tem projektu in na ta način prispevati k boljšemu življenju starejših, predvsem tistih, ki so pomoči potrebni. Mislim, da je to edini smotrni način kako pomagati eden drugemu v času bolezni, starosti in stiski tretjega življenjskega obdobja. Na ta način bomo lahko ugotovili, da podarjen nasmeh in lepa beseda osrečujeta tistega, ki mu je namenjena, še bolj pa tistega, ki ta nasmeh in lepo besedo poklanja. Predsednik zveze DU Ivan Jelen Savinjska dolina -obljubljena dežela *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Z veliko verjetnostjo trdim, da je večini odleglo, kajti volitve so za nami . To je bil čas, ko so nekatere glave pregrete in je zato prihajalo do neracionalnih izjav in obljub. Verjamem, da je osveščen volivec iz njih znal razbrati realnost sedanjega časa. V parlamentarni demokraciji stranke polagamo račune za preteklo delo in hkrati poskušamo čim bolj realno prikazati, kaj bo potrebno za dobro vseh v naši domovini še postoriti. V Slovenski demokratski stranki smo s kandidatoma g. Sušnikom in g. Žnidarjem ponudili volivcem dokazano dobra gospodarstvenika in župana, ki bi lahko s svojimi izkušnjami pripomogla k nadaljnjemu napredku Spodnje Savinjske doline. Bilo nam je v zadovoljstvo pripomoči k njunemu rezultatu. Vsem Vam , ki ste ju podprli, pa se iskreno zahvaljujem za podporo. Ampak življenje gre na- prej. Vsake volitve prinesejo izkušnje in razkritje osebnostnih lastnosti tako kandidatov kot volivcev, ki svoje nestrpnosti ne morejo zadržati in jo na neprimeren način manifestirajo z neokusnimi blogi, trganjem plakatov, diskriminiranjem in celo lažmi. Slovenija potrebuje še nekaj let demokratične tradicije, da bomo dočakali drugačne volitve. Volitve, na katerih se bodo med seboj pomerili sicer politični nasprotniki, ki pa ne bodo prenašali razlik na osebno sovraštvo. Žal je trenutno tudi v naši lokalni skupnosti preveč etiketiranja in ločevanja ljudi po politični pripadnosti in ne po njihovih osebnostnih lastnostih. Spoštovani, bodimo do drugače mislečih strpni in spoštujmo pridobitve demokratične ureditve! Robert Čehovin, predsednik IO SDS Žalec Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu Spoštovane Savinjčanke in Savinjčani! Mesec dni predvolilnih aktivnosti, ki so v ozadje potisnile druge pomembne zadeve, je za nami. Rezultati so takšni kot ste jih želeli volivke in volivci. Med kandidati za poslance v Državni zbor iz vrst Socialnih demokratov sva bila tudi Tanja Razboršek Rehar in Marko Laznik, ki se vsak zase kot tudi v imenu Socialnih demokratov zahvaljujeva za vaše cenjene glasove, ki ste jih oddali za želene in potrebne spremembe v naši lepi Sloveniji. Posebej se želiva zahvaliti najinima družinama in vsem, ki ste nama v tem predvolilnem času pomagali in naju podpirali. Samostojno državo, članstvo v veliki evropski družini in druge pomembne cilje smo dosegli, zdaj je nastopil čas za povrnitev vrednot. Zagotavljava vam, da bova tudi v prihodnje odgovorno nadaljevala svoje politično delovanje v korist vseh nas. Tanja Razboršek Rehar Marko Laznik Ko to pišem, se že odvijajo predčasne volitve. Ko to berete, so rezultati volitev, vsaj neuradni, že znani. Vsekakor nam je teh par dni po volitvah bolje. Prvič, ker se bo dolina očistila predvolilnih plakatov, s katerih se vam smejijo ljudje, o katerih ne veste kaj dosti, toda oni vas nagovarjajo in se vam vsiljujejo, kakor najbolj intimni sosedje ali prijatelji. Drugič bo človek z lažjim srcem naredil sprehod po kanalih kabelske televizije (s prstom na daljincu) in bo celo imel kaj možnosti, da na programih najde kaj zase. Povejte, ali je bilo tudi vam tako grozno, da kamorkoli ste preklopili, je v vas bevskal en Sok, lagal en Jelinčič, sprehajal neki bodoči poslanec Erjavec svojega psa in vam napovedoval dragi naš Borut jasno vreme, da bomo videli daleč in drug drugega. Na vsakem kanalu so v studiju stali in se potili politiki (malo ste jim pa že privoščili). Kot branjevke smo se trudili povedati vam, da imamo, vsak po svoje, najboljšo robo, da kupujte pri nas. SLS-jevi kandidati so klicali ter sebi v brk in vam v ušesa polagali slogan, da gredo v akcijo - upam da le ta ne bo usahnila, kot je do sedaj po vsakih volitvah (vsaj tukaj v občini Žalec je bilo ponavadi tako). No, verjemite, da so volitve za tiste, ki se resno in odgovorno ukvarjamo s politiko (ne morem reči profesionalno, ker takih v lokalnih okoljih ni kaj dosti), enako zoprna zadeva kot za vas, ki to spremljate v medijih, na plotovih, stebrih cestne razsvetljave, včasih tudi na drevesih, na transparentih čez cesto in še kje. Tudi mi jemljemo volitve kot nujno zlo, podoben posel, kot je pletje plevela na vrtu. Zdi se, da bolj ko delaš, več je plevela, kar je še huje, ko si za en dan končal, je naslednji dan dež in zraste nov plevel in še več ga je. Vendar če hočeš, da kaj zraste, moraš omogočiti zračnost solati, peteršilju, papriki in drugi zelenjavi. To je preprosto potrebno narediti. Podobno je z volitvami. Delo mora biti opravljeno. Tretjič bodo kandidati in kandidatke manj živčni, nekateri so me spominjali na razvaline, na potujoče zombije in kar strah me je bilo, da bo katerega pobralo. Vseeno, četudi kdaj katerega dregnem z besedo ali stavkom, štejem vse tu na lokalnem nivoju med svoje kolege in kolegice in nobenemu ne želim slabega. Vem, da sem v enem intervjuju pred volitvami izjavil, da bi bilo meni osebno žal, če SLS ne bi prišla v parlament, kajti jaz osebno imam kar nekaj zelo dobrih prijateljev in znancev iz teh vrst. Četrtič pa bom znova lahko šel na kavo s kakšnim kandidatom in ne bo izgledalo, kot da ga podpiram. In petič: drage bralke in bralci, če še ne veste, zmagali ste. Prišli ste v obljubljeno deželo! Gregor Vovk Petrovski Jubilej gasilcev z Dobrovelj Za pokal C-Ringa Župan Marko Balant, predsednik Marko Završnik in voznik Matevž Završnik Prostovoljno gasilsko društvo Dobrovlje je praznovalo 20-letnico obstoja, namenu pa so predali gasilsko vozilo Volkswagen G V 1. Slovesnosti so se udeležili številni gasilci sosednjih društev, o 20-letnem delu pa je zbranim spregovoril predsednik Marko Završnik. Na Dobrovljah so leta 1986 začeli razmišljati o gasilstvu in že isto leto so postali gasilska enota pod okriljem matičnega društva Braslovče, naslednje leto pa so postali samostojno društvo in ob ustanovitvi dobili od Gasilske zveze Žalec Tomosovo brizgalno in nekaj zaščitne opreme. Leta 1988 so pri Domu borcev na Dobrovljah dogradili prizidek, v katerem so dobili svoj prostor, in leta 1993 kupili novo vozilo, ki jim je služilo do zdaj. Sčasoma so potrebovali zmogljivejšo motorno brizgalno in jo kupili leta 1996, ob tem pa so se tudi strokovno izobraževali. Društveni prapor so razvili leta 1997. Letos jim je s pomočjo Občine Braslovče, občinskega poveljstva ter krajanov uspelo kupiti vozilo Volkswagen GV 1, prodalo jim ga je Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče. Zbranim sta ob tej priložnosti spregovorila tudi poveljnik občinskega poveljstva Milan Šoštarič in župan Občine Braslovče Marko Balant, ki je v nadaljevanju izročil ključe vozila predsedniku društva Marku Završniku. Slednji pa je ključe predal vozniku Matevžu Završniku. Ob koncu slovesnosti so podelili gasilska priznanja in odlikovanja. T. Tavčar Razstava ročnih del in zelišč V Garnem šport hotelu Prebold so v drugi polovici avgusta postavili na ogled svoja ročna dela članice sekcije Pentlje ter članice in člani sekcije zeliščarjev. Vsi delujejo v okviru preboldskega društva upokojencev, ki je najstarejše in najštevilčnejše na območju Spodnje Savinjske doline. Razstavo ročnih del in zelišč so že drugič pripravili v prostorih preboldskega hotela. Praviloma pripravijo razstavo vsako drugo leto in je organizirana v času tradicionalnega srečanja upokojenskih društev v preboldskem Gaju. Srečanje je bilo letos zaradi slabega vremena prestavljeno na kasnejši čas. Razstavljeni izdelki so bili prava paša za oči, hkrati pa so dokaz dela pridnih rok članic preboldske sekcije v preteklih Članice društva dveh letih. Ob odprtju razstave je bilo povedano, da marsikdo meni, da je v tem času tehnološkega razvoja, ko stroji naredijo pravzaprav vse in je to mogoče kupiti na tržišču, nesmotrno ročno izdelovati takšne izdelke. Toda vrednost ročnega dela ni v ceni, ampak v dejstvu, da je to unikat, ki so ga izdelale spretne in ljubeče roke ustvarjalke, ki je v to vložila veliko časa, truda in potrpljenja. Morda še pomembnejše od tega je druženje ljudi, ki se znajo ob svojem delu imeti lepo in prijetno. Vsakršno prizadevanje starejših pa je še toliko pomembnejše za njihovo psihično in tudi fizično kondicijo. D. N. Srečanje invalidov SSD Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki šteje kar 1300 invalidov z različno stopnjo invalidnosti in več kot 700 podpornih članov, je v gostišču Rimljan v Šempetru pripravilo tradicionalno vsakoletno srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov. Zbranim je dobrodošlico najprej izrekel predsednik Medobčinskega društva inva- lidov Žalec Janez Meglič ter pohvalil in se zahvalil Občini Žalec in ostalim spodnjesa-vinjskim občinam, ki si prizadevajo narediti mesto in kraje čim bolj prijazne invalidom, in vsem tistim, ki so pomagali kakor koli pripraviti to srečanje, ki je bilo že šesto po vrsti. Danes so invalidi že kar zadovoljni s prizadevanjem odpraviti arhitektonske ovire, kar jim daje možnost vključevanja v družabno dogajanje. Poseben pozdrav je namenil tudi dvema najstarejšima na srečanju, in sicer 94-letni Mariji Arnšek in 93-letni Dragici Plevnik. Udeležence so v nadaljevanju srečanja pozdravili predsednik Društva delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, regijski koordinator Društva delovnih invalidov za celjsko območje Valter Golob ter župan Občine Žalec Lojze Posedel, župan Občine Vransko Franc Sušnik, župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in podžupanja Občine Prebold Emilija Černila. Vsem udeležencem so zaželeli dobro počutje, v vsakdanjem življenju pa kar najmanj ovir. Za kulturni program in družabno vzdušje so poskrbeli Duo Leon Perdan in Alfonz Lesjak, slepa glasbenica Petra Rom in pevke Treh vasi. T. Tavčar Iz tekmovanja za pokal C-Ring PGD Groblja je v športnem parku v Latkovi vasi organiziralo že šesto tradicionalno tekmovanje starejših članic in članov za prehodni pokal podjetja C-Ring. Tekmovanje je bilo letošnje zadnje na področju, ki ga pokriva Gasilska zveza Prebold. Tudi tokrat so se tekmovanja udeležile ekipe iz bližnje in daljne okolice. Kljub deževnemu vremenu je na tekmovanju sodelovalo osem ekip starejših članov in pet ekip starejših članic. Pri starejših članih je bila najboljša ekipa PGD Polje pri Ljubljani, na drugo mesto se je uvrstila ekipa PGD Kasa-ze - Liboje, tretje mesto pa je osvojila ekipa PGD Matke. Pri starejših članicah so zmago slavile gasilke iz PGD Polje, drugo mesto je zasedla ekipa PGD Prevalje, tretje pa so bile članice iz PGD Gaberke pri Velenju. Članice PGD Polje so prehodni pokal prejele v trajno last. Vodja tekmovanja in po- veljnik PGD Groblja Nikolaj Viher, ki je tudi poveljnik sa-vinjsko-šaleške regije, je tekmovanje ocenil kot zelo dobro. K temu so pripomogli tudi sodniki s svojim pravičnim in poštenim sojenjem, saj na njihove odločitve ni bilo pritožb. Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov so vsi udeleženci tekmovanja prejeli tudi praktična darila sponzorjev podjetij, ki se nahajajo na območju delovanja PGD Groblja. D. N. Upokojenci imajo svoj kotiček Rudi Trobiš je med prvimi preizkusil rusko kegljišče. Društvo upokojencev Go-tovlje šteje 225 članov. Že več let so si želeli, da bi si v kraju uredili svoj kotiček. Ta želja se jim je tudi uresničila in minulo soboto so svoj kotiček predali namenu. Kot je povedal predsednik društva Rudi Trobiš, so se dogovorili z Občino, šolo in športnim društvom Borut ter uredili prostor za šolo, kjer je zdaj igrišče za najmlajše, igrišče za odbojko na mivki in prostor za druženje za vse krajane Gotovelj. V delo so vložili veliko truda in prostovoljnega dela. Opravili so vsa fizična dela, postavili brunarico, balinišče, rusko kegljišče in strelišče za zračno puško. V akcijah je sodelovalo okoli 50 upokojencev, ki so opravili 1.666 ur prostovoljnega dela. K novi pridobitvi sta goto-veljskim upokojencem čestitala župan Občine Žalec Lojze Pose- del in predsednik Zveze društev upokojencev Žalec Ivan Jelen. Kulturni program so pripravili najmlajši s Podružnične osnovne šole Got ovij e. T. Tavčar Srečanje starejših V domu Društva upokojencev Griže so prvi petek v tem mesecu pripravili srečanje krajanov Krajevne skupnosti Griže, starih sedemdeset in več let. Srečanja se je udeležilo okoli 160 krajank in krajanov, kar je dobra polovica vseh. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik sveta KS Griže Ivi Krašovec, ki je med drugim omenil tudi nove pridobitve od lanskega do letošnjega krajevnega praznika. Še posebej pa je izpostavil, da so imeli na letošnjih olimpijskih igrah so-krajana Lucijo Polavder, ki je osvojila bronasto kolajno, in Roka Drakšiča. Najstarejša na srečanju sta bila Micika Arnšek, ki je dopolnila 93 let, in deset let mlajši Anton Cizej. Kulturnemu programu, ki so ga pripravili Upokojenski pevski zbor Griže in Ta pravi muzikantje, je sledila pogostitev. T. T. VABILO Medobčinsko društvo invalidov Žalec bo tudi letos pripravilo razstavo ročnih in umetniških del invalidov. Vljudno vabimo invalide, da do 10. novembra 2008 pripravijo izdelke za razstavo, saj bo odprtje razstave v sredo, 12. novembra 2008, ob 10.00 v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. V petek, 14. novembra 2008, bo ob 19.00 dobrodelni koncert z zaključkom razstave. Vljudno vabljeni! Slovesnost ob 60-letnici ZB Od Celja do Žalca s folkloristi Dobitniki priznanj ZB za vrednote NOB skupaj s sedanjim in bivšim predsednikom borčevskega združenja Viljemom Petkom in Marijanom Turičnikom ter bivšo in sedanjo tajnico združenja Toniko Martinšek in Anko Bračko Združenje borcev za vrednote NOB Žalec je v okviru letošnjega praznovanja 60-letnice ZZB NOB Slovenije v prostorih Doma upokojencev Griže pripravilo posebno slovesnost, na kateri so posebno pozornost izkazali članom, ki so se organizaciji pridružili letos, in dobitnikom posebnih priznanj za večletno delo v ZZB NOB, kijih podeljuje Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Petek, 12. septembra, je bil tudi dan prijetnega druženja in obujanja spominov. Zaradi predvolilnega časa ni manjkalo besed na to temo. Vsekakor pa je splošno stališče borčevske veteranske organizacije, da je dosedanja vlada, ali vsaj nekateri njeni veljaki, poskušala marsikaj, da bi razvrednotila narodnoosvobodilni boj in oprala sramotno delo domačih izdajalcev in sodelavcev okupatorja. Iz tega razloga tudi odnos vlade do njihove borčevske organizacije ni bil tak, kot bi želeli in pričakovali. Marsikdo od govornikov je zato izrazil upanje, da bo v slovenski politiki zavel nov veter, ki bo pozitivno gledal na preteklost in spoštoval zgodovino, brez katere tudi ne bi bilo današnje samostojne Slovenije. Na slovesnosti je vse udeležence najprej nagovoril in izrekel dobrodošlico predsednik ZB NOB Žalec Marijan Turičnik. Kulturnemu programu, ki ga je pripravila Olga Markovič, je sledil slovesen sprejem novih članov, ki so bili sprejeti v organizacijo na letošnjih občnih zborih. Novi člani so prejeli rdeč nagelj in knjigo Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu, ki je delo različnih in zelo cenjenih avtorjev. Letos je bilo v organizacijo sprejetih 67 novih članov, ki se bodo zavzemali za vrednote NOB in ohranjali živ spomin na tiste čase, ko se je odločalo o usodi slovenskega naroda. Priznanja so prejeli člani, ki so dali pomemben prispevek k uspešnemu delovanju njihove organizacije, in sicer Franc Cvikl (Galicija), Ivica Dolinar (Griže), Ferdinand Haler (Petrovče), Tončka Hriberšek (Prebold), Janko Krašovic (Žalec), Ludvik Kukovec (Griže), Nuša Mirnik (Petrovče), Fanika Raček (Prebold), Nežika Ribič (Griže), Jože Srebre (Žalec), Štefan Šah (Petrovče), Nada Uranjek (Petrovče), Marija Završnik (Prebold), Ladislava Zupanc (Polzela) in Marija Zupanc (Petrovče). Na slovesnosti je zbrane pozdravil tudi župan Lojze Posedel, ki je bil vabljen tudi kot novo-sprejeti član. Ob tem je povedal, da je vstopil v to organizacijo, ker je spremenila svoj statut, ki omogoča, da je lahko njen član vsakdo, ki spoštuje vrednote NOB. Dodal je še, da dosedanja vlada do zdaj ni pokazala, da ji gre za te vrednote, ampak je celo poskušala razvrednotiti pomen NOB in spreminjati zgodovino. O tem in še marsičem so tudi v nadaljevanju govorili nekateri drugi udeleženci slovesnosti, med drugim predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, ki je osvetlil tudi čas ustanovitve organizacije ZZB NOB pred 60 leti. Slovesnemu deluje sladilo prijetno družabno tovariško druženje. D. N. Mi se imamo radi Šahisti za praznik Harmonikarji z glavnim organizatorjem Egonom Vočkom st., ki seje izkazal tudi v vlogi dirigenta Prebivalci Sončne ulice v Šempetru so zadnjo julijsko nedeljo v rekreacijsko-dru-žabnem parku šempetrskih upokojencev, imenovanem Pri Mici, ob potoku Struga, znova pripravili zanimivo popoldne s šempetrskimi harmonikarji. Tokratno druženje je bilo že tretje po vrsti. Prireditev, ki je namenjena predvsem druženju prebivalcev Sončne ulice in njihovim prijateljem, so organizirali že leta 2005 na pobudo nekaterih krajanov soseske na čelu z glavnim organizatorjem Egonom Vočkom st. Slednji je tudi letos nagovoril številno občinstvo in kar osemnajst ljubiteljskih harmonikarjev iz njihove ulice in bližnje okolice: »Po treh letih naših srečanj ugotavljamo, da nas ne povezuje le ljubezen do lepe glasbe in harmonike, ampak tudi prijateljstvo. Tako smo uradnemu naslovu naše prireditve Veselo popoldne šempetrskih harmonikarjev dodali še, lahko rečem, delovni naslov, Mi se imamo ...« To pesem so pozneje tudi skupaj zaigrali in zapeli. D. N. Šahovski klub Griže je v počastitev krajevnega praznika v mali dvorani Doma Svobode v Grižah pripravil meddruštveni posamični šahovski brzoturnir in turnir dvojic. Na tekmovanju je nastopilo je 28 šahistov iz šahovski klubov. Med posamezniki je zmagal fide mojster domačin Danijel Vombek, ki nastopa za mariborski šahovski klub Lankom in zbral 8 točk, drugi je bil mojstrski kan- didat Dušan Zorko iz Šahovskega kluba Tomo Zupan iz Kranja s 7,5 točke, tretji pa prav tako mojstrski kandidat Dušan Brinovec iz Šahovskega kluba Žalec s 7 točkami. V dvojicah sta zmago slavila Danijel in Sara Vombek s 16 točkami, drugi je bil par Gazvoda -Plahuta iz Šahovskega kluba Šentjur s 13 točkami in tretji par Zorko-Matko, oba iz Šahovskega kluba Tomo Zupan iz Kranja s 13 točkami. T. T. Eksotični nastop indonezijske folklorne skupine Tradicionalno srečanje na Mrzlici Mrzlica je bila v soboto, 20. septembra, znova prizorišče tradicionalnega srečanja Za-savčanov in Savinjčanov. S tem se nadaljuje tradicija, ki ima svoje korenine v predvojnem delavskem gibanju, ko so si tu podajali roke revirski, libojski in zabukovški knapi, preboldski tekstilci, savinjski hmeljarji, libojski keramičarji in mnogi drugi ter krepili revolucionarno zavest Slovencev. Sicer pa lahko za začetek tovrstnih srečanj štejemo že čas izpred 109 let, ko so 28. septembra 1899 tu slovesno odprli prvo planinsko kočo, imenovano po Žalčanu Janezu Hausenbichlerju, borcu za slovenstvo in očetu hmeljarstva. Že v zgodnjih jutranjih urah so se tudi letos proti 1122 m visoki Mrzlici iz obeh dolin podali planinci in drugi ljubitelji tega savinjskega in zasavskega Triglava, kot je Mrzlico že leta 1903 v vodniku Po gorah in dolinah v Z letošnjega srečanja na Mrzlici savinjskih planinah poimenoval Fran Kocbek. Letos je srečanje organizirala Občina Tabor ob sodelovanju Planinskega društva Trbovlje, ki vsako leto skupaj z oskrbnikom planinskega doma poskrbi za hrano in pijačo. Že pred leti so se župani občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Prebold in Žalec dogovorili o izmenjavi v organizaciji srečanja. Lani so se tem občinam pridružili še občini Laško in Tabor. Slednja je letos kot organizatorka poskrbela tudi za kulturni program, ki so ga pripravili člani KD Ivan Cankar Tabor, in sicer moški pevski zbor, članici dramske sekcije Teloh in harmonikar Nejc Zupan. Direktorica občinske uprave Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza je osvetlila zgodovino tovrstnih srečanj. Zbrane sta nagovorila tudi Vili Treven, ki je pohodnikom zaželel dobrodošlico v imenu Planinskega društva Trbovlje, in župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. D. Naraglav Od 10. do 14. septembra je v Celju in Žalcu potekal že tretji mednarodni folklorni festival, ki sta ga organizirali folklorni skupini iz Šempetra in Celja. Zato so festival naslovili po ponarodeli skladbi Od Celja do Žalca. Če so si folkloristi lani še želeli bolj polnih dvoran na gala koncertih, so bili letos več kot zadovoljni z obiskom. Prvi festival je organizirala folklorna skupina KUD Grifon Šempeter in je trajal samo en dan. Potem so se organizacije lotili skupaj s celjsko folklorno skupino, s katero ju veže še več skupnih točk. Letošnji tretji festival je potekal pet dni. Pred začetkom sta potek festivala in tud načrte za v prihodnje na tiskovni konferenci predstavila predsednika obeh društev Zdenko Štrucl in Mitja Ocvirk. Poleg obeh skupin, gostiteljic festivala, so se letos predstavile skupine Baiassi z Madžarske, indonezijska folklorna skupina Gema pispita Nusan-Tara, s sedežem na Dunaju, ter alžirska folklorna skupina, ki so jo Celjani spo- Nastop šempetrskih folkloristov znali na lanskem gostovanju v Alžiriji. Gostje so prenočevali v celjskem dijaškem domu, skupaj s celjskimi in šempetrskimi folkloristi pa jih je bilo na festivalu več kot sto. Že prvi dan so se folkloristi predstavili v središču Celja, uradno odprtje festivala pa je bilo dan pozneje hkrati pred Narodnim domom v Celju in pri žalskem obrambnem stolpu. Prvi gala večer so pripravili v žalski dvorani Doma drugega slovenskega tabora Žalec, drugi pa v Narodnem domu v Celju. Folklorne skupine so navdušile občinstvo, navdušeni nad organizacijo in odzivom ljudi pa so bili tudi folkloristi. Organizatorji so že zazrti v prihodnost. Prizadevajo si, da bi bil festival Od Celja do Žalca sprejet v mednarodno združenje za organizacijo folklornih festivalov pri Unicefu. To bi potrjevalo kakovostno raven organizacije festivala in prispevalo k ugledu festivala, vendar pa mora biti v tem primeru festival petdneven, na njem mora sodelovati najmanj pet tujih skupin in vsak udeleženec mora prejeti pet ameriških dolarjev žepnine na dan. Zdenko Štrucl (Grifon Šempeter) je prepričan, da jim bo leta 2010 uspelo pridobiti pokroviteljstvo omenjenega združenja. K. R., foto: T. T. Zanimivo tekmovanje 7. vzpon na Goro Oljko Utrinek s tekmovanja V okviru praznovanja občinskega praznika Občine Žalec je Avto-moto klub (AMK) Savinjska dolina iz Vrbja letos že tretjič organiziral tekmovanje o vztrajnostno-spretno-stni vožnji koles s pomožnim motorjem na primarni pogon na jermen. Prireditev Savinjski jermen 2008 so pripravili v soboto na parkirišču pri železniški postaji v Žalcu. Tekmovanja se je udeležilo 11 tekmovalnih ekip iz raznih krajev Slovenije, vsako ekipo pa sestavljajo trije motoristi, ki se v času tekmovanja, ki traja 6 ur neprekinjeno, večkrat zamenjajo. Ob koncu tekmovanja so merilne naprave pokazale, da je največ krogov, 696, prevozila druga ekipa AMK Savinj- lometrov. Zaradi okvar koles z motorjem sta morali dve ekipi predčasno končati s tekmovanjem. Organizator prireditve je v sodelovanju s člani Moto društva Štangar iz Žalca pripravil tudi spretnostno vožnjo koles z motorjem in motornih koles in razstavo starodobnih, novodobnih in dirkalnih vozil. Obiskovalci so lahko na stojnici Avto šole Turnšek preverili tudi svoje znanje cestnoprometnih predpisov ter učinkovitost varnostnih pasov na napravi »zaletavček«. Prireditev, ki je bila namenjena tudi promociji in skrbi za večjo varnost v cestnem prometu, je po besedah organizatorja in udeležencev uspela. T. Tavčar ska dolina (Matej Žilnik, Matej Blatnik, Matevž Rozman) in se tako uvrstila pred prvo ekipo AMK Savinjska dolina (693 krogov) in ekipo Hitra Laura s Polzele (685 krogov). Vsaka od teh ekip je v času tekmovanja prevozila več ki- Z razstave starodobnih vozil Zbor Garantovih motoristov pno vožnjo in veselim druženjem. Tokrat so se na tretjem srečanju motoristov Garanta zbrali pred upravo podjetja, nato pa so se podali do gostišča Prodnik, kjer so nazdravili srečni vožnji. Pot jih je vodila do Bočne in nazaj do Podvr-ha pri Braslovčah, kjer so se okrepčali in se ob pestrem programu družabnih iger zadržali pozno v večer. Seveda so pri tem upoštevali pravilo, da alkohol in vožnja z motorjem ne gresta skupaj. T. T. Nenavadna kolesa Na startu pred podjetjem Garant V polzelskem Garantu motoristi, ki svojo strast do imajo svoje združenje tudi motorjev povezujejo s sku- Prejšnjo nedeljo se je pred obrambnim stolpom v Žalcu ustavilo kar nekaj radovednežev, ki so si z zanimanjem ogledovali nevsakdanja kolesa. Ta je v Žalec pripeljal Šempetran Robert Smodej, ki se že več kot tri leta ukvarja z zbiranjem različnih koles, ob tem pa skrbi tudi za uvoz dražjih koles, izdelanih po naročilu. Nekaj jih je pripeljal iz Amerike, njemu najljubši pa je izdelek iz Nove Zelandije. Večinoma gre za nova kolesa, ki jih Smodej tudi uporablja, cene pa se vrtijo od 300 do 1.200 evrov. Kakor je napovedal Smodej, bodo spomladi prihodnje leto v Šempetru omogočili tudi izposojo koles, s katerimi se bodo obiskovalci lahko popeljali do Jame Pekel ali Rimske nekropole, akcijo pa bodo pripravili v sodelovanju z mladinskim centrom Hiša nasprot’ sonca. Smodej se sicer ukvarja tudi s potovanji in preučevanjem kulinarike, v teh dneh pa se z nekaterimi mladimi iz žalske občine mudi na konferenci Town Twining v Italiji. T. Tavčar S kolesom po krajevnih skupnostih Športno društvo Ločica ob Savinji 2000 je ob prazniku Občine Polzela v nedeljo pripravilo 7. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot, dolgo 7 kilometrov in s 400 metri višinski razlike, se je v ugodnih vremenskih razmerah podalo 81 kolesarjev v sedmih starostnih skupinah iz različnih krajev Slovenije. Absolutni zmagovalec je postal Marko Čretnik s Frankolo-vega, ki je progo prevozil v 21 minutah in 32 sekundah, drugi je bil Mario Vračič iz Maribora s časom 21 minut in 48 sekund, tretji pa lanski zmagovalec Erik Rosenstein z Ljubnega, ki je za zmagovalcem zaostal 48 sekund. Zmagovalci posameznih kategorij so bili: do 16 let Rok Rošer (Mislinja), do 21 let S kolesarskega vzpona na Goro Oljko Blaž Weiss (Braslovče), do 30 let Marko Rošer (Frankolovo), do 40 let Marko Vračič (Maribor), do 50 let Milan Vivod (Mozirje), do 60 let Jože Rogelj (Ljubljana), nad 60 let Darko Zaveršan (Celje). V ženski kon- kurenci je zmagala Valerija Rošer iz Mislinje s časom 35 minut in 20 sekund, druga je bila Ingrid Probst iz Nemčije s časom 35 minut in 47 sekund in tretja Irena Verdnik iz Griž s časom 35 minut in 59 sekund. T. T. Takoj po startu pri občinski stavbi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je ob prazniku Občine Žalec prvo septembrsko nedeljo pripravil kolesarjenje po vseh 11 krajevnih skupnostih žalske občine. Rekreativne prireditev se je udeležilo okoli sto kolesarjev, ki so v lepem sončnem vremenu uživali v lepotah narave in zelo razgibani progi, dolgi 72 kilometrov, s startom in ciljem pred občinsko stavbo. Ob progi so postavili štiri postaje, na katerih so se kolesarji lahko okrepčali, na cilju pa jih je čakalo kosilo. Najboljši so progo prevozili v štirih urah. T. T. Pohod po mejah občine V okviru praznika Občine Polzela je planinska sekcija Društva upokojencev Polzela v sodelovanju z domačim planinskim društvom pripravila 10. tradicionalni pohod po mejah občine Polzela. Pohodnike sta na parkirišču pred občinska stavbo pozdravila župan Ljubo Žnidar in predsednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok in vsem zaželela, kljub ne najbolj prijaznemu vremenu, dober in varen korak. Jubilejnega pohoda se je udeležilo več kot 160 pohodnikov, od tega je bilo največ otrok s polzelske osnovne šole, ki so se podali na nekoliko krajšo pot. Pohodnike je pot, ki so jo prehodili v petih urah, vmes so se tudi okrepčali, vodila mimo Šeneka na Vimerpk, od tam mimo Grofturna do gostilne Jug in na Goro Oljko, najvišjo točko polzelske občine. Po malici so pot nadaljevali čez Andraž mimo kmetij Utrinek s pohoda Rogeljšek, Grebenšek, Štobar andraške cerkve proti domu. do gostilne Gričar in mimo T. Tavčar IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MABJM MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net. OBČINA ŽALEC Sreda, 1. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 2. oktober, ob 19. uri premiera igrano dokumentarnega etnološkega filma: »Knapovo življenje od jutra do večera«; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 3. oktober, ob 16. uri srečanje rudarjev veteranov z otroki - označitev tedna otroka; rudarski park pri šoli v Libojah (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Petek, 3. oktober, ob 17. uri LUNINO KRALJESTVO -plesna predstava za otroke, Plesni forum Celje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34, MSK Žalec, 712 12 52). Petek, 3. oktober, ob 20. uri kavarniški večer: Poezija Barbare Jelen; (Kavarna Mignon, Žalec, 041 218 890). Sobota, 4. oktober, ob 5.30 pohod po planinah nad Bohinjem; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 051 346 707). Sobota, 4. oktober, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipam; središče Gotovelj (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 4. oktober, med 8. in 12. uro bolšji sejem; središče Gotovelj, 040 290 040. Sobota, 4. oktober, ob 9. uri regijska tekma psov na poligonu KD Pluton; Ložnica pri Žalcu (Kinološko društvo Pluton, 041 842 954). Sobota, 4. oktober, ob 15. uri hmeljarski likof; Petrovče (KZ Petrovče, 713 33 70). Sobota, 4. oktober, ob 18. uri Citrarska revija »ZLATE CITRE«; Dom KUD Svoboda Griže; (KUD Svoboda Griže, TD Griže, Citrarsko društvo Slovenije). Nedelja, 5. oktober, ob 7. uri pohod po obronkih Celja; zbor pred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 03 53). Nedelja, 5. oktober, ob 8. uri pohod po savinjski planinski pot; odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 041 250 325). Nedelja, 5. oktober, ob 14. uri kostanjev piknik na Bukovici; Bukovica (Planinsko društvo Žalec, 051 341 363). Nedelja, 5. oktober, ob 20. uri PRAVA DEKLETA - muzikal, Teater G (Tina Gorenjak); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 8. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 9. oktober, ob 19. uri odprtje razstave kiparskih del Mirsada Begiča; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 10. oktober, ob 16. uri jesenski interni miting AK Žalec; atletski stadion Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661). Sobota, 11. oktober, ob 7. uri izlet po Kekčevi poti; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Ponedeljek, 13. oktober, ob 20. uri ČAJ ZA DVE, komedija Toneta Partljiča, igrata O. Markovič in J. Ocvirk; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 15. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 17. oktober, ob 20. uri TRUBAR PRED SLOVENSKO PROCESIJO - monodrama dr. Matjaža Kmecla; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Sobota, 18. oktober, ob 9. uri 28. jesenski pohod krajanov in planincev na Hom; odhod izpred OŠ Griže (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196). Sobota, 18. oktober, ob 10. uri zaključno lokostrelsko tekmovanje v 3D slovenskem pokalu; lokostrelsko strelišče na Ložnici in v okolici ribnika Tajht (Lokostrelski klub Sokol, 051 339 875). Sobota, 18. oktober, ob 16. uri kostanjev piknik; Vaški dom na Mali Pirešici (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sreda, 22. oktober, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 24. oktober, ob 20. uri glasbeni abonma in izven: NIKA VIPOTNIK - LADY POJE BLUES, muzikal - premiera; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 25. oktober, ob 6. uri planinski izlet na planino Lipanco in Debelo peč; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 311 139). Sobota, 25. oktober, ob 7. uri koroška pot 1. del; zbor planincev pred PD Žalec, ob 7.15 na Trju (Planinsko društvo Galicija, 041 662 883). Torek, 28. oktober, ob 20. uri gledališki abonma torek: RAZTRGANCI; partizanski učni komad po drami Mateja Bora; MG Ptuj v koprodukciji z E.P.I. Centrum in s Cankarjevim domom; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 29. oktober, ob 20. uri gledališki abonma ponedeljek: RAZTRGANCI; partizanski učni komad po drami Mateja Bora, MG Ptuj v koprodukciji z E.P.I. Centrum in s Cankarjevim domom; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Sobota, 4. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 4. oktober, ob 16. uri kostanjev piknik; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 070 783 378). Sobota, 11. oktober, izlet v neznano; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Petek, 17. oktober, ob 18. uri srečanje veteranov GZ Prebold; GZ Prebold (Ivan Leber, 572 44 03). Sobota, 18. oktober, ob 8. uri (kmečka tržnica - kostanjeva tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 18. oktober, ob 8. uri ribiško tekmovanje - zaključna tekma; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold; (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 18. oktober, ob 15. uri gasilska taktična vaja “Vaja treh vasi”; GZ Prebold (Boštjan Veber, 041 624 282). Nedelja, 19. oktober, ob 16. uri dobrodelni koncert “Zapojmo za Anin dom”(EROIKA, Modrijani, ans. Bratov Avbreht, ans. Vitezi Celjski, Celjski odmev, ans. Bojana Kudra, oktet IN ŠPIRITU, Pihalna godba Prebold in drugi); Športna dvorana Prebold; Župnijski urad Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Petek, 24. oktober, ob 19.30 gledališki abonma: ČAJ ZA DVE Dvorana Prebold; SimakS Glasbena dejavnost (Marko Repnik, 041 690 169). Petek, 24. oktober, ob 16. uri osrednja gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sobota, 25. oktober, ob 18. uri srečanje gasilk GZ Prebold; Dvorana Prebold; GZ Prebold (Tatjana Plaskan, 051 309 606). Nedelja, 26. oktober, ob 16.15 spominska slovesnost pri križu v Marija Reki; Marija Reka; Župnija Marija Reka (Damjan Ratajc, 572 41 83). Nedelja, 26. oktober, ob 9. uri kviz mladih gasilcev GZ Prebold (Katjuša Stepišmik, 051 216 077). Četrtek, 30. oktober, ob 16. uri komemoracija pri spomeniku NOB v Preboldu; osrednji spomenik NOB Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). OBČINA POLZELA Sobota, 4. oktober, ob 6. uri pohod po Kočevski planinski poti; ZBIRALIŠČE PRED OBČINSKO STAVBO NA POLZELI (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 18. oktober, ob 13. uri kostanjeva sobota na Gori Oljki; (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 18. oktober, ob 20. uri koncert iz naših krajev z neposrednim prenosom na radiu Slovenija; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). OBČINA BRASLOVČE Četrtek, 2. oktober, ob 17. uri delavnica za otroke ob dnevu otroka - poslikave na majčke; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Četrtek, 9. oktober, ob 15. uri kostanjev piknik na prireditvenem prostoru v Braslovčah; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). OBČINA TABOR Sobota, 18. oktober, ob 15. uri družabno srečanje krajanov; vljudno vabljeni novi krajani Tabora na kostanjev piknik, športne igre (košarka, odbojka, balinanje, ostale igre z žogo) in predstavitev dejavnosti društev v Taboru; pred brunarico TVD Partizan (v primeru slabega vremena v Domu krajanov Tabor; Turistično društvo Tabor (TVD Partizan Tabor, 041 515 988). Sobota, 25. oktober, ob 19.30 ponovitev priredbe farse Kadar se ženski jezik ne suče avtorja Vojmila Rabadana in režiserke Tanje Tkauc; Domu krajanov Tabor; KUDTC Tabor (dramska skupina Teloh, 041 497 087). SS PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA 2008 Petek, 26. 9. 2008, ob 17.00 predstavitev projekta o Primožu Trubarju, mala telovadnica OŠ Polzela. Sobota, 27.9. 2008, ob 8.30 drugo športno srečanje med naselji Občine Polzela, Športni park Polzela; ob 9.00 košarkarski turnir zaselkov Občine Polzela, Športna dvorana na Polzeli; ob 9.00 družabno srečanje »Škrati, ki ste fit, na Gori Oljki morate bit'!«, Gora Oljka; ob 10.00 18. likovna kolonija prijateljstva, Kulturni dom Polzela (mala dvorana); ob 13.00 medčlansko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, Kmetija »Korber« v Založah; ob 19.30 koncert vokalne skupine Primule, Kulturni dom Polzela (dvorana). Nedelja, 28. 9. 2008, ob 9.00 ob 9.00 tekma z MK puško, Kmetija »Korber« v Založah; kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov, start izpred občinske stavbe na Polzeli. Četrtek, 2.10. 2008, ob 14.00 položitev venca k spomeniku žrtev NOV in tradicionalno srečanje borcev NOB, spomenik žrtev NOB; ob 17.00 predstavitev knjige »Monografija Polzele« zodprtjem zbirke starih razglednic Občine Polzela, Kulturni dom Polzela (mala dvorana); ob 18.00 proslava ob 10. obletnici Občine Polzela, Kulturni dom Polzela. Sobota, 4. 10. 2008, ob 7.00 regijsko tekmovanje šolanih psov, Vadišče Ložnica; ob 9.00 konjenica po poteh občine, začetek v Novem Kloštru; ob 18.00 zabavni večer občanov ob 10. obletnici Občine Polzela s ' Šavrinkami in skupino Kingston, Športna dvotana na Polzeli. Nedelja, 5.10.2008, ob 9.00 maša za mir in blagor v občini, cerkev sv. Marjete na Polzeli; ob 19.00 gostovanje gledališke skupine KUD »Zarja« Trnovlje »Gospod lovec«, Kulturni dom Polzela. Petek, 10.10.2008, ob 18.00 odprtje 18. likovne razstave, Kulturni dom Polzela (mala dvorana). Nedelja, 12.10. 2008, ob 8.00 21. pohod po poteh Andraža, zbirališče na Športnem igrišču Andraž; ob 10.30 srečanje bolnih in ostarelih, cerkev sv. Marjete na Polzeli. Sobota, 18. 10. 2008, ob 7.30 tradicionalno romanje po cerkvah svete Marjete, cerkev sv. Marjete na Polzeli; ob 9.00 22. kostanjeva sobota na Gori Oljki, parkirišče pred občinsko stavbo; ob 20.00 koncert iz naših krajev z neposrednim prenosom na Radiu Slovenija, Dom krajanov Andraž. VLJUDNO VABLJENI! OBČINA POLZELA, ŽUPAN LJUBO ŽNIDAR PRIREDITVE V OKTOBRU 2008 Sreda, 1. oktober 2008, ob 18. uri v Kulturnem domu Griže V jeseni življenja: življenjska zgodba Zinke Okorn (predstavitev knjige in priložnostna razstava); - v sodelovanju s Kulturnim društvom Griže. Petek, 17. oktober 2008, ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec Anatol Štern: Trubar pred slovensko procesijo, monodrama dr. Matjaža Kmecla (ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja); - v sodelovanju z ZKŠT Žalec. Torek, 21. oktober 2008, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Irshad Manji Kaj je narobe danes z islamom? V pogovoru bodo sodelovali Senta Šetinc, prevajalka knjige, Srečko Reher, Drago Medved in pater Ivan Arzenšek; - v sodelovanju z društvom Znamenje. Četrtek, 23. oktober 2008, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke; srečanje s stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. Torek, 28. oktober 2008, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič na temo NOČ ČAROVNIC. Glej z rokami Barvit dotik prosojnosti Uredništvo literarne revije Vpogled sporoča, da prispevke za novo izdajo Vpogleda sprejema do 15. oktobra na naslov izdajatelja: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec ali elektronski naslov: zkst.program@siol.net Kulturno društvo Galicija je ob prazniku Krajevne skupnosti Galicija pripravilo predstavitev knjige Na svoji koži rojakinje Magdalene Kovačič Verdel. Knjigo sta predstavili avtorica in Anka Krčmar. To je njena tretja knjiga, zadnjo pa je posvetila svojim rojakom pod Kunigundo, je povedala avtorica. Knjiga pripoveduje o trpkih in prijaznih doživetjih njene mladosti. Govori o času, ko je vojna zaznamovala ta kraj in ljudi, pa tudi o opravilih in praznovanjih, ki so bogatili njihovo življenje. Z razstave del domačih likovnih ustvarjalcev V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so ob diapozitivih Francija Horvata prejšnji teden spoznali grški otok Santorini in njegovo prekrasno okolico. Otok je dobil svojo današnjo podobo po vulkanskem izbruhu leta 1650 pred našim štetjem. Prek čudovitih plaž, belih mest, skromne vegetacije in zanimivih obrazov so spoznali zgodovino otoka in na koncu doživeli še prekrasen sončni zahod, ki vsak večer znova navduši številne turiste, ki se ustavijo na tem romantičnem otoku. Narava je otok Santorini odela v pisane barve, ljudje pa so jih obogatili z belimi hišicami, v katere se skrijejo pred vročim poletnim soncem. Če ste vsaj malo zaljubljeni, potem je otok Santorini pravo mesto za romantične sprehode v neokrnjeni naravi. T. T. Z odprtja Lions klub Žalec in Vrtna galerija Gaj iz Kaplje vasi sta v petek odprla prodajno kiparsko razstavo kiparskih del Bernarda Sešla z naslovom Glej z rokami. Organizatorja sta omogočila ogled skulptur tudi slepim in slabovidnim. Del sredstev od prodaje je namenjen humanitarni dejavnosti Lions kluba Žalec. Ob odprtju je uvodoma zbrane pozdravila Anka Krčmar, o razstavi in življenju avtorja pa je govoril likovni kritik Drago Medved. Bernard Sešel se je rodil v Završah pri Slovenj Gradcu, živi in ustvarja v Velenju, s kiparstvom pa se ukvarja ljubiteljsko. Udeleževal se je najrazličnejših oblik likovnega izobraževanja, leta 1987 pa je začel obiskovati štiriletno šolo kiparstva pri akademskem kiparju Cirilu Cesarju. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. »Naš cilj je, da dotik postane doživetje, doživetje ki- parske stvaritve kot umetnine in doživetje dotika kot dotika sveta, v katerem nismo sami. Duh lio-nizma je danes bolj kot kdajkoli blizu vsakemu posamezniku. To potrjuje tudi razstava Glej z rokami,« je med drugim poudaril predsednik Lions kluba Žalec Slavko Korun. V kulturnem programu so sodelovali sopranistka Nataša Krajnc, violinist Franci Rizmal in pianistka Irena Kralj. Razstava je bila odprta do 20. septembra. T. Tavčar Promenadni koncerti v Žalcu V dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo so v okviru praznika Občine Polzela in prireditve Družina poje odprli likovno razstavo del dvanajstih domačih amaterskih likovnih ustvarjalcev in stalno razstavo akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Alojz Zavolovšek je namreč krajanom Andraža podaril petnajst svojih umetniških del, saj ga na Andraž veže kar nekaj vezi, med drugim je dober prijatelj umetnika Mirana Čobala, ki je lani Andražu podaril satirične lesene figurice. Za podarjene slike sta se Alojzu Zavolovšku zahvalila polzelski župan Ljubo Žnidar in predsednik KD Andraž Vili Pižorn. Na razstavi domačih amaterskih likovnikov pa so svoja dela na ogled postavili Sabina Jeromel, Sanja Turnšek, Violeta Prungl, Diana Grab-ner, Bojan Klemenčič, Marjan Dobovšek, Kristina Vidic, Jože Anclin, Milan Praprotnik, Zofka Satler, Stanko Jelen in Ida Jevšnik. Razstavo je pomagala postaviti umetnostna zgodovinarka Milena Moškon. T. T. O otoku Santorini Razstava Alojza Zavolovška Na svoji koži Avtorici se je zahvalil predsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Kruleč. V spremljajočem programu so nastopili člani odra- sle folklorne skupine Kulturnega društva Galicija, violinistka Živa Ciglenečki ob spremljavi kitarista Slavka Ciglenečkija. T. T. Anka Krčmar in avtorica knjige Magdalena Kovačič Verdel V preteklih nedeljah so lahko Žalčani v okviru praznovanja praznika Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec uživali v promenadnih koncertih godb na pihala. Na različnih lokacija so igrale godbe Zabukovica, Liboje in Hramše, kot zadnji pa se je minulo nedeljo predstavil Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. Žalčani in naključni obiskovalci so igranju pihalnih orkestrov z veseljem prisluhnili, saj je njihova glasba kot ustvarjena za vzpostavljanje prazničnega razpoloženja. Na koncertih se je Med nastopom Godbe Zabukovica izkazalo, da se lahko žalska obči- ki imajo visoko kakovostno rana pohvali s pihalnimi godbami, ven in bogat repertoar. T. T. Tina Lesjak z eno izmed svojih razstavljenih steklenih skulptur Na veličastnem prostoru ob cerkvi sv. Marije Vnebovze-te v Braslovčah je bila do 21. septembra odprta razstava steklenih skulptur z zanimivim naslovom Barvit dotik prosojnosti. Razstavo je pripravil novi zavod Inteligentia Braslovče. Kot je ob odprtju povedala Jerneja Kolar, gre za prvo razstavo Tine Lesjak v domačem okolju. Tina Lesjak, mlada diplomantka Pedagoške fakultete v Mariboru, smer likovna pedagogika, doma v Preserjah pri Braslovčah, se je obiskovalcem predstavila s serijo steklenih skulptur, ki jih je na premišljen način vpela v notranje galerijske prostore ob sakralnem objektu, prav tako pa jih je postavila tudi na zelene in kamnite površine izven razstaviščnega prostora in tako ustvarila dvoplastni komunikacijski dialog; dialog stekla s kamnito strukturo tal in zelenimi površinami ter dialog steklenih skulptur s posamezniki, ki dnevno vstopajo na cerkveno dvorišče. Umetnica pri svojem delu ustvarja izrazito likovne skulpture in tudi takšne, pri katerih daje prednost funkcionalnosti. Pri svojem delu uporablja steklarsko tehniko fuzijataljeno steklo. Dela, ki jih ustvarja, odlikujeta izrazito prečiščena barvna govorica, ki jo dosega z uporabo steklarskih barv v prahu, in pretanjen občutek za detajle, ki pridejo do izraza predvsem takrat, ko umetnica steklo kombinira z različnimi materiali, v zadnjem času predvsem z bakreno žico. Poleg ustvarjanja v steklu, se ukvarja tudi z vodenjem ustvarjalnih delavnic za otroke in mladostnike, s katerimi mlade spodbuja k ustvarjanju z različnimi materiali. Živi in ustvarja v Preserjah. T. Tavčar Eva Nina v Nici Eva Nina Kozmus, učenka 9. razreda I. OŠ Žalec se je v času od 28. julija do 4. avgusta udeležila strokovnega seminarja za flavto v Nici, in sicer na posebno povabilo prof. Philippa Bernolda. Tako je skupaj s še 54 flavtisti, večinoma študenti iz številnih držav sveta, obiskovala seminar, ki se je odvijal na Conservatorie National de Region in ga uspešno zaključila. Eva Nina tako nadaljuje svojo pot perspektivne mlade flavtistke, ki si je na svoji poti, kot smo pisali tudi v Utripu, Eva Nina Kozmus in prof. Philippa Bernolda priigrala že vrsto žlahtnih priznanj. L. K. POPRAVEK V prejšnji številki Utripa smo na strani 18 objavili članek Harmonikarji navdušeni nad Žalcem. Od prvotno predvidenih treh sta bili po korekturi objavljeni samo dve fotografiji, zato je bil podpis avtorjev fotografij napačen. Zato objavljamo popravek. Avtor fotografije Aleksandra Dmitrieva na koncertu v žalski cerkvi je Žiga Gričnik iz Griž, fotografije z zaključnega koncerta v Celju pa Karl Gričnik iz Griž. Uredništvo Zevs in Evropa v Šempetru Zeus skuša očarati Evropo V antičnem parku v Šempetru se je v četrtek, 4. septembra, zgodil nepozaben kulturni dogodek, ki ga je v sodelovanju s Turističnim društvom Šempeter pripravilo Kulturno umetniško društvo Grifon Šempeter. V prijetnem okolju med antičnimi spomeniki je namreč zaživela mitološka zgodba o ljubezni med Zevsom in Evropo. Predstava je bila premierno uprizorjena ob 50-letnem jubileju KUD Grifon 20. junija letos v šempetrski dvorani. Tokratni gledališki projekt KUD Grifon Šempeter so poleg igralcev gledališke skupine pomagale izpeljati tudi ostale sekcije, in sicer folklorna skupina, Petrovi tamburaši in sekcija za organizacijsko tehnično izvedbo. Projekt je dramaturško zasnovala in režirala Vera Jerman, ki je svojo prvotno zgodbo iz predstave leta 2000 razširila in obogatila. Zgodba se dogaja v Feniciji, na Olimpu in Kreti. Zevs, Kronosov sin, vrhovni bog, in njegov sin Hermes, zaščitnik popotnikov, prideta v preobleki navadnih smrtnikov v Feni-cijo, v deželo Tira, pred palačo kralja Agenorja in kraljice Telefase. Lepa deklica Evropa, njuna hči, se tam igra s svojimi prijateljicami in na- bira cvetje. Zevs jo ugleda in se vanjo zaljubi. Izpove ji ljubezen, a ga ona zavrne. Evropa zaspi pod cvetličnim grmom; v sanjah se ji prikažeta dve ženski, Afrodita in Azija, ki se prepirata, katera jo bo vzela. Evropa se zbudi. Zaradi sanj je vznemirjena. Mama in oče jo potolažita, medtem Zevs na Olimpu razmišlja, kako bi osvojil Evropo. Hermes se domisli preobrazbe v bika. Hera, Zevsova nebeška žena, in Heba, njuna hči, prisluškujeta njunim nakanam. Naslednjega dne se Evropa s svojimi prijateljicami igra na travniku; nabirajo cvetje in plešejo. Zevs se ji približa v podobi bika. S pomočjo nagovarjanja deklic jo premami in ugrabi. Evropa se žalostna zbudi v tuji deželi. Zevs se ji prikaže v podobi lepega mladeniča in jo nagovarja, naj postane njegova. Dekle privoli. Naslednje jutro se Evropa sama zbudi; kesa se, da je privolila in si želi smrti. Afrodita s sinom Erosom se ji približa in ji pove, kdo je tujec, čigar žena je postala. Ime prelepe deklice je postalo nesmrtno, saj se del sveta, ki jo je sprejel, od tedaj imenuje EVROPA. Glasba in koreografija sta delo dr. Bruna Ravnikarja, posamezne like iz zgodbe pa so oživeli Boštjan Regulj v vlogi Zeusa, Vera Jerman je upodobila Hero - kraljico neba, Tanja Dobravc je zaigrala v vlogi Hebe - boginje lepote, Igor Štorman je upodobil Zevsovega sina - zaščitnika popotnikov, Zmago Rovšnik lik Agenorja - kralja Fenicije, Jelka Dobravc je oživela lik Telefase - kraljice Fenicije, Nuša Masnec je zaigrala Evropo - hči kralja in kraljice Fenicije in Zevsovo izvoljenko, Katarina Princi se je predstavila v vlogi Azije - predstavnice kopnine, Silva Terglav je zaigrala lik Afrodite - boginje ljubezni, Katja Puncer je upodobila lik Erosa - Afroditinega sina, igralsko zasedbo pa zaokroža Kristjan Terglav v vlogi Ga-nimeda - olimpijskega točaja. Kot princeske - plesalke so nastopile Alja Terglav, Jožica Jegričnik, Lidija Šuler, Marjetka Kumperger, Metka Dobravc, plesalke in plesalci folklorne skupine in tamburaški orkester pod vodstvom Neže Zagoričnik. Za masko je poskrbela Hajdeja Zorko, za kostume pa Irena Berglez. Luč in scena sta bili v rokah Bojana Štormana, oblikovanje zvoka pa v domeni predsednika KUD Grifon Šempeter Zdenka Štrucla. Poleg njiju so v tehnični ekipi še Franci Laznik, Silvo Črepin-šek in Jože Tkavc. D. N Kiparstvo in oblikovanje v krvi Vasja Grabner ob enem izmed svojih razstavljenih del V okviru praznika krajevne skupnosti Griže je bila v predverju dvorane doma Svobode Griže do 31. avgusta odprta zanimiva razstava del domačina Vasje Grabnerja, grafičnega oblikovalca, ki ima slikarstvo, kiparstvo in oblikovanje v svoji osebnostni kodi vse življenje. Risanje stripov v otroštvu je preraslo v odkrivanje vzorcev in oblik na študiju tekstilne tehnologije in nato v izražanju na področju sodobnega grafičnega oblikovanja. Njegova prava življenjska ljubezen pa je prav- zaprav slikanje na platno. Odkrivanje novih obzorij pri mojstru slikarske umetnosti Rudiju Španzlu je postavilo smerokaz v sedanjo ustvarjalnost. O njegovi prvi samostojni razstavi je likovni kritik Boris Gorupič med drugim zapisal, da imajo njegove slike takšne posebnosti, da jih lahko različno dojamemo: skladnost ali razpršenost, uporabnost, oziroma dekorativnost je le nekaj takšnih poudarkov. Nekaj vzpodbudnih besed je mlademu slikarju namenil žalski župan Lojze Posedel. Otvoritev, ki se jo je udeležilo veliko ljubiteljev te zvrsti kulture, je povezoval David Sopotnik, na klaviaturah pa jo je popestril Vili Kotnik in z izraznim plesom dopolnila Sara Stropnik. T. Tavčar Peti Chiaro-scuro navdušil Pred dvorcem Novo Celje se je zadnji četrtek v avgustu zbralo zelo veliko ljubiteljev slikarstva in grafike. Ob odprtju razstave del 5. mednarodne slikarske šole akademskega slikarja in grafika, tudi častnega občana Občine Žalec Rudolfa Španzla, se je pokazalo, da je šola prerasla v trden in prepoznaven kulturni projekt. Letos gaje prvič finančno podprlo tudi ministrstvo za kulturo. Čeprav gre za manjša sredstva, je bil Rudi Španzel vesel te potrditve. Odprtja razstave oziroma zaključka slikarske šole se je udeležila tudi državna sekretarka Judita Krivec Dragan, ki je v svojem nagovoru poudarila, da sta tako število udeležencev šole kot število razstavljenih del in število obiskovalcev dokaz, da gre za pomemben projekt. V dvorcu Novo Celje je letos deset dni ustvarjalo 55 mladih likovnikov, starih od 12 do 20 let, iz vse Slovenije. Prebivali so v prostorih petrovške šole, zanje pa so poleg slikanja pripravili še številne druge zanimive dejavnosti. Pri izvedbi šole je pomagalo več likovnih pedagoginj, drugih pedagogov in tudi slikarjev, med njimi sta bila ponovno zdaj že akademska slikarja Dorian Špan- zel in Rok Slana. Vsak dan proti večeru je v dvorcu ustvarjalo tudi 20 odraslih ljubiteljskih likovnikov. Letos je žalsko društvo k sodelovanju povabilo tudi člane sosednjih društev likovnikov. Na razstavi v dvorcu je bilo na ogled kar okoli 300 slik, grafik in risb. Mojster Španzel je šolo primerjal z naporno plovbo, katere cilj je natančno določen. Čeprav je bila plovba naporna, temeljita in dolga, ni bila nikoli dolgočasna, med njo pa so udeleženci slikarske šole spoznali veliko zanimivega in pomembnega ne samo o slikarstvu, pač pa tudi o sebi. Rudi Španzel je namreč kot osnovni cilj izpostavil: Da se človek ponovno preko umetnosti spozna od znotraj, čeprav sodobni čas vse sodi le po zunanjosti. Ob odprtju razstave je obiskovalce navdušil tudi glasbeni program, ki so ga oblikovali sopranistka Željka Predojevič iz Dubrovnika in celjska skupina Coda express. Prizorišče je preletelo letalo celjskega aerokluba in odvrglo hmeljske kobule kot simbol lepega. Vsi udeleženci slikarske šole so prejeli priznanja, zlate značke za sodelovanje v vseh petih šolah pa so prejeli Ana Goršek, Ane Mari Petre, Marta Vo-šnjak, Ivan Žurej, Jelka Gorenak in Janko Melanšek. Z značkami so se zahvalili tudi organizatorjem šole in drugim, ki so pripomogli k njeni uspešni izvedbi. Glavni organizator je vseh pet let ob finančni podpori Občine Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. K. R., foto: T. T. Udeleženci slikarske šole z Rudijem Španzlom v ospredju Risto Savin obeležen z deli likovnikov Razstava v spomin na Rista Savina Žalski likovniki, člani likovne sekcije KUD Žalec, so v četrtek, 4. septembra, javnost znova presenetili s svojimi likovnimi deli. Tokrat so ustvarjali na temo Risto Savin. S to razstavo so dali svoj prispevek k spominu na pred 60 leti umrlega velikega človeka, ki je s svojimi skladateljskimi deli zaznamoval savinjsko metropolo in našo deželo. Tokrat je razstavilo svoja dela v Savinovem likovnem salonu 12 likovnih ustvarjalcev, ki so na ogled postavili 25 del. Avtorji teh del so: Stella Mu-zlovič, Janko Melanšek, Dušan Kovač, Marta Vošnjak, Barbara Dimeč, Uroš Koceli, Dane Klinc, Jože Pogačar, Viktor Lešnik, Majda Smrkolj, Mojca Kuzman in Jože Leskovšek. O namenu razstave, simboliki, ki je povezana s to razstavo in Savinovo hišo, o Frideriku Širci - Ristu Savinu in še čem je zbranim spregovorila Lidija Koceli, ki je povezovala tudi program ob odprtju razstave. Za kulturni program sta tokrat poskrbeli sopranistka Nataša Krajnc in pianistka Irena Kralj. O likovnih delih avtorjev je spregovoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel. Matija Plevnik: »Avtorji so svoja dela ustvarjali v različnih tehnikah, od klasične tehnike olje na platnu do akvarela in akrila na platnu, nekaj del pa ima tudi mešano tehniko. Tudi motivni svet je zelo različen in je v razponu od tihožitij, žanrskega slikarstva, portretov pa vse do nekih poigravanj z modernističnimi slikarskimi praksami. S tem, da je ta razstava v rojstni hiši Friderika Širce - Rista Savina, pa dobiva še dodatno prostorsko, časovno in zgodovinsko razsežnost, kar je vsekakor zelo zanimivo in pomembno.« D. Naraglav Dan športa v Žalcu Z odprtja obnovljenih igrišč Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Občina Žalec in Zveza športnih društev Občine Žalec so v Športnem centru Žalec organizirali pravi športni dan, pripravili so namreč zanimive športne dogodke za vse generacije. Vrata so odprli vsi športni objekti, tako da je kakih tisoč bolj ali manj aktivnih športnikov sodelovalo pri različnih športnih igrah. Poseben poudarek je bil namenjen županovemu sprejemu športnikov, odprtju obnovljenih športnih igrišč, 25. Vebrovemu memorialu v tenisu ter promocijski košarkarski, rokometni in odbojkarski tekmi. Sprejema, ki ga je pripravil župan Lojze Posedel za športnike in trenerje, ki so dosegli najvišja mesta na državnih prvenstvih ali na mednarodnih tekmovanjih in olimpijskih igrah v Pekingu, se je udeležilo 77 športnikov. V nagovoru jim je čestital in vsakemu izročil priložnostno darilo. V športnem centru so obnovili večnamensko rokometno ploščad, dve igrišči za odbojko na mivki, na košarkarsko igrišče pa položili polyton. S prerezom traku so igrišča predali namenu udeleženca olimpijskih iger Urška Žolnir in Rok Drakšič in župan Lojze Posedel, ki je nato z metom za tri točke zadel v drugem poskusu. Na teniškem turnirju v naključno izžrebanih parih je v skupini do 50 let zmagal par Zagoričnik-Račnik mlajši in nad 50 let Račnik starejši-Ko-rotaj. T. Tavčar Športnice, športniki in trenerji ob sprejemu Priprave šempetrskih odbojkarjev Odbojkarji prvoligaške ekipe SIP Šempeter so pretekle dni opravili prve priprave za novo sezono, ki so temeljile na pridobitvi vzdržljivosti. Za priprave sta skrbela kar dva trenerja, Peter Huš in Aleksander Korber. V novi sezoni bodo za ekipo SIP Šempeter nastopih vsi igralci, ki so si v lanski sezoni priborih vstop v prvo hgo. Ekipo je zapustil le Klemen Hrastovec, ki je odšel v prvoligaški klub Galex Mir iz Murske Sobote. Sicer pa se je ekipa okrepila z dvema novima igralcema: na mesto podajalca je prišel Dejan Matijaševič, ki je v prejšnji sezoni igral za Termo Lubnik, na mesto libera pa Simon Krakar iz Žužemberka. Ekipa ureja dokumentacijo še za enega tujega igralca, ki naj bi igral na mestu sprejemalca. Septembra bodo morali odbojkarji veliko in trdo delati. Poudarek bo na delu z žogami in sami igri, zato bodo skušali odigrati čim več trening tekem in turnirjev. Prvo kolo 1. državne odbojkarske lige bodo Šempetrani začeli doma, in sicer že 11. oktobra. Žreb je šempetr-ski ekipi tokrat namenil kot prvega nasprotnika ekipo Termo Lubnik. Cilj, ki so si ga zastavili šempetrski odbojkarji v letošnji sezoni, je obstanek v prvi ligi brez dodatnih kvalifikacij. Prav tako se na novo sezono pripravljajo tudi druga ekipa SIP Šempeter, ki bo igrala v 3. DOL, in mladinske ekipe. Tudi te bodo začele s prvenstvenimi tekmami 11. oktobra. T. T. Na pripravah v Novi Zelandiji tekem svetovnega pokala v disciplini snežni kanal in akrobatskih skokih. Luka je že v lanski sezoni pokazal izreden talent, saj je na tekmi svetovnega pokala v članski konkurenci dosegel 13. mesto. Prihajajoča sezona je za Luko zelo pestra, saj ga po vrnitvi iz Nove Zelandije čakajo tekme svetovnega pokala v Londonu, Stockholmu, Grenoblu, Moskvi, Kanadi in Južni Koreji. Letošnje priprave in rezultati tekmovanj so še pomembnejši zaradi potrditev norm za prihajajoče zimske olimpijske igre leta 2010. M. C. Sedemnajstletni Luka Jero- snegu, je odšel na dvomeseč-mel iz Braslovč, član državne ne priprave v Novo Zelandijo, reprezentance v deskanju na Tam se bo udeležil tudi dveh Luka pred novimi izzivi Dan preboldske košarke Dan preboldske košarke V petek, 12. septembra, in v soboto, 13. septembra, je v Športni dvorani Prebold potekal tradicionalni dan preboldske košarke. V okviru tega dne so pripravili turnir generacij preboldskih košarkarjev in 11. memorial v spomin na dolgoletnega igralca in košarkarskega zanesenjaka iz Prebolda Sergeja Gomin-ška - Serža. Na spominskem turnirju so poleg domače ekipe Prebolda sodelovale še prvoligaška ekipa Alpos Šentjur ter ekipi iz 1. B SKL, Kraški Zidar Jadran Sežana in Radenska Creativ Murska Sobota. Prvi dan sta slavili ekipi Alposa in Kraškega Zidarja. Na sobotni tekmi sta se za 3. mesto najprej pomerili ekipa Prebolda in Radenska iz Murske Sobote. Po izenačeni igri v prvem delu je ekipa Radenske v nadaljevanju s 115 : 75 premagala domačo ekipo. V finalu sta zaigrali ekipi Kra- ški Zidar Jadran Sežana in Alpos Šentjur. Sežanci so ves čas vodili in tako zasluženo slavili zmago z rezultatom 86 : 79. Sledila je slovesna razglasitev rezultatov 11. memoriala Sergeja Gominška. Pokale je podeljevala Marina Gominšek, žena pokojnega Sergeja Gominška. Organizatorji KK Prebold so tudi tokrat zelo dobro pripravili športni dogodek in ga oplemenitili tudi s priložnostno razstavo. D. N. 8. olimpijada upokojencev Med streljanjem z zračno puško Na Ponikvi pri Žalcu sta društvo upokojencev in Demokratska stranka upokojencev Ponikva pripravila 8. olimpijado. Več kot 270 članov 17 društev upokojencev iz Savinjske in Šaleške doline se je pomerilo v petih disciplinah. Zmagovalci v posameznih disciplinah: v metanju krogov Ernest Lužar iz Društva upokojencev Vrbje in Katica Klinc iz Šempetra, v metanju pikada Ludvik Gorenak iz Levca in Jožica Lužar iz Vrbja, v suvanju krogle Srečko Kavalar iz Levca in Pavla Rednak iz Vinske Gore, v ruskem kegljanju Ciril Rotovnik iz Šentilja in Lojzka Zagoričnik s Ponikve in v streljanju z zračno puško Rudi Krajnc iz Prebolda in Pavlina Glušič iz Vrbja. Ekipni zmagovalci so v vseh petih disciplinah, tako pri moških kot ženskah, postali člani Društva upokojencev Ponikva. Olimpijade se je udeležil tudi predsednik Demokratske stranke upokojencev Slovenije Karl Erjavec. T. Tavčar Turnir v odbojki na mivki Športno društvo Cizej je pripravilo prvi turnir v odbojki na mivki za prehodni pokal ŠD Cizej. Turnir je potekal na odbojkarskem igrišču v Studencih pri Veliki Pirešici. V prvi skupini je zmagala ekipa družine Kladnik iz Prebolda, v drugi skupini pa veteranska ekipa Športnega društva Cizej. Športno društvo Cizej je bilo ustanovljeno leta 2006 in šteje 50 članov. Najaktivnejši so v odbojki, kolesarjenju, malem nogometu in pohodništvu, pozimi pa v smučanju. T. Tavčar Najboljše tri ekipe Hopsi pridno vadijo Polzelski Hopsi, ki bodo tudi letos nastopili v najmočnejši slovenski košarkarski ligi, pridno vadijo. V soboto so odigrali tudi prvo prijateljsko tekmo z ekipo Zaboka iz Hrvaške in zmagali z rezultatom 92 : 66. Varovanci Boštjana Kuharja so stvari vzeli v svoje roke že na samem začetku in prišli v vodstvo 7 :0, nato pa so svojo prednost do konca tekme le še stopnjevali. Največ točk (21) je za Hopse dosegel temnopolti Shawn King (nova okrepitev), 15 skokov in 6 blokad, kar je prav gotova lepa statistika. Mladi Danijel Vujasinovič jih je dosegel 18, izkušeni Marko Šamanič (nova okrepitev) pa 14 točk. S prvenstvenim tekmovanjem bodo začeli 4. oktobra. T. T. Alešev memorial Osnovnošolci na III. Aleševem memorialu Atletski klub Žalec je v sredo, 16. septembra, na stezah atletskega stadiona v Žalcu pripravil že III. Alešev memorial - atletski miting v spomin na dolgoletnega atleta in člana AK Žalec Aleša Gašpariča. Poleg Aleševega memoriala je na stezah ta dan potekal tudi 4. krog ekipnega prvenstva Slovenije za pionirke in pionirje U 16. Tretjega Aleševega memoriala se je udeležilo 149 tekmovalcev v starostni skupini osnovnošolcev v kategorijah U 10, U 12 in U 14 iz šestih slovenskih klubov, in sicer iz AK Velenje, AK Domžale, AD Kla-divar Celje, AK Ptuj, AD Poljane Maribor in AK Žalec, tekmovali pa so tudi atletike željni učenci in učenke iz Osnovne šole Petrovče. Atletinje in atleti Ponovno v vrhu Evrope Naši taekwondoisti Žalčanke izpadle iz pokala EHF V Poreču na Hrvaškem je poleti potekalo letošnje mladinsko in člansko evropsko prvenstvo v taekwondoju. Ob udeležbi 30 držav in več kot 450 tekmovalcev so se odlično izkazali tudi slovenski tekmovalci pod vodstvom trenerjev Petra Landekerja in Simona Jana. Šestnajst tekmovalcev je skupno osvojilo dve prvi, dve drugi in sedem tretjih mest. Z naslovom evropskega prvaka sta se v borbah že drugo leto zapored okitila Uroš Rupreht med mladinci -63 kg in Staša Lipnik med mladinkami -58 kg. Ženska članska ekipa, Tanja Verboten in Staša Lipnik so osvojile tretje mesto v formah, Sabina Javornik, Denis Ninič, Aljaž Žvikart in Žan Marguč pa tretje mesto v borbah. Tudi tekmovalci iz braslovškega kluba Sun so odlično nastopili in tako razveselili svojega trenerja Simona Jana: »Gašper Drnovšek je nastopil v ekipi mladincev, ki so po zmagi nad Norvežani izgubili proti Škotom ter posamezno v kategoriji -45 kg, kjer je so se tokrat pomerili v dveh disciplinah, in sicer v teku na 60 m in skoku v daljino, v memo-rialni disciplini - tek na 60 metrov pa sta tokrat slavila Nina Perko iz AK Žalec in Aljaž Br: lek iz AK Ptuj. Zmagovalca sta iz rok Rada Gašpariča - očeta pokojnega Aleša prejela pokal mesta Žalec. V četrtem krogu ekipnega prvenstva Slovenije za pionirke in pionirje U 16, ki je zajemal šest disciplin, in sicer met diska, troskok, met krogle, skok v višino, tek na 295 m ovire ter tek na 2000 metrov, so žalske atletinje osvojile drugo mesto, ekipni prvak v letu 2008 pa je postal Atletski klub Krka Novo mesto. Z vsakoletno organizacijo tekmovanja se želi AK Žalec oddolžiti pokojnemu Alešu za delo, ki ga je vložil v Atletski klub Žalec pri samem zagonu, obenem pa upajo, da bo miting z leti prerasel v še številčnejšo prireditev, ki bo privabila tudi večje število gledalcev. D. N. izgubil v boju s kasnejši evropskim prvakom iz Rusije. Saša Širše je skupaj z žensko ekipo osvojila tretje mesto v formah, v borbah pa so izgubile proti ekipi Češke. Aljoša Drnovšek je v kategoriji borbe -75 kg po zmagah nad Hrvaško, Finsko in Ukrajino po izenačeni borbi šele po podaljšku izgubil proti predstavniku Rusije ter osvojil naslov vice prvaka Evrope.