&tev. 1. Ljubljana, 15. jaiiuvarja 1884. Tečaj II.
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
hit h ja ruaki metec enkrat in poiilja win m brezplačno; neudom za 1 gld. 30 kr. na leto.
Intrrali in priloge rafunijo w po najnižji ceni. — Lehiina za ude znala samo 1 gld.
Obseg: II. Pismo. Kakošui naj bodo panji. — Kako se vxgojujejo vrbe za pletenje? — Nekoliko o ilumaöi vporabi medu in voska. — Sredstva zoper nerodovitnost drevja. — Izreja mladih sadnih dreves. — Priloga današnji številki. — Gospodarske raznoterosti. — Iuserati.
II. Pismo.
Kakošui nuj bodo panji.
Zadnjič sem Ti. dragi prijatelj, obljubil pisati o napravi umnih panjev. Panjev se nahaja po raznih deželah več vrst. Posamezni čebelarji niso o tem edini popolnoma, kako naj bode napravljen panj; od tod pride, da čebelar hvali visoke, drugi nižje in dolge, tretji ima rajši slamnate, četrti pa lesene panje.
Slamnati panjevi so gotovo najboljši, nahaja se jih pa pri nas na Kranjskem le še malo*). Slamnati panji so jako gorki in sicer pripravni, za našo deželo posebno gorenjsko stran pa iz tega vzroka niso za rabo. ker se morajo čebele jeseni ali na spomlad prepeljavati na pašo. Torej ti hočem pisati le o takih panjevih. kateri so za naše razmere sposobni in priporočila vredni.
Navaden naš kranjski panj ima to dobro lastnost, da malo stane. Vsak čebelar ga lahko sam iz novih ali kakih starih desk skupaj zbije. To je pa tudi edina dobra lastnost naših starih panjev.
Prijatelj! Ako pričneš s čebelico se ukvarjati, potem ne čebelar po starem, ampak po „novem" načinu.
Ako pa hočeš po „novem4 čebelariti. potem prični uže pri panji.
Panje delaj pa tako-le:
Za pokrov in za dno vzemi deske ali dilje. kakeršne si prej vporabljeval za stare panje, to je pol palca debele: za stranice in končnice naj bodo deske debeljše. lo je \ palca močne. Dolgost naj jim ho ista, kakor je pri navadnih starih panjih, -li do 27 palcev, visokost naj znaša Sa/4. širokost pa 10V4 palea. Kratko rečeno, panji naj bodo tako prostorni, da se 10 palcev široki in 7% palca visoki romčeki lahko \ panj spravijo. Nad romčeki naj ostane '/4 palea prostora, da čebele lahko sem ter tje lezejo: pod rontčki je pa treba \ palca prostora.
*) Kolikor nam je znano ima lake panje g. baron RothschiHz v Viinjigori in J. Modic na Jesenicah.
Romeeki naj so napravijo paloo .širokih deščic; na strani zgoraj in spodaj naj se v romčeke zabijejo žebljički tako. da so v panji kake štiri črto jeden od druzega oddaljeni.
Panji in romčoki naj bodo vsi enake velikosti. Knaki romčoki so za vse panje lahko vporabijo: panji enako velikosti se pa v čebelnjaku lepo tik druzega postavijo, kar jo pozimi zaradi toplote zelö koristno isto tako tudi pri propoljavunji na pašo.
s takimi romeeki se jako lahko pomaga bornemu polku: kajti odvzame se dobremu itt močnemu panji lahko zalega ali med in se pridene revnemu. Ivo je dobra paša, se i/, takih romčekov v metalniei izincče med; romeeki se potem zopet postavijo nazaj v panj. da čebelam ni treba delati novega satovjii in torej lahko brez zamudo pričnejo nanošavati strd.
Ako imaš panje s romeeki, delaš tudi jako lahko nove rojo; o tej stvari pisal ti hodom še natančneje.
Deske morajo biti suhe ter morajo dobro skupaj držati. Skozi špranjo prihaja po zimi mraz. po leti pa razni mrčesi v panj.