« Mitja Potočnik je v kraljevski kategoriji +85 kg po zmagah nad Grčijo, Češko in Bosno je zgubil proti predstavniku Rusije in ravno tako postal vice prvak. Simon še dodaja, da je bila na kongresu EITF, ki je potekal v Poreču, Slovenija izbrana za prireditelja naslednjega evropskega prvenstva. Mitja Potočnik pa se od sredine avgusta že pospešeno pripravlja za nastop na profesionalnem turnirju v taekwondoju PRO TAEKWONDO - ROUND FINAL ONE. Kvalifikacije za ta turnir bodo 25. oktobra v Mariboru. D. Naraglav Rokometašice RK Celeia Žalec so na Češkem z ekipo Vritterm Veseli odigrale povratno tekmo pokala EHF in z rezultatom 32 : 21 izgubile tudi drugo srečanje. Žalčanke so bile prvih deset minut enakovredne nasprotnicam, rezultat je bil 6 : 6, v nadaljevanju pa so Čehinje z delnim rezultatom 4 : 0 prišle v vodstvo 10 : 6 in ob polčasu vodile že s sedmimi goli razlike. Tudi v nadaljevanju so gostiteljice igrale odlično, v 52. minuti so vodile za enajst golov in ob koncu zasluženo zmagale ter se uvrstile v drugi krog pokala EHF. Pri Žalčan-kah sta bili najuspešnejši Ana Petrinja z devetimi goli in Lina Krhlikar s šestimi. Tako so Članska ekipa odbojkaric ŽOK Aliansa je 11. avgusta začela s pripravami na prvoligaško tekmovalno sezono, avgusta in septembra pa odigrala tudi nekaj prijateljskih tekem. Pod vodstvom trenerja Borisa Klokočovnika in pomočnika Roberta Remica so s treningi v dvorani OŠ Šempeter začele vse lanskoletne igralke razen Eve Glavan. Letošnje okrepitve so igralke iz širše celjske, savinjske in koroške regije: Ana Skarlovnik iz Prevalj, Barbara Hren in Nataša Šega iz OK Comet Zreče in Žalčanka Lina Krhligar v akciji Žalčake izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. Uspešneje pa se je za ekipo RK Celeia Žalec začelo državno prvenstvo. V 1. kolu so Valentina Založnik iz OK Ljubno. Tudi letošnja ekipa je zelo mlada, povprečje starosti igralk je 20 let. Konec avgusta je bila ekipa na 7-dnevnih pripravah na Rogli, kjer je odigrala prijateljsko tekmo z odbojkaricami univerzitetne ekipe iz ZDA. Rezultat tekme je bil 3 : 0 (25 : 12, 28 : 26, 25 : 20) za ekipo ŽOK Aliansa. V nadaljevanju priprav so 10. septembra odigrale še prijateljsko tekmo s prvoligaško ekipo Benedikt in zmagale z rezultatom 3:1. Ekipa ŽOK Aliansa se je 13. septembra doma z rezultatom 25 : 19 premagale ekipo Škofje Loke. Najuspešnejša strelka pri domači ekipi je bila Ana Petrinja, ki je dosegla 8 golov. T. Tavčar udeležila tudi tradicionalnega odbojkarskega turnirja na Ptuju in v konkurenci OK Rogoza in OK Ptuj, oba prvoligaška kluba, prepričljivo zmagala in osvojila zlati pokal. Intenzivne priprave članske ekipe na tekmovanje v 1. DOL se nadaljujejo v domači telovadnici. V sklopu dneva športa je župan Lojze Posedel pripravil sprejem za športnike, ki so v prvi polovici leta 2008 dosegli izjemne rezultate na naj višjih nivojih. Iz kluba ŽOK Aliansa so si to zaslužile igralke ekipe v mali odbojki, saj so osvojile naslov državnih prvakinj. Med vrhunskimi športniki je bila tudi kadetinja Mojca Božič, ki bo v novi sezoni 2008/09 tekmovala v 1. DOL, sicer pa je trikratna državna prvakinja v odbojki na mivki v treh starostnih kategorijah, U18, U20 in U23, ter 9. na evropskem prvenstvu. Odbojkarska zveza Slovenije je že objavila razpored tekem I. in 3. DOL sezone 2008/09. Uvodna tekma bo v soboto, II. oktobra, kraj in ura pa še nista določena. D. N. Posnetek s prijateljske tekme med ZOK ALIANSA in univerzitetno ekipo iz ZDA ŽOK Aliansa pred novo sezono Medgeneracijski nogometni turnir Odprto prvenstvo v tenisu Športno društvo Tabor je prvo septembrsko sobotno popoldne pripravilo medgeneracijski nogometni turnir občanov Občine Tabor. Turnirja se je udeležilo pet ekip različnih starostnih kategorij, in sicer do 20, med 20 in 30, med 30 in 40, med 40 in 50 ter nad 50 let. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim, tako da se je turnir zavlekel v pozno popoldne. Tekme so bile zelo razburljive s številnimi zadetki, na koncu pa je zmagala ekipa starostne kategorije med 40 in 50 let, in sicer kot edina ekipa brez poraza. Turnir je bil zelo dobro organiziran, saj je bilo poskrbljeno tako za igralce kot gledalce. Ob zanimivih tekmah pa seveda ni manjkalo hrane in pijače. Sicer pa se je tudi tokrat izkazalo, da se lahko mladost na eni ter izkušnje na drugi strani povsem enakovredno kosajo tudi na nogometnem igrišču. Vsi udeleženci turnirja so prikazali pravi športni boj in obenem dokazali, da leta v športnem duhu ne igrajo nobene vloge. D. N. Teniški klub Polzela je v počastitev praznika Občine Polzela pripravil odprto prvenstvo Polzela 2008 za rekreativce. Na štirih teniških igriščih na Bregu pri Polzeli je nastopilo 57 udeležencev iz različnih krajev Slovenije, tekmovanje pa je potekalo kar teden dni. Prvo mesto je osvojil Matej Martinšek (Velenje), ki je v finalu 9 : 7 premagal Janka Benčino (Celje), tretji je bil Tjaš Ramšak (Velenje), ki je 9 : 3 premagal Leo Sunarič (Žalec). Najboljši domačin je bil Roman Močnik, osvojil je osmo mesto. Prehodni pokal je Mateju Martinšku po- delil polzelski župan Ljubo Žnidar. Pokale, priznanja in nagrade so prispevali števil- ni sponzorji, tekmovanje pa je bilo dobro pripravljeno in izpeljano. T. Tavčar Na turnirju so se pomerile ekipe različnih starostnih kategorij Od leve proti desni: Matej Martinšek, Janko Benčina, Tjaš Ramšak in Lea Sunarič September 2008 NASVETI/INFORMACIJE Pisma bralcev Kmetijska zemljišča - vikend paket Vladna zavrnitev sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od Velenja do avtoceste Als priključkom v Šentrupertu je naletela na veliko odobravanje po vsej Sloveniji. Bilo je začutiti, da država le nekaj da na stroko. Žal le za tri dni. V ponedeljek, 15. septembra 2008, je vlada sprejela sklep o začetku priprave DPN za državno cesto od Velenja do avtoceste Als priključkom v Šentrupertu. Vlada je kot »VIKEND PAKET« »prodala« najboljša kmetijska zemljišča avtocestnemu in velenjskemu lobiju. Negativno mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi poteka trase po najboljših kmetijskih zemljiščih je botrovalo zavrnitvi sklepa, a čez noč postalo nepomembno. Na napačno usmeritev trase od Velenja do Šentruperta zaradi tega vzroka in vseh ostalih že dolgo opozarjamo v Civilni iniciativi Braslovče. Imamo podporo in mnenja številnih strokovnjakov s področja geologije, rabe in varstva tal, kmetijstva, vodarstva ... To traso je kot neustrezno zavrnil tudi občinski svet Občine Braslovče. Dejstvo je, da so mogoče ustreznejše in cenejše trase, ki bodo povezale velenjski bazen z avtocesto A L Če se država, kljub zavezi EU o ohranjanju kmetijske zemlje, zaradi lokalnih interesov in predvolilne mrzlice tako mačehovsko obnaša do vrednot nacionalnega pomena, bomo morali državljani sami z vsemi načini državne nepokorščine zaščititi naše interese, ki temeljijo na strokovnih podlagah. Člani Civilne iniciative Braslovče V novo šolsko leto „Če bomo znali pri učencu zaigrati na prave strune, bomo iz njega izvabili čudovite melodije ...“, so besede, s katerimi je učitelje Spodnje Savinjske doline v sredo, 27. avgusta, v Domu II. slovenskega tabora Žalec, ko je naša dolina že zavita v vonj hmeljeve kobule, pospremil dr. Jože Bajzek, profesor in predavatelj s salezijanske papeške univerze v Rimu. Dr. Bajzek je na povabilo OŠ Šempeter pripravil izredno čustveno predavanje, v katerem je razmišljal o odnosu med učiteljem in učencem. Po uvodnem nagovoru in kratkem orisu predavateljevega ustvarjalnega dela, ki ga je opravila ravnateljica OŠ Šempeter, magistrica Petra Stepišnik, je učiteljem na način - kot zna le on - odprl še večje svetove za razmišljanje o učiteljevi življenjski danosti in njegovem poslanstvu. Predavatelj je s pomočjo filma, glasbe in lastne življenjske filozofije skušal učiteljem prikazati čas, v katerem živimo, čas, v katerem so otroci večino prepuščeni sami sebi. Zaradi družbe, ki je ekonomsko usmerjena, zlasti otroci nimajo možnosti najti pravih idealov. Digitalna doba jih sili, da bežijo v virtualni svet in le-tega ne ločijo več od realnosti. Živijo samo za trenutek, ne razmišljajo o prihodnosti. Zaradi hitrih družbenih in tehnoloških sprememb se tudi generacije hitro spreminjajo. Kljub drugačnosti pa želijo, da jim prisluhnemo. Zato je tudi za učitelje in vse, ki delajo z otroki, pomembno, da dajo mladini korenine in peruti preko resnične ljubezni, skrbi, komunikacije, spremljave in pomoči ter našega zgleda. Vsak učenec mora biti učitelju enkraten in dragocen. Učitelj mora učenca spoznati, imeti zanj čas in mu zaupati. Dr. Bajzek je v svojem razmišljanju poudaril, da moramo mladim, ki se spreminjajo skupaj z družbo, dovoliti, da so del nas. Poudaril je: „Sodobna tehnološka sredstva ne morejo nadomestiti učiteljevega časa, ki ga potrebujejo učenci. Če hoče učitelj kaj koristnega povedati svojemu učencu, mora biti v stiku z njegovim življenjem.“ Opozoril je, da nas mladi silijo, da v sodobni družbi, ki s svojo tehniko posega v najintimnejšo globino človeka, ponovno preverimo naše duhovno, politično in družbeno življenje, da ustvarimo take življenjske pogoje, v katerih ne bo komunikacijske praznine. Na starše in vzgojitelje tako pade težko breme - dati mladim znanje, znanje za življenje. Zora Gajšek, učiteljica na OŠ Šempeter, ki poučuje že več kot dvajset let, nam je po predavanju povedala: „Predavanje dr. Bajzka je name napravilo močan pečat, lahko rečem, da se me je dotaknilo. Najbolj sem vesela, ko sem ugotovila, da mi je blizu predavateljevo razmišljanje in da pri svoji komunikaciji z otroki marsikaj od povedanega že počnem.“ Poslušalci (učitelji) v žalski dvorani smo bili navdušeni. Tovrstno predavanje človeka res ne pusti ravnodušnega, in verjemite, domov odide bogatejši - tudi z močmi in energijo za novo šolsko leto. Valentina Toman Čremo-žnik, OŠ Šempeter Lizin podvig Marca 2008 je bil v okviru SVIZ-a ustanovljen Lizin zdravstveni sklad (v nadaljevanju LZS) z namenom finančno pomagati članom in njihovim ožjim družinskim članom pri zdravljenju doma ali v tujini, in sicer v primerih, ko odpove zdravstvena zavarovalnica zaradi mnenja konzilijev; ti namreč odobrijo (ali pa ne) zdravljenje s posebnimi zdravili in zdravljenje v tujini. Razlogi za negativne odločbe ZZZS so različni, dejstvo pa je, da slednji ne bi smel oziroma sploh ne more odločati o dodelitvi sredstev in napotitvi pacientov na zdravljenje v tujino BREZ pozitivnega mnenja pristojnega KONZILIJA (zdravnikov). Torej - ne ustavlja se na ZZZS, ampak pri mnenjih na KONZILIJIH. Tako je bilo v primeru nekaj naših članov, ki jim je LZS namenil finančna sredstva, in tako je bilo tudi z LIZO, ki je potrebovala presaditev kosti iz kolka v kostni del čeljusti. Na podlagi treh mnenj iz Anglije, pozitivnega mnenja njenega osebnega ortodonta, je naš konzilij kljub vsemu zavrnil prošnjo za napotitev na zdravljenje v tujino, konkretno na Great Ormond Street Hospital for Children v Londonu, kamor smo Lizo na lastne stroške peljali trikrat. Že leta 2005 so v Londonu napovedali, da bo do 9. oziroma 10. leta potrebovala omenjeno operacijo predvsem zaradi močnega kolapsa zgornje čeljusti v fazi rasti. Akcija, ki jo je sprožil SVIZ z Marjanom Gojkovičem na čelu ter vsemi zaposlenimi in tudi z mojimi sodelavci v Dijaškem domu Celje, je obrodila sadove. Tako se je v LZS s pomočjo območnih odborov SVIZ-a, podjetij in posameznikov nabralo okoli 15.000 € v pičlih štirih mesecih. Tudi na OŠ Šempeter, ki jo obiskuje Liza, so se takoj odzvali (sindikalna zaupnica, gospa ravnateljica in vsi zaposleni) in prispevali denar za operacijo. Na našo stisko so se samoiniciativno odzvali tudi nekateri starši Lizinih sošolcev ter krajani KS Šempeter. Operacija, ki so jo v Londonu opravili v enem samem dnevu, je odlično uspela. Liza je po mnenju svetovno znanega plastičnega kirurga in mojstra na področju zdravljenja otrok s shizami dr. B. C. Sommer-lada to operacijo nujno potrebovala, saj ji je moral presaditi dve kosti na tri konce čeljusti (prej je bilo načrtovano manj) in menda je bil skrajni čas, ko se je to še dalo narediti. Liza je tako pridobila na funkcionalnosti zobovja in govora. Pa še to: Ker je tim v Londonu vedel za nepodprtost našega konzilija, so predlagali, da Lizo operirajo v Broomfield Hospital v Chelmsfordu, nedaleč stran od Londona, kjer smo za zdravljenje, poseg, zdravila, način zdravljena in ponovni pregled poravnali stroške v višini 8.000, torej občutno manj, kot je bilo prvotno načrtovano; v tujini očitno ne gledajo samo na denar. Ob toliko (potrebnih???) operacijah na ušeskih in ob neodobravanju našega konzilija pa samo po "angleško" in zelo uglajeno zmajujejo z glavo. Še enkrat torej hvala vsem zaposlenim na OŠ Šempeter, saj so v vseh šestih letih, kolikor Liza obiskuje to šolo, pokazali, da jim je mar za stisko otroka in njegovih najbližjih; na vse najine prošnje, predloge in mnenja in zdravnikov iz tujine so se pozitivno odzvali in se trudili lajšati težave ter tako predvsem Lizi omogočili čim uspešnejše in čim manj stresno šolanje. Iskrena hvala krajanom KS Šempeter, Podlog in Grušovlje. Iz srca se zahvaljujemo vsem, hkrati pa razmišljamo, kako pomagati tudi ostalim otrokom in staršem, ki se soočajo z dvomi, negotovostjo, osamljenostjo ... pri zdravljenju doma ali v tujini. ZAVEDAMO SE, DA NAM BREZ VAS NE BI USPELO. HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ. Družina Privošnik 55. obletnica mature Sošolke in sošolci smo s svojimi partnerji praznovali 50. obletnico mature na našem, tedaj pred petdesetimi leti prelepem, čistem in vzorno urejenem šolskem posestvu v Šentjurju, danes pa so ostala le še propadla gospodarska poslopja. Kljub naši žalosti smo si takrat ob slovesu sošolci obljubili, da bomo še naprej vsakih pet let praznovali obletnice - tako dolgo, dokler nam bodo leta dopuščala. Za srečanje sta konec meseca julija poskrbela Pavle Novak in Albert Lichtinegger. Tokrat smo' se v malem številu sošolcev in hkrati prijateljev zbrali v spomin na našo 55. obletnico mature na lepi turistični kmetiji Bukovnik, na nadmorski višini 1327 m nad Solčavo v Zg. Savinjski dolini, in se spomnili tudi pokojnih sošolcev, profesorjev in strokovnih delovodij in se poklonili njihovemu spominu. Slavni slovenski in mednarodno priznani operni pevec gospod Jurij Reja, naš sošolec in srčni prijatelj, nam je na čast naše visoke obletnice zapel nekaj čudovitih opernih spevov in slovenskih domoljubnih pesmi. Ob koncu pa smo vsi prisotni zapeli priljubljeno ponarodelo pesem En starček je živel ... Razšli smo se s prečudovitimi vtisi in se prisrčno poslovili do naslednjega srečanja. Albert Lichtinegger, Žalec Na Rinki je vedno lepo Na predzadnjo avgustovsko soboto so se člani Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Žalec zbrali na tradicionalnem srečanju na Rinki nad Gotovljami. S pozdravnimi besedami je srečanje odprl predsednik Stanko Zupanc. Osrednji govornik je bil podpredsednik Janez Meglič, ki je ob letošnji 60-letnici združenja borcev za vrednote NOB Slovenije podal kratko zgodovino organizacije in poudaril zasluge borcev in udeležencev NOB za Slovenski narod, za osvoboditev in osamosvojitev Slovenije, za ves povojni razvoj. Dotaknil se je tudi sedanjih perečih problemov in bližnjih volitev v državni zbor s poudarkom na spoštovanju pridobitev in vrednot NOB. Srečanje so izkoristili za sprejem novih članov. Predsednik Stanko Zupanc je podelil izkaznice petim novim članom, med njimi tudi Lojzetu Posedelu, županu Občine Žalec. Zbor so z nagovorom pozdravili predsednik Območnega združenja ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, predsednik sveta KS Gotovlje Peter Janič, predsednik LD Žalec Janko Stebernak in župan Lojze Posedel. Za prijetno glasbo in vedno borbene partizanske pesmi je poskrbel Fonzi Lesjak, za pogostitev pa Gostišče Rimljan. M. J., Žalec Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252 Umik dela za leto 2008/2009: individualne psihoterapije, akupunkture in računalniška diagnostika: od ponedeljka do četrtka skupinske dejavnosti: 1. in 3. sreda v mesecu ob 19. uri (skupinska psihoterapija) 2. in 4. sreda v mesecu ob 19. uri (Chi gong,fai chi, ples) "Lahko si pridobiš izkušnje ali ostaneš pri domnevah." Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Luknja, ki me privlači Začaran krog, ki se ponavlja iz roda v rod Že Peck je v svoji knjigi Ljubezen in duhovna rast v prvem poglavju zapisal: »Življenje je težko.« Množica je knjig, ki nas učijo, kako naj se ravnamo, kako naj mislimo, kako naj... Toda spremembe so težke in včasih nemogoče. Želimo spremeniti partnerja, da bi bil po naši podobi. Zakaj? Smo sužnji iluzije o princu na belem konju, vili, princeski? Zgodbo, ki sem jo zasledila iz prevoda dela Rajnee-sha, sem v mislih pretopila v partnerstvo, iskanje pravega. »Neki moški se je odločil, da si poišče Popolnega Učitelja. Prebral je mnogo knjig, obiskal je veliko modrecev, poslušal, se pogovarjal, toda še vedno je bil poln dvomov in negotovosti... Čez dvajset let je srečal moža, ki je ustrezal v besedah in dejanjih njegovi predstavi o Popolnem Učitelju. Reče: »Dozdeva se mi, da si ti Popolni Učitelj. Če si, potem je moje iskanje zaključeno.« Mojster odgovori: »Ja, tako me imenujejo.« »Potem te prosim, da me sprejmeš za Učenca,« je rekel. »Tega ne morem storiti, kajti Popolni Učitelj, ki si ga želiš, v zameno terja Popol- nega Učenca.« Moški hlepi po ženski, ki bi bila po njegovi presoji Prava, in ženska hlepi po moškem, ki bi naj bil po njenih merili Pravi. Mnogi niso sposobni sprejeti partnerja v njegovi enkratnosti in se učiti v odnosu. Strah jih dela nerazumevajoče, so v obrambi, imajo občutek nemoči in ogroženosti. Mnogi se tako bojijo odnosov zaradi slabih izkušenj, vzorcev od doma, da ostajajo sami, čeprav vse življenje iščejo, hlepijo po princu, princeski. Malo je ljudi, ki so se sposobni predati in sprejeti partnerstvo kot pot osebnostnega zorenja. Le redki se zazrejo in odkrivajo odzive na svoje vedenje v partnerjevih odzivih. Zdaj hodim po drugi ulici Velikokrat se srečam pri svojem delu z mladimi, ki na vprašanje, kaj bi radi postali, ne vedo dogovora. In kje bodo pristali ti ljudje? Že dr. J. Rugelj je govoril: »Kdor ne ve, kaj hoče, bo pristal tam, kjer noče.« Kdor pozna cilj, h kateremu teži, ima pogosto pot posuto s trnjem. Vztrajni, usmerjeni v dobro, uspejo. Avtobiografija v petih poglavjih, prevod Uroš Kalčič - Tibetanska knjiga življenja in smrti Hodim vzdolž ulice in padem v globoko luknjo, ki zija v pločniku. Zgubljen sem ... Brez upanja. Saj nisem sam kriv. In celo večnost traja, preden najdem pot ven. Spet grem po isti ulici. V pločniku zija globoka luknja. Delam se, da je ne vidim. In spet padem vanjo. Ne morem verjeti, da sem spet tam. Ampak, saj nisem sam kriv. In zopet traja celo večnost, preden pridem ven. Spet grem po isti ulici. V pločniku zija globoka luknja, vidim jo in spet padem vanjo ... Kar iz navade. Tokrat imam oči odprte. Vem, kje sem. Zdaj vem, da sem sam kriv. Nemudoma pridem iz nje. Spet grem po isti ulici. V pločniku zija globoka luknja in jaz seji izognem. Zdaj hodim po drugi ulici. Znanec mi je rekel: »Vem, kje je »luknja«, hočem se ji izogniti, toda kar samo me potegne vanjo. Ogromno energije zahteva, da se ji izognem.« Pesnitev je hkrati molitev in nas vodi v razumevanje vsega. Laže živimo, ker razumemo, vendar srce krvavi, ker gre Svet v propad. Le majhni otočki oaze živijo srečno. Naredimo si svoj otoček - svoj mikrokozmos, da zmoremo imeti trenutke sreče ob bolečini našega makrokozmosa. Pripravila mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Tretješolci OŠ Šempeter obirajo hmelj Lokostrelski tabor Ložnica 2008 V petek, 5. 9. 2008, smo se tretješolci iz Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini odpravili na kmetijo Cokan v Spodnje Roje ter si ogledali celoten postopek obiranja hmelja. Prvi dnevi septembra ne zadišijo le po šolskih klopeh, temveč tudi po dišečem hmelju. V Savinjski dolini, ki velja za deželo zelenega zlata, tako v tem času vonj sveže obranih hmeljevih kobul preplavi vasice, ceste in polja. Ker nas je zanimalo, kako poteka celoten proces obiranja hmelja in njegovo skladiščenje, smo tretješolci iz Osnovne šole Šempeter obiskali kmetijo Cokan v Spodnjih Rojah. Tja smo se odpravili peš in si že med potjo ogledali ogromna hmeljišča. Ves čas nas je spremljal vonj po sveže obranem hmelju. Na domačiji sta nas prijazno sprejela gospodar kmetije Ivo Cokan ter njegova žena Maja Klemen Cokan. Odpeljala sta nas na njivo, kjer smo si ogledali strojno trganje hmelja, nato pa se preizkusili v ročnem trganju in obiranju. Ugotovili smo, da to ni lahko delo. Traktorist je hmelj peljal k obiralnemu stroju, zato smo se tja odpravili tudi mi. Prikazali so nam strojno obiranje hme- lja. Opozorili so nas tudi na varnost, saj je strojno obiranje lahko zelo nevarno opravilo, če nismo dovolj pazljivi. Nato smo se po stopnicah povzpeli na sušilnico, kjer nam je gospod Cokan predstavil sušenje, pakiranje in skladiščenje. Dopoldne je na kmetiji hitro minilo, saj smo videli veliko novega in zanimivega. Spoznali smo, da je delo kmeta zahtevno in naporno. Polni novih doživetij smo se odpravili proti šoli. Gostoljubna gospodarja Cokan pa sta nam podarila vrečice posušenih hmeljevih kobul. Teja Perme, Lea Napotnik Lizin poletni tabor 2008 V kampu Menina v Zgornji Savinjski dolini v osrčju neokrnjene narave je letošnje poletje preživljalo aktivne počitnice 125 otrok, starih od 5 do 15 let, iz vse Slovenije. Po idejnih in programskih zamislih Nataše Privošnik (profesorica defektologije in domske pedagogike) in Marjane Lešnik (profesorica slovenščine) ter ob pomoči špor- 3. mesto Martina Kučerja Od 5. do 7. septembra je v Velenju potekalo finale Pokala Slovenije. Udeležilo se ga je preko 90 tekmovalcev iz vseh Slovenskih klubov. V kategoriji mlajših mladin- cev je Martin Kučer iz Žalca s kobilo Coco zasedel odlično 3. mesto. M. C. tnega društva Beli zajec (Bojan Napotnik in Nataša Bokal ter vzgojitelji) in lastnikov kampa (Jure Kolenc in Katja Cafuta) je zaživel LIZIN POLETNI TABOR (LPT), kjer so otroci uživali ob različnih športnih aktivnostih (vožnja s kolesi in kanuji, rolanje, plavanje, namizni tenis, ribolov, igre z žogo ...), v indijanski vasi, ob tabornem ognju, gledališkem večeru, družabnih igrah, spo- znavanju bližnje okolice ... v štirih terminih (1 v juniju, 1 v juliju in 2 v avgustu). Otroci sami in tudi njihovi starši so bili nad programom in izvedbo zelo navdušeni, zato smo se odločili začeto nadgraditi in nadaljevati. Hvala vsem za dano priložnost in zaupanje ter nasvidenje prihodnje leto. Kolektiv LPT, zanj Marjana Lešnik Martin v zraku s kobilo Coco Cicibani SSD v NK Celje Cicibani v NK Celje V selekciji NK Simer Šampion Celje U9 nastopa kar pet fantov (na posnetku) iz Spodnje Savinjske doline. Kljub veliki konkurenci otrok so si s svojim talentom in pridnostjo na treningih zagotovili mesto v ekipi. Pod vodstvom trenerja Marjana Kozmelja se nogometne igre učijo Timi Štojs (Šempeter), Meriš Mejrič (Petrovče), Žiga Rebevšek (Petrovče), Maj Skok (Šem- peter) in Grega Farčnik (Prebold). Gre jim zelo dobro, saj so s svojo ekipo na vrhu MNZ Celje in žanjejo uspehe na mednarodnih nogometnih turnirjih. Fantom ob strani stojijo starši, ki jih nenehno vzpodbujajo. L. K. Telefon: 03/712 12 80 MALI OGLAS Oddam več dobro opremljenih sob z ležišči na ugodni lokaciji na Polzeli. Inf.: 041 64 55 55. v VI muffii GLASBENA SOLA TI ril Zasebna glasbena Šola TIPKO V ŠEMPETRU vabi k vpisu na synthesizer in klavir. NOVO: pripravnica za otroke od 5. do 7. leta. 6SM: 031 841 152 - Nataša Herodež Udeleženci tabora Lokostrelci iz kluba Sokol so na lokostrelskem strelišču LK Sokol Ložnica pri Žalcu priredili drugi tabor. Prvi tovrstni tabor so pripravili lani v Begunjah na gradu Kamen, letos pa so taborili kar doma. Vodja tabora Franc Romih in njegova pomočnika Jure Doberšek in Mitja Salobir so povedali, da so se v taboru učili streljanja, spoznavali novosti opreme in pravil. Na svojem strelišču so v ta namen uredili bivališče s kuhinjo, tušem in sanitarijami. Spali in počivali so v svojih šotorih. Tabora se je udeležilo 16 lokostrelcev z Ložnice in iz sosednjih krajev. Glavni poudarek tabora je na druženju, spoznavanju lepot lokostrelstva, preživetju v naravi, športnih aktivnostih in zabavi ob tabornem ognju. Sicer pa je bil, kot je povedal Franc Romih, glavni cilj tabora predvsem seznaniti udeležence z lokostrelstvom kot veščino, jih usmerjati v zdrav in ustvarjalen način preživljanja prostega časa, jih naučiti živeti v sožitju s samim seboj ter z drugimi ljudmi in Novo šolsko leto Spet je september, rekel je fant in nase navlekel čud'n je gvant. V uhlje slušalke, v nos pa nakit, tak pa res ne mor s v šolo it. Torbo čez rame, v roko pa čik, grozn' to zgleda, pa tud' če je fant šik. Enkrat pa sreču punco bo fletno, takrat se spremenu bo na bolje za večno. \ Naja Bedek, 8.b OŠ Polzela naravo, jih spodbujati k skupinskemu delu in medsebojnemu sodelovanju, jih naučiti sprejemanja odgovornosti za zdrav način življenja in varstvo okolja in ne nazadnje jim omogočiti pozitivno doživljaje športa v naravi. D. N. Simona KODRIN, s. p. Delovni ca Rimska cesta 35 p0n. - pet.: 8. -18. Ul 3311 ŠEMPETER sobota: 8. - 12. ui Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča četrtek, 9.10.2008 četrte, 23.10. 2008 Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel: 700 63 00. -ni POPUST NA VSA SONČNA OCALA PLAČANA Z GOTOVINO. 10 Mjuzikel Režija: Zvezdana Mlakar Avtorski projekt Tine Gorenjak M Nedelja, 5. oktober 2008, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice; TIC Žalec, 710 04 34 ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zksi-zalec.si RAZTRGANCI za gledališka abonmaja in izven Partizanski učni komad po drami Mateja Bora, MG Ptuj v koprodukciji z E.P.I. Centrom in s Cankarjevim domom v programe: - SINTETIZATOR - KLAVIR - ELEKTRIČNA KITARA - BOBNI ŠOLA PETJA (z glasbeno zvezdo Alyo) - PLESNA ŠOLA *Shov dance* - LIKOVNE DELAVNICE - GLASBENI VRTEC Informacije na tel.: 040 506 636 PRIDI IN ZAIGRAJ NO O C3- center iz Gotovelj pri Žalcu VPISUJE NOVE ČLANE Luka Lindič o odpravi na K7 Iris štirikrat prva Konec julija je odšla na pot v Pakistan pod himalajsko gorovje slovenska alpinistična odprava, v kateri je sodeloval tudi Savinjčan, 20-letni Luka Lindič iz Galicije. V sedemčlanski odpravi so bili Aleš Česen - vodja odprave, Nejc Česen (oba sinova enega najboljših slovenskih alpinistov Toma Česna), Rok Blaguš, Rok Šisernik, Miha Hrastelj in Dejan Miškovič. Njihov cilj so bili vrhovi gore K7 in plezanje v granitnih stenah v dolini Charakusa. Uspel jim je pomemben v zahodni Cini in še bi lahko naštevali. Kar letos je za njim preplezanih kakšnih 60 smeri. »Naša odprava na K7 se je začela na Brniku, od koder smo poleteli preko Istanbula v Islamabad, kjer smo morali urediti še vso birokracijo za odpravo, na kar smo z zveznim oficirjem odleteli v Skardu. Se isti dan smo dokončno uredili vsa dovoljenja in pripravili tovore za nosače. Naslednji dan smo z džipi nadaljevali pot do vasi Hushe, kjer smo prespali in naslednje jutro z nosači krenili peš do baze. Zaradi postopne aklimatizacije smo pot, kljub kratkosti, razdelili na tri etape in po treh dneh prišli do kraja, kjer smo si postavili bazo in iz nje v prvih dneh zaradi lepega vremena odšli na aklimatizacijo. Prva skupna tura vseh članov odprave je bil Nasser Brakk 5200 m. Prvi dan smo prišli do izrazitega sedla na severni strani, naslednji dan pa smo ponovili britansko smer na vrh,« zavzeto pripoveduje Luka. Sledilo je obdobje slabega Na vrhu K7; fotoarhiv Luka Lindiča podvig, saj so opravili prvo ponovitev do zdaj edine smeri na zahodni vrh K7 in drugi pristop na vrh. Veselje nad uspehom in nove načrte je nato skalila novica o tragični nesreči Pavleta Kozjeka na Mustang Towerju, s katerim je plezal tudi njihov član odprave Dejan Miškovič. O odpravi in njenem poteku smo se pred dnevi pogovarjali z Lukom Lindičem, ki nam je povedal, da se je začel z alpinizmom resno ukvarjati pred petimi leti. To je bila pravzaprav logična posledica veselja do gora in planin, ki mu ga je dala družina, oče in mati, ki sta vneta planinca. Plezanje je bilo zanj od majhnega nekaj, kar je rad počel in zato tudi delal sive lase učiteljicam, saj je med odmorom kaj hitro splezal na kakšno drevo pri šoli. Pozneje je rad prosto plezal po kakšni skalni steni in to ga je pripeljalo v Alpinistični klub Celje. Do zdaj je največ plezal v navezi z Lukom Krajncem. Za njim je že vrsta izjemnih podvigov v domačih in tujih gorstvih. Preplezal je težavno smer RIO v Pakleni-ci, Bergantovo smer v severni triglavski steni, številne smeri v Dolomitih, švicarsko smer vremena in ta čas so člani izkoristili za urejanje baze. V času kratkotrajnega izboljšanja pa so se Aleš Česen, Rok Blaguš in Luka Lindič odločili še za dodatno aklimatizacijo. Izbrali so lažje pristopen vrh Sulu 5950 m in tam malo pod vrhom tudi prespali na izkopani polici. Po vrnitvi v bazo je sledilo obdobje neviht. Čas med nevihtami so izkoristili za plezanje balvanov v bližini baze. »Ko smo iz Slovenije po satelitskem telefonu dobili vremensko napoved za lepše vreme, smo se razdelili v dve navezi z ločenimi cilji. Aleš, Rok Blaguš in jaz smo se odločili ponoviti smer Prezelj-Hause-Anderson na zahodni vrh K7, ostali trije, Miha, Nejc in Rok Šisernik, pa so se odločili splezati novo smer na pred-vrh. Pripravili smo opremo za vzpon, ki je tehtala okrog 60 kg. Dan pred vzponom smo opremo odnesli pod steno in poiskali prehod čez ledenik. Dvajsetega avgusta smo še po temi krenili iz baze in kmalu dosegli vstop v skalni del smeri. V tem delu smer poteka po izraziti zajedi, težave pa se gibljejo do 6 c po francoski lestvici. Na vrhu skalne stopnje Iris s svojim konjem na tekmovanju v Velenju smo prvič bivakirali in zaradi hitrega napredovanja tam pustili nekaj opreme. Naslednji dan smo začeli s prečenjem manjšega ledenika vse do strmega ozkega žleba, kjer je potekal glavni del smeri drugega dne. Ta dan smo preplezali okrog 1200 višinskih metrov ledu v dokaj dobrih razmerah. Zvečer smo že v temi iskali in na koncu tudi z nekaj sreče našli primerno mesto za drugi bivak. Tretji dan smo premagovali snežni greben in pasti na njem. Sneg je bil ponekod precej slab in ni dajal možnosti za hitro napredovanje. Vrh smo dosegli v precej vetrovnem vremenu okoli 15. ure in se precej hitro pobrali dol, saj se je bližalo slabo vreme. Ob sestopu smo še tretjič bivakirali na istem mesto kot drugi dan, nato pa četrti dan s spusti ob vrvi sestopili na ledenik pod steno in naprej v bazo. Veseli in zadovoljni smo imeli namen počivati nekaj dni, nato pa nadaljevati s plezanjem. Naše veselje in načrti o naslednjih vzponih pa žal niso trajali dolgo, saj smo prejeli tragično novico o nesreči prijatelja na Mustang Towerju, kar je pomenilo konec plezanja v Pakistanu, saj so trije člani s helikopterjem odleteli v bazo pod Mustang. Skupaj z njimi smo se ponovno dobili v Skarduju in opravili še polet proti domu.« Gore so postale sestavni del Lukovega življenja. Bogatijo, plemenitijo in ustvarjajo iz njega klenega človeka, ki se zaveda lepot in pasti življenja, kijih daje narava. To pa je tudi izziv, ki ga vedno znova žene v stene in boj z njimi. D. N. Iris Otorepec iz Vrbja pri Žalcu je dijakinja drugega letnika Srednje veterinarske šole v Ljubljani. Odločitev za to šolo je prav gotovo povezana z njeno ljubeznijo do živali, predvsem konj. Z njimi jo povezuje njena športna dejavnost, saj že nekaj let pridno trenira preskakovanje ovir in na številnih tekmovanjih dosega lepe uspehe. Je članice KK Slovenj Gradec, kjer je našla svojega trenerja Viktorja Kotnika in sponzorje. Do svojega odhoda v Ljubljano je za konje, ki jih ima v domačem hlevu, skrbela sama, zdaj pa so to delo prevzeli njeni starši, ki jo pri športni dejavnosti in Skupina ljudi z epilepsijo Prepih iz Žalca, ki deluje v okviru društva LIGA (Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije), je svoj petletni jubilej praznovala na poseben način. V objemu gora, pod Triglavom, na planini Voje. S tem so člani skupine obudili spomin na osvojitev Triglava leta 2003 in rojstvo njihove skupine Prepih; njihovo ime se je namreč porodilo ob podvigu na Prehodavcih 11. tudi sicer povsem podpirajo. Letošnja sezona je bila zelo uspešna. Dosegla je štiri prva mesta, in sicer v Velenju na amaterskem pokalu Slovenije julija 2003. Skupina Prepih, ki jo vodi medicinska sestra Mojca Ježovnik, je na srečanje na planino Voje povabila tudi sorodne skupine iz Slovenije. Srečanja se je udeležilo več kot devetdeset udeležencev iz Maribora, Novega mesta, Nove Gorice, Kopra, Ljubljane in Žalca. Pohodniki so se na planino Voje in do planinskega doma podali iz Stare Fužine pri Bohinju. Pri planinskem domu in na turnirjih v Laškem, Velenju in Kamnici. Poleg tega je osvojila drugo mesto na Meljskem hribu ter drugo in peto na turnirju Mira Novaka. T. T. Magda Ježovnik pa je spregovorila o Savinjski dolini in tako približala in predstavila območje delovanja skupine Prepih zlasti udeležencem iz drugih krajev Slovenije. Organizatorji so prijeten in zanimiv dan popestrili s predavanjem, na katerem je bilo predstavljeno tudi novo zdravilo za preprečevanje epilepsije. Vsekakor pa so se na srečanju tudi primerno zabavali, za kar so poskrbeli organizatorji, oskrbnik koče in glasbenik Jože iz skupine Prepih. Ob svojem jubileju so izdali tudi bilten. D. Naraglav Ana Veber med devetdesetletnike Pet let Prepiha pod Triglavom Skupina Prepih je zbrane pozdravljala in razveseljevala glasba godalnega tria iz Celja, Prepihovci pa so poskrbeli za majhno presenečenje in kot planinsko povsem opremljena skupina s čeladami prikorakali na prizorišče, kot da so se pravkar vrnili s Triglava. Zbrane je nagovorila Mojca Ježovnik, ki je najprej pozdravila vse udeležence, nato pa na kratko predstavila dosedanje delo in aktivnosti skupine. To so pozneje z branjem spominov popestrili posamezni člani skupine. Mojčina mama Ana z gosti iz DU Prebold in KO RK Prebold ter s hčerjo in z zetom ob obisku obeh delegacij Prag devetih desetletij življenja je v preteklem mesecu prestopila tudi Ana Veber iz Matk. Ob jubileju je bila deležna velike pozornosti domačih, sovaščanov in predstavnikov raznih organizacij. Obiskali, čestitali in obdarili so jo tudi predstavniki Društva upokojencev Prebold in Krajevne organizacije RK Prebold. Anina življenjska pot se je začela v Sv. Lovrencu na domačiji Marinčevih. Bila je ena izmed šestih otrok mame Frančiške in očeta Jožefa. Svoja prva znanja je pridobila v osnovni šoli v Preboldu oziroma takratnem Sv. Pavlu. Od 14. leta in vse do 27. leta je živela pri teti Mariji v Dolenji vasi pri Preboldu, ki je imela v najemu gostilno. V tem kraju je spoznala tudi svojega moža Slavka Vebra. V zakonu sta se jima rodila sin Slavko in hči Irena. Ko sta bila otroka še majhna, je bila doma in gospodinjila. Pozneje se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delala vse do upokojitve leta 1975. Po delu v tovarni je tudi ljubiteljsko šivala in si zaslužila še kakšen dodaten denar. Ko je bila v pokoju, je imela za to še več časa. Leta 1985 ji je umrl mož, ostala je sama in zato sta domov prišla hči Irena in zet Marjan z družino. Znova je hišo napolnilo življenje in tako je še danes, ko mamo Ano obkroža in razveseljuje mladi rod vnu- kov in pravnukov. Med vnuki sta dve dekleti in trije fantje, pri pravnukih pa dekle in dva fanta. Ta številka pa se bo v prihodnje najbrž še povečala. Ana Veber je še vedno dokaj zdrava in pri močeh. Marsikaj bi še postorila, če ne bi tako slabo videla, pravi. Zato dela, kolikor hoče in zmore, in si tako krajša jesen življenja. Vesela je tudi obiskov in z veseljem poklepeta. D. N. Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 SAVINJSKE ZGODBE september 2008 Petje družin še živi Družina Slavke Pižorn iz Andraža je pela kar šestnajstkrat Na pobudo Konrada Brun-ška so pred 25 leti ob krajevnem prazniku v Andražu nad Polzelo pripravili prvo prireditev Družina poje. Takrat so nastopile samo družine iz Andraža. Ideja, da bi na prireditev povabili tudi družine iz vse Slovenije in zamejstva, je kmalu zatem padla na plodna tla in t^ko je bila letošnjo zadnjo avgustovsko nedeljo v Andražu jubilejna, že 25. prireditev Družina poje. Na jubilejni prireditvi, ki vsako leto poteka pod geslom Peli so jih mati moja, je nastopilo 18 družin iz Slovenije in zamejstva, ki so zapele po dve pesmi. Tiste, ki so prišle v Andraž petič in desetič, so prejele spominska darila. Najštevilčnejša družina je bila 12-članska družina Kos s Ponikve pri Žalcu, največkrat - šestnajstkrat pa je v Andražu pela domača družina Slavke Pižorn, ki je letos nastopila z desetimi člani. Peli so tako mlajši kot starejši člani družin, kar pomeni, da je izpolnjen osnovni namen prireditve - prenašanje ljudskih pesmi s starejših na mlajše generacije. V 25 letih je na prireditvi sodelovalo 122 družin, ki so zapele 766 pesmi, najpogosteje (devetkrat) ljudsko Ena ptička priletela je. Vsa leta za sceno skrbi Jože Napotnik, izdali pa so tudi zgoščenko. Letos so ob srebrnem jubileju prireditve izdali tudi zbornik. Tudi letos je družinam prisluhnilo številno občinstvo, ki je napolnilo prostor andraške-ga igrišča. Na začetku je zbrane nagovoril župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, udeležencem prireditve sta spregovorila tudi predsednik kulturnega društva Vili Pižorn in predsednik odbora za prireditev Družina poje Slavko Pižorn. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj znanih obrazov, med drugim je po zaključku prireditve zbrane pozdravil minister za obrambo Karel Erjavec. K. R. Žalski abrahamovci na srečanju Tudi brez gasilske slike žalskih abrahamovcev ni šlo Občina Žalec in ZKŠT Žalec sta pred dvorcem Novo Celje pripravila srečanje občank in občanov, ki so ali bodo letos dopolnili 50 let. Tokratno srečanje je bilo četrto po vrsti, udeležila pa se ga je dobra tretjina tistih, ki so bili rojeni leta 1958. Najprej so se zbrali v petrovski baziliki, kjer je sveto mašo zanje daroval pater Ivan Arzenšek. Družabni del srečanja so pripravili pod šo- torom pri dvorcu Novo Celje, kjer je zbrane pozdravil žalski župan Lojze Posedel, jim zaželel veliko sreče in zdravja. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Hlapci. T. Tavčar Ob prazniku dve tekmovanji Žalski upokojenci so v Športnem centru Žalec, kjer imajo svoje športne površine in balinarski klub, septembra pripravili kar dve tekmovanji. S tem so upokojenci v dveh različnih terminih obeležili praznik Občine Žalec in praznik Mestne skupnosti Žalec. Na prvem tekmovanju, ki ga je organizirala Zveza društev upokojencev Občine Žalec, so v treh disciplinah tekmovali ženske in moški. Pomerili so se v streljanju z zračno puško, metanju krogov in pikada. Pri ženskah je v metanju krogov zmagala ekipa DU Žalec, drugo mesto je osvojila ekipa DU Ponikva in tretje DU Šempeter. Pri moških so bili v tej disciplini najuspešnejši člani ekipe DU Ponikva, na drugo mesto se je uvrstila ekipa DU Žalec in na tretje ekipa DU Vrbje. V pikadu so bile pri ženskah najboljše članice DU Ponikva, drugo mesto so zasedle Šempetranke in tretje Žalčanke. Pri moških so v tej disciplini slavili člani DU Šempeter, drugo mesto so zasedli člani DU Kasaze - Liboje in tretje Petrovče. V streljanju z zračno puško so pri ženskah zmagale članice DU Vrbje, drugo mesto so osvojile Šempetranke in tretje Žalčanke. Pri moških pa so bili tokrat najboljši strelci iz DU Žalec, drugo mesto so osvojili člani DU Po- nikva, tretji pa so bili strelci iz DU Kasaze - Liboje. Na drugem tekmovanju, ki ga je organiziralo DU Žalec, so se tekmovalci potegovali za prehodni pokal Mestne skupnosti Žalec. Tekmovanje je potekalo v petih disciplinah, in sicer v streljanju z zračno puško, ruskem kegljanju, balinanju, metanju obročev in pikadu. Najboljši v skupnem seštevku so bili športnice in športniki iz DU Žalec, drugo mesto je osvojila ekipa DU Ponikva in tretje ekipa DU Kasaze - Liboje. Žalčani so osvojili prehodni pokal že drugič zapored. Če jim bo to uspelo tudi prihodnje leto, bodo pokal prejeli v trajno last. D. Naraglav Lepo doživetje za rejniške družine Množična udeležba na petem srečanju rejniških družin Ena od zdaj že tradicionalnih prireditev ob prazniku Občine Žalec je srečanje rejniških družin Slovenije, ki se je razvilo iz srečanja rejniških družin v okviru žalskega centra za socialno delo. Vsako leto je odziv družin večji, tako je bilo na letošnje že peto srečanje pred dvorcem Novo Celje prijavljenih kar 600 rejnikov in rejencev iz vse Slovenije. Srečanje je namenjeno predvsem druženju rejniških družin, ob tem pa si lahko na sproščen način zaupajo tudi določene težave in izmenjajo izkušnje. Za prevoz družin so poskrbele občine, iz katerih prihajajo, za vse ostalo pa žalska občina s sponzorji, glavni je že vseh pet let podjetje Novem z Ložnice. Za rejnike in rejence so pripravili zanimive dejavnosti in oglede. Preden so se odpravili na izlete in oglede, so jih nagovorili organizatorji, žal pa med njimi ni bilo napovedane ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman. Namesto ministrice je zbrane pozdravila Majda Erzar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, med gosti pa sta bila tudi namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič in svetovalec v uradu Lan Vošnjak. Po uradnem delu so se rejniške družine z vlakcem odpeljale na ogled Žalca, v Jamo Pekel, na ogled Rimske nekropole, se odpravili na športne aktivnosti v Dobrišo vas, na pohod po učni ekološki poti Vrbje, obiskali so rudarski muzej, kmetijo Podpečan in Bio park Nivo, jezdili pa so lahko tudi konje in ustvarjali v likovni delavnici. Župan Lojze Posedel se je z Majdo Erzar in namestnikom varuhinje človekovih pravic ter člani občinske uprave srečal v občinski sejni sobi. Prvotno je bilo namreč predvideno, da bi z ministrico govorili tudi o projektu gradnje doma upokojencev v Žalcu. Župan je tako samo na kratko predstavil, v kateri fazi je omenjeni projekt. V zvezi z rejništvom pa je Majda Erzar povedala, da je trenutno v Sloveniji 848 rejnic in rejnikov, ki skrbijo za približno 1.200 otrok. Približno sto je rejnic, pri katerih otroci še niso nameščeni. To je dovolj za sedanje razmere. Z novim letom bo začela veljati tudi že sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri bodo lahko tudi rejniki uveljavljali pravice iz tega zakona za svoje rejence (na primer uveljavili bolniški stalež). Rejništvo naj bi bil začasen ukrep, zelo izjemoma pa se zgodi, da staršem odvzamejo roditeljske pravice. V štirih letih je bilo v Sloveniji 25 posvojitev. Takšno usmeritev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve podpira tudi urad varuha človekovih pravic, ki pa obenem meni, da bi biološki starši morali prispevati za stroške za otroka tudi v času, ko je ta v rejništvu. K. R. V spomin Viliju Golavsku Življenje ni lahko za nikogar. Že ko se rodimo, vemo, da bomo umrli. A vedno upamo, da to ne bo tako kmalu, da bo pot dolga ...In čeprav vemo, da bomo živeli samo enkrat, da ne bomo nikoli več šli po tej poti, delamo napake, ki se jih dobro zavedamo, dokončno pa se jih zavemo, ko nas pretrese smrt ljubljene osebe ali prijatelja. Takrat za hip zaustavimo korak in si rečemo, da bomo od zdaj boljši. A bomo res? Ne! Hiteli bomo po stari poti naprej. Le kdor umre, je osvobojen te sebičnosti. In če bi se res zavedli, da bomo enkrat osvobojeni tudi sami, bi mogoče svoj korak usmerili drugače. 18. avgusta nam je obstal korak ob grobu dobrega očeta, moža, sina, brata in izrednega prijatelja Vilija. Čeprav smo vedeli, da bolezen napreduje, smo nekako upali na čudež. A čudeža ni bilo, zato nas je zelo pretresla vest o njegovi smrti. Rodil seje 28. decembra 1958, toda njegovo človeka vredno življenje seje začelo šele dva dni pred njegovim prvim rojstnim dnem, ko sta ga k sebi vzela polbrat Vojko in njegova žena Slava, ki sta mu postala očka in mamica. Po končani poklicni šoli za šibki tok v Velenju seje za kratek čas zaposlil v Gorenju, po odsluženem vojaškem roku pa v Zavarovalnici Triglav, od koder je šel v Hmezad za hišnika. To delo mu je dajalo veliko zadovoljstva, saj je v okviru službe sodeloval z različnimi ansambli - glasba pa je bila njegovo življenje. Dva meseca pred izbruhom bolezni seje zaposlil pri Vivi v Celju. Vilijevo življenje je bilo od rane mladosti povezano z glasbo. Na tem področju je bil odličen. Dekleta so ga celo klicala Elvis Presley. Imel je prefinjen, izostren posluh in čut do glasbe, katere velik ljubitelj je bil in to svojo ljubezen je razdajal in delil z drugimi. Igral je pri različnih zasedbah, pri ansamblu Radius, pri cerkvenem ansamblu v Žalcu, pri Ubranih strunah v Grižah in ves čas pri gledališki skupini KUD Svoboda Griže, kjer je bil poleg igranja tudi tonski mojster inje opravljal tudi scenska dela, skrbel za vse in s svojimi idejami in z iznajdljivostjo iz nemogočega delal mogoče. Nije bilo stvari, kije Vili ne bi nekako spravil skupaj. In nije bilo prireditve v domačem kraju in tudi drugod, kjer ne bi uredil ozvočenja. Cenili smo Vilijev trud, ga imeli radi in zelo zelo ga bomo pogrešali. In dokler bomo v gledališki skupini člani, ki smo delal s Tabo, Vili, bomo vedno rekli: »To bi Vili naredil!« Leta 1980 se je poročil in v zakonu sta se mu rodila sinova Rok in Aleš. Bil je skrben oče in njegova želja je bila, da bi sinova nadaljevala delo, ki gaje Vili opravljal s tako predanostjo. In uspelo mu je. In kot da je bolezen počakala, da je sinova pripeljal do samostojnosti, se je prav na pragu, ko bi lahko delali kot tim, razbohotila v strašnem obsegu in po letu, ko se je zdelo, da gre na bolje, je razvila vso svojo uničujočo razsežnost, čeprav ji je kljuboval in se boril z vsemi močmi. Imel je izredno voljo, ni se smili samemu sebi, do konca ni obupal, ves čas je imel še toliko načrtov in resje verjel, da mu jih bo uspelo uresničiti. A žal se to ni zgodilo. Izgubil je boj. Svoje utrujeno in od bolezni izžeto telo je, kot pred oseminštiridesetimi leti, naslonil na mamico Slavo. Vilijevo plemenito srce je prenehalo biti doma v Šeščah. Nisem povedala vsega o Viliju, a kdor ga je poznal, ve, da je bil plemenit človek, za katerim bo ostala velika praznina. Zapletena so pota našega življenja. Srečujemo se, del poti prehodimo skupaj in nato - slovo. 18. avgusta smo se z bolečino v srcih, a ponosni, da smo del te poti prehodili skupaj, poslovili od Vilija Golavška. Hvala, Vili! Ob grobu Vilija Golavška Olga Markovič Trg Žalec, kraj ljudskih zborovanj Arhitektura gradu Žovnek Ana Ozir, Rok Basti in Karmen Jezernik Do konca meseca septembra bo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec odprta razstava z naslovom Iz zakladnice domoznanskega oddelka: Trg Žalec, kraj ljudskih zborovanj pod milim nebom v letih 1868,1918,1928. Ob odprtju je navzoče najprej prisrčno pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. V šali je dejala, da bi lahko prireditev poimenovali tudi Polzelani Žalčanom, saj so bili vsi nastopajoči Polzelani. Za prijetno glasbeno vzdušje so poskrbeli tenorist Rok Basti, sopranistka Ana Ožir, na kla- virju ju je spremljala Tina Novak, dogajanje na taborih pa je osvetlila Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V letih od 1868 do 1871 so na Slovenskem potekala množična politična in kulturna zborovanja na prostem, kar danes imenujemo taborsko gibanje. Pomen Žalca se je okrepil po letu 1848, ko je kot središčni trg prevzel pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti v tem delu štajerske dežele. V nedeljo, 6. septembra 1868, se je v Žalcu zbrala petnajst tisoč glava množica, ki je glasno podprla na tem taboru sprejeto resolucijo, katere bistvo se je glasilo: »Slovenci, zedinite se!« V času velikonočnih praznikov, 17. marca 1918, je v Žalcu potekal tabor v podporo majniški deklaraciji. Zbralo se je okrog sedem tisoč ljudi, glavni govornik je bil dr. Anton Korošec, ki je že leto prej prebral to deklaracijo na prvi seji avstrijskega parlamenta. 15. julijal928 pa je Savinjska dolina v Žalcu praznovala 700-letnico lavantinske škofije, 60-letnico prvega žalskega tabora in 10-letnico drugega žalskega tabora. Glavni govornik je bil ponovno dr. Korošec, proti kateremu se je v tistem času zoperstavilo liberalno časopisje. Tako se je veličastni tabor spremenil v glasen in ogorčen protest proti podli pisavi tega časopisja. Namen razstave je tudi, da se poleg II. slovenskega tabora v Žalcu, ki letos obeležuje 140 let, spomni tudi na tabora leta 1918 in 1928. Ne nazadnje prav ta dva tabora tudi pričata o pomembnosti Žalca za savinjski in slovenski prostor. T. T. Tri desetletja Savinjskega občana 23. avgusta leta 1978 je takratni izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Žalec sprejel sklep o začetku izdajanja mesečnika SAVINJSKI OBČAN, pozneje imenovan Savinjčan. Takrat je bila Občina Žalec še na območju celotne Spodnje Savinjske doline. Kot je bilo zapisano v sklepu, je bil namen ustanovitve novega časopisa obveščati delovne ljudi in občane o dogajanjih in aktualnih družbenih problemih ter dosežkih v Občini Žalec. Že naslednji mesec je izšla prva šte- _ vilka Savinjskega občana v nakladi 6.000 izvodov. Prvi glavni urednik je bil Jože Jan, odgovorni urednik pa Lojze Trstenjak. Spomnimo se tudi članov prvega uredniškega odbora. To so bili: Janez Fedran, Elza Golob, Jože Jan, Franc Ježovnik, Ivanka Kragl, Anka Krčmar, Edi Ma- snec, Darko Naraglav, Slavko Resnik, Darko Šuler, Lojze Trstenjak, Tone Tavčar in Vili Vy-bihal, je v Savinjskem zborniku številka 7 iz leta 1998 zapisal dolgoletni urednik Savinjskega občana oziroma Savinjčana Janez Kroflič. V prvi številki Savinjskega občana je odgovorni urednik Lojze Trstenjak med drugim zapisal: »Napisali smo jo z dobro voljo in ob skupnih prizadevanjih. Žal nas je vse prehudo preganjal čas, kajti zabili smo si v glavo, da mora prva številka iziti ob praznovanju 110-letnice drugega slovenskega tabora v Žalcu. Izdajatelj se je odločil, da bo časnik družinam dostavljal brezplačno.« In o čem je poročal Savinjski občan v svoji prvi številki? Med dragim o odprtju nove osnovne šole v Žalcu oziroma modernega osnovnošolskega centra, kot so zapisali, pa o obisku predsednika Tita v Žalcu in o odprtju novega kulturnega doma na Vranskem. V podjetju Sip Šempeter so takrat izdelali 22 tisoč kmetijskih strojev, preboldski jamarji pa so se odpravljali v Argentino. V treh desetletjih se je podoba Savinjske doline zelo spremenila, spremembe pa so dohitele tudi Savinjskega občana, ki se je preimenoval v Savinjčana, po dvajsetih letih pa je prenehal izhajati. Nadomestil ga je mesečnik Utrip Savinjske doline, ki med svoje bralce prav tako prihaja brezplačno. Omenimo še, daje prav julija leta 1998 državni zbor z novelo zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij na območju nekdanje Občine Žalec ustanovil občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. K. R. toplotno črpalko IVaillanf ki jo odlikuje boljši izkoristek, manjša poraba vode, inovativna tehnologija, zanesljivost, kar potrjuje prvo mesto na testiranjih v Nemčiji (www.test.de) Plinski kondenzacijski kotli, sončni in zemeljski kolektorji. Ciril Marčen s.p. Matke 18, 3312 Prebold TEL. :03 714 03 02 GSM: 041 402 443 GSM: 041 672 107 instalacije pooblaščeni serviser Vaillant www.instalacije-marcen.sl, instalaci1e.marcen@siol.net večji del stroškov, nastalih z izvedbo razstave Arhitektura gradu Žovnek. Na razstavi je razstavljeno veliko fotografskega materiala, ki obiskovalcem prikazuje grad Žovnek od začetka obnove do danes. Ob tem so izdali tudi priložnostno brošuro, v kateri je avtor Franc Kralj opisal zgodovino gradu, ki je bil v lasti celjskih grofov, potem pa je bil bolj ali manj prepuščen zobu časa. Pred leti se je nekaj navdušencev, ki so se združili v Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, lotilo obnove. Ta traja še danes, vse več pa je tistih, ki verjamejo, da je bilo vredno začeti in nadaljevati z obnovo, in vse več je tudi obiskovalcev. Obiskovalci razstave so si lahko ogledali tudi znamenito braslovško cerkev, ki je zanimiva zaradi svoje arhitektonske raznolikosti in zgodovine, je namreč pražupnija, v njej pa je bila nekaj časa pokopana Veronika Deseniška, žena celjskega grofa Friderika II. T. T. Telefon: 03/712 12 80 Utrinek z razstave v občinski knjižnici V okviru praznika Občine Braslovče je bila v Občinski knjižnici Braslovče odprta razstava Arhitektura gradu Žovnek. Kot je povedal predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče Franc Kralj, je bila razstava pripravljena v okviru programa slovenskega predsedovanja Evropski uniji in tedna arhitekture, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. S svojim programom je kandidiralo tudi omenjeno društvo, bilo izbrano in deležno sredstev, s katerimi je krilo Pizzi RIJ AÌ0 gradnje in pohištva Svtfariir Najboljša kava v mestu! Mercator Trgovski Center Žalec Celjska cesta 7, Žalec, tel.: 03 71 36 575 Sobota, 4. oktober 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽNICA Prepoznajmo okus pravih domačih dobrot. Pridružite se nam na domači tržnici. Sobota, 11. oktober 2008 ob 10. uri JESENSKA ZABAVA Vabimo vas na vroče, pečene kostanje in sveži domači mošt iz jabolk. Sobota, 18. oktober 2008 ob 10. uri MALA ČAROVNICA LILI Otroška predstava. Sobota, 25. oktober 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽNICA Prepoznajmo okus pravih domačih dobrot. Pridružite se nam na domači tržnici. (T Supermarket AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL NAGRADNA KRIŽANKA september 2008 CE « 8S-50H iala ßactej. SPAKE, NAKAZE NAPADALNA PASMA PSOV ZNESEK NA BANKOVCU UTRIP NE BODITE KOT SLON « iEf V TRGOVINI *ftl S PORCELANOM k /fJ gsm:041 627 162 % « www.avtosolacadej.si MONDENO ZDRAVILIŠČE V BELGIJI SLADKOV. RIBA IZ DRUŽINE OSTRIŽEV ZNAČILNA OBLIKA GLASBENIK SMOLAR PISATELJ H.MUNRO ŠPANZEL RUDI KRAJ NAOTOKU CRESU IGRALKA RYAN NAJLAŽJI MEZON; KMET PRI ŠAHU LUKAV S. ŠPANIJI KRAJ V KANALSKI DOLINI (IT. UGOVIZZA) PRITOK RENAV NEMČIJI AVSTRIJ. ARHITEKT (ADOLF) GOROVJE V JUŽNI AMERIKI avtor JANEZ KORENT IGRALEC ŽNIDARŠIČ REŽISERKA ZETTERLING STARORIM PISATELJ (ZLATI OSEL) IVAN LEVAR LEONHARD EULER POSETNICA FR. BAROĆ NI SKLAD. REČICAV B. KRAJINI HRIBOVJE NAČEŠKEM NEKD. MAK POLITIK (JORDAN-ORCE) V NEMČIJI NJE GESÙ IZ GORNJE SUKE SINJINA, NEBESNA MODRINA TUJE Ž. IME NALEP- LJENA STENSKA OBLOGA KDOR KVANTA ANTON AŠKERC DEL MARIBORA STARORIM. KOME- DIOGRAF OKLEPNO BOJNO VOZILO SRB. M. IME (ALEKSANDAR) SOBNA RASTLINA, ŠKRNICELJ SODOBNIKI KELTOV NASA DIVJA MAČKA AM. IGR. (JAMES) GERMAN. PLEME ČAPEK KAREL POVELJE IZHODIŠČNA VREDNOST NAMERILNI LESTVICI LUKANA HONŠUJU (J) PEVKA LEAR NAJVEČJA CELINA KOSTU- MOGRAF HRANITELJ UTRIP ORANJE MESTO V EVR, DELU TURČIJE ? WALLACE RDEČI KROG OBROBNO DEJANJE HENRIK TUMA BRAZ. NOGOMETAŠ ESTONEC NEKD. SRB. POLITIK (MOŠA) AM. FILM. IGRALEC (SEAN) PISATELJ MANN BIBLIJSKI KRAJ V JUDEJI KNJIGA ZEMLJE- VIDOV, ATLAS EMILE ZOLA HITER TEK RAZUM EMANUEL USKER SREDSTVO OBVE- ŠČANJA EMIL NOLDE SL. SLIKAR MARIN (ALBERT) OTOŠKA DRŽAVAV SREDNJI AMERIKI BOLEČINA VINSKA PENA, ŠATO IRGLEVA ODSOTNOST SKRAJA ZLOČINA ATLETSKI METALNI REKVIZIT ERNST TOLLER IVAN URBANČIČ KEMIČNI DODATEK ŽIVILU GRAD PRI ČRNEM KALU NAD TRSTOM ZOBNA GNILOBA OGRAJEN PROSTOR ZA DIVJE ŽIVALI Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: PETA-JUBILEJNA-SLIKARSKA-ŠOLA-RUDIJA-ŠPANZLA. Izžrebani nagrajenci: 1. Zdenka Kroflič, Kasaze 21/a, Petrovče, 2. Marina Burjan, Pongrac 113, Griže, 3. Olga Zavašnik, Drešinja vas 12/d, Petrovče. Nagrajenci prejmete po dve vstopnici za koncert v okviru glasbenega abonmaja. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa je AVTO ŠOLA ČADEJ, ČADEJ MILAN, s. p., Ul. Ivanke Uranek 1, Žalec. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 10. oktobra 2008 (PO POTEKU TEGA DATUMA DOPISNIC NE BOMO UPOŠTEVALI! OLIKO JE VREDEN VAŠ DOM? NIČ. ČE NIMATE POPOLNEGA ZAVAROVANJA. Paketno zavarovanje doma je najboljša rešitev za popolno zavarovanje vašega premoženja: • premoženje je zavarovano na novo vrednost-povračilo škode v celoti • najboljša zavarovalna kritja za primerno ceno • 24-urna asistenca na domu • hitro reševanje škodnih primerov - prijava škode tudi po telefonu 080 2864 • paketni popust • popust na avtomobilska zavarovanja NOVO ZAVAROVANJE DOMA triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d d september 2008 ŽIVIMO Z ZEMLJO PUŠPAN - preprost in lep Pušpan na tisočih obrazih Smerkolj obiskal braslovške kmete Dva dni po neurju s točo sta predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Ciril Smrkolj ter predsednik žalske izpostave Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije Ferdinand Kunst obiskala hmeljarje in sadjarje na prizadetem območju v Braslovčah. Toča je letos že drugič nekaterim hmeljarjem in sadjarjem popolnoma uničila pridelek. Prepričala sta se, da je obseg škode na vseh kmetijskih površinah res katastrofalen in da je prizadetim kmetom potrebno pomagati pri popravilu stanja. Kot je poudaril Ci- Ciril Smrkolj ob ogledu škode ril Smrkolj, si bo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije prizadevala, da bi prizadeti kmetje prejeli akontacije sub-vencijskih plačil za leto 2008 in da bi se ponovno vzpostavila protitočna obramba, za kar bo potrebno narediti ustrezne študije ter zagotoviti vire financiranja. T. T. Kmalu bo pritisnil mraz. Nekajkrat bo padla slana, potegnil bo jesenski veter, pa bodo vrtovi in parki opusteli. Vendar pa imamo zimzelene rastline in pušpan med njimi. Vrt, zasajen s pušpanom, bo tudi pozimi, ko cvetočih trajnic in zelenila grmovnic ne bo več, ohranil lepoto in ne bo videti pust in prazen. Za mnoge ljubitelje klasičnih vrtov ni lepšega kot pogled na gredice, obrobljene s pušpanom, na katerih se vrtnice spogledujejo s trajnicami in z različnimi zelišči. Obrobe, zasajene s pušpanom, so tudi veliko bolj trpežne kot leseni robniki ali druge obrobe. Pušpan je čudežna rastlina: malo potrebuje in veliko prenese. Je zelo prilagodljiv. Dobro preživi na soncu in v senci, na podeželskem vrtu in v mestnem prahu in smradu. Star, dobro vraščen pušpan celo v peščeni in prepustni zemlji ne trpi poletne suše. Bolj nesrečen je v povsem zbitih in nepropustnih tleh. Skromen je in z malim zadovoljen, a to ne pomeni, da v kakovostni zemlji ni živahnejši in lepši. Vzdrževanje je zelo enostavno. Oblikujemo ga s striženjem 2- do 3-krat letno ali pa ga pu- stimo neoblikovanega. Zaradi svoje enostavne lepote se ponovno vrača med modne rastline, ki jih srečujemo na vse več mestih. Pojavlja se v različnih posodah, na balkonih in terasah. Prelep je v lično oblikovanem loncu pred hišnimi vrati. Zaradi svoje skromnosti je zelo primeren za zasaditve na grobovih, ker brez zalivanja zdrži kratke in dolge poletne suše, ker ostane tako velik, kot hočemo, in ker s trajno zeleno barvo oznanja, da je življenje večno. Jesenski čas je torej pravi, da vrt zasadimo z zelenimi grmički pušpana. Posadimo jih kot obrobe zelenjavnih ali cvetličnih gred ali pa zasadimo zanimive skupine, oblikovane po lastnem okusu, tudi v kombinaciji z drugimi zimzelenimi rastlinami. Pri nakupu dajemo prednost doma vzgojenim sadikam, saj so bolj prilagojene našim vremenskim razmeram kot patiste iz uvoza. Pušpan tako ni nikoli iz mode. Je trpežen in večen, zato ga preprosto morate imeti na vašem vrtu. Uroš Govek, univ. dipl. inž. agr. EPP Prodaja sadik pušpana različnih velikosti: - za obrobe gredic, - za zasaditve v okrasnih posodah, - za zasaditve v skupinah ali posamično, - za ureditev grobov. Uroš Govek, Kasaze 70, Petrovče, telefon: 031 382 181. Letna rez v nasadih jabolk Mag. Ivan Glušič pri letni rezi v svojem sadovnjaku v Arji vasi Letna rez v nasadih jablan se opravlja julija, avgusta in septembra, predvidoma kakšen mesec pred obiranjem jabolk. Kot nam je povedal predsednik Društva sadjarjev celjske regije mag. Ivan Glušič, pri letni rezi odstranijo vse odvečne navpično rastoče poganjke, imenovane tudi vodni poganjki, ki zasenčijo krošnjo drevesa. To so poganjki, ki rastejo v samem vrhu drevesne krošnje. Poganjke, ki jih ne odstranijo, pa upognejo, da pospešijo razvoj cvetnih brstov. T. T. Hrana za pse Bonami briketi z govedino in žitaricami 20 kg Art: 67005 Teden tulipanov od 22.09. do 27.09.08 Pri nakupu 3 zavitkov pakiranih tulipanov VALENTIN Thuja smaragd v 3 I loncu Art: 363Ìf* Mačeha Art: 5499 KALIA Okrasno lubje pinij Valentin 20-45 ml 70 I Art: 43545 Cafluna Resa .■ ^/različne -x- premer ‘i'V-V’r'f ~'■ 4-' y Ari 37444 m 1,59 i K* : ’ ’ ; V ‘ V ŽliijLa jn Ù: 1 VAL ENTIN to a y 'j Mercator Trgovski center Levec Levec 71 a, Petrovče; tel.: 03 4278 460 Sobota, 4. oktober 2008 ob lO.uri ŽIVIMO ZDRAVO Vabimo vas na brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Sobota, 18. oktober 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽIVIICA Prepoznajmo pravi okus domačih dobrot. Pridružite se nam na domači tržnici. Sobota, 25. oktober 2008 ob 10. uri JESENSKA ZABAVA Vabimo vas na pečene kost an j e,sveži domači mošt iz jabolk in otroško ustvarjalno delavnico. Supermarket o ffliSimi OPSIHR Vabimo vas na brezplačne meritve dioptrije. ^ Pohištvo V oktobru 12 izbranih izdelkov po ugodnih cenah Cena paketka srečk je 5 EUR. Ob nakupu štirih srečk vawsrei U;IW;bll MESARSTVO SANGRO n 'jV' Junečja pleče -5 J xX brez kosti, postrežno 1,-fe V, cena za kg 5j83eUR Svinjska rebra Pečenice postrežno postrežno cena za kg 3,55eUR cena za kg 5,40euR r * * rufAH''’ *—s S0««Ä bar Petka r