Delaj si. prijatelj v prihodnje panje na ta način, kakor sem ti tukaj popisal, prepričal si- bodeš kmalu, da so ž njim boljše čebelari. nego se starimi panjevi.
-ü-
Kako se vzgojujejo vrbe za pletenje?
V več deželah se družine po kmetih prislužujejo lop kos kruha s tem, da m" pečajo s pletarijo. Tudi po Kranjskem. Štajerskem, posebno pa po Goriškem jeli so zelo uže plesii koške, jerbase in drugo posodo, posebno za pošiljanje sadja, •rrozdja in drugih stvarij. Taka roba se lahko proda, posebno lepo izdelani koški, katerih pa pri nas še ne znamo plesti. ter hi se jih morali še le naučiti. Pletarija je posebno važna za take kraje, ki neso vstvarjeni za kmetijstvo, in tudi ne za obrtnijo. V takih krajih ljudje po zimi navadno pohajkvajo, lenobo pasejo, in razun tega stradajo, kar bi jim pa ne bilo treba, ako bi \ jeseni nabrali lepih vrhovih šilue. tor so poprijeli pletarijo. Pletarija ni ravno težavno delo, po zimi plete lahko vsa družina, z ženskami in otroci vred.
Ne Ii' samo pletena roba, ampak tudi tanjko. gladke, lepo posušene vrhove šibiee prodajo se lahko po precej visoki ceni.
Vrboreja. kakor pletarija daje na vsak način precej dobička. Torej popritnimo se vrboreje in vprašajmo v prvej vrsti:
Kako se vrbe za pletarijo vzgojujejo"?
Marsikdo si bode mislil, čemu še vrbe vzgojevati, saj se nahaja ob vsaki vodi in potoku, kakor tudi na mokrotni zemlji povsod dosti vrb? Temu. dragi prijatelj, moram takoj ugovarjati. Te vrbe navadno neso dobre za pletarijo, k večjemu za domačo potrebo, šibje pa tudi ni za prodajo; kajti šibje dobrih vrb za pletarijo mora I • i t i tanjko, gladko, dolgo, enakomerno debelo in brez vseh stranskih vejic- in drugih izrastkov. Šibje naših navadnih vrb, katerih mnogo nahaja na Savskem brodu. je pa navadno kratko, na enem konci debelo, na drugem zelo tanjko in polno stranskih vejic. Razun tega so pa šibiee tudi oh pravem času ne režejo. Režejo si- naprimer na Savskem brodu navadno v poletnem
čusii; lak«' sočnate porozuuo šibiee posušeno umi 11 i k ■ l<i i" dosti šibko in navadno vso marogusto.
Vzgoja dobrih vrli za plotarijo ni težavna. Vrba raste v vsaki zemlji, samo da je dosti globoko zrahlnna. Vrbo nasaditi so morajo zelo gosto: ako hočemo, da hode šibje tanjko. dolgo in brez stranjskih vejic.
Najboljši je, ako skopljemo kakih <!0 centimetrov "širok in 80 centimetrov globok jarek iu sicer uže pred zimo. liable in dobre zemlje mnogokrat še prekopati ni potrebno.
Vrbe pomnože se s koiičiki, ki naj imajo dolgost kakib 20 do 30 centimetrov, iu kateri se vtaknejo do zadnjega očesa nekoliko po strani ležeče v zemljo. Količi naj bodo eden od drugega oddaljeni lö do 20 centimetrov.
V prvem letu naj se plevel pridno odpravi, iu zemlja okoli količev zrahla, da se preje opomorejo. Dobro je, da se zemlja pognoji s mešancem ali s cestnim blatom.
Šibje naj se reže v prvem letu s škarjami do 1 ali 2 očesa nazaj in sic-er takrat, ko vrba še ni v soku. to je od meseca novembra do marca. V dragem letu dobi se uže mnogo šibie, še več pa v tretjem in četrtem letu.
Sibje naj se osnutka takoj, ako no, naj se zveže in postavi v vodo. Skorja se najhitreje olupi, ako se šibica potegne skozi preklani les. kolikor pa še kože ostane, uaj se odpravi z roko in ne z nožem.
Sibje naj se posuši na solnci; kadar sc suši obvarovati ga moremo dežja iu rose, po noči spraviti se mora vselej pod streho, čo ne postane marogasto. Suho šibje se po debelosti in dolgosti preberi', poveže in na kakem suhem prostoru spravi.
Ako hočemo si pridobiti dobrega iu močnega šibja na primer z, privezovanje sadnih drevesc in spalirov ali pa za pletenje košev, potrebno je šibje najprej knkih (! do S ur prekuhati in potom olupiti. Tako silijo je gibko in lepe rujave barve.
Najboljše vrbe za pletarijo so pa sledeče: kouopna vrba. škarlatna vrba, man-delčna vrba in kaspijska vrba.
Skušnja uči, da je mandelčnu vrba primeroma uajbolja. ker prospeva v vsaki zemlji in iliije veliko šilinatih mladik. Razun toga je šibje izvrstno za pletenje. Ko-nopna vrba je uže zbirčnejša: v šotni zemlji še raste no. Sloveča kaspijska vrba daje pa manjše šibja. Dobro peščena zemlja ugaja ji še najboljšo. Šotno zemljo je pa potreba v gredo razdeliti, da odceja. iu potem stori dobro mandolnova vrba in tudi škrlatna.
Prodno končamo naše berilo o vrboreji. t robu jo, da stavimo še tri glavna vprašanja:
11 Katere izinej navedenih sort dajejo ua isti zemlji največ pridelkov?
Odgovor: Mandelnova vrba in sicer tista, ki ima široko listje, je najboljša. Tudi kouopna in škrlatna vrba sti izvrstni, druge pa uže manj.
2) Katero vrbine sorte dajejo največ šibie za pletenje?
Odgovor: Skušnjo uče. 100 drvosic tri- do štiriletnih vrb vsake sorto dalo je pri konopni vrbi 1057 šibie ali mladik, pri mandelnovi vrbi 1115. pri škrlatni UMI. pri rudeči konopni vrbi 102S. pri kaspijski t>2S. Prva, to jo. mandolnova vrba jo torej najboljša, kaspijska najslabša.
;»") Koliko daje vsaka imenovanih sort losu in koliko skorje.
Odgovor: Lesa imajo nektere vrbe mnogo, pa tem manj skorje, druge pa narobe. Mandolnova vrba dajo največ lesa. pa najmanj skorje in jo torej izmej vseh vrst najboljša.	— m —
--M--1 $
Nekoliko o domači vporabi medu in voska.
V	starodavnih časih liili so ljudje veliko trdneji. k repke ji ill so tudi \eejo starost dočakali nego sedaj. Da človeku h zdravju in dolgemu življenju mnogo pripomore jed in pijača, to vsak dobro zna. Ako Iii starodavni naši predniki živeli samo od ..šnopsa." kakor-se nahaja sedaj mnogo takih ljudi, ue doživeli bi tako trdnega zdravja, kakor nam zgodovinski spisi poročajo. Naši stari predniki pili s» „medeno vino" ali „met."
Medeno vino okrepča zdrave iu bolne iu je. kakor se trdi, zdravejša pijača nego vino iu pivo. Se taki. ki vina in piva več piti niso mogli, rabili so medeno vinu v svojo največjo korist.
.Medeno vino napravi se takole:
Vzame se na vedro ali fni litrov vode tO do 14 kilogramov medu ter se kake 2 uri vkotlu kuha. Pene. ki se pri kuhanji ua površju nabirajo, se morajo odstraniti tako, da se nazadnje pri vrenji kažejo sami mehurčki. Iz kotla potoči se ta tekočina \ sod ter se pusti, da vre enako kakor mošt. Ker se pri vrenji ali kipenji ta tekočina vedno nekoliko zmanjšuje, treba je zalivati sod z medico. Ko jcuja kipenje. se sod dobro zamaši ter se pusti, da se to medeno \iuo sčisti. kar se zgodi v dveh ali treh mesecih. Dobro je. da se to vino potem pretoči \ steklenice ali buteljke, katero se dobro zamašijo. Tako v buteljkah hranjeno medeno vino je tim bolje in močneji. čim je staroje. Okus mu je enak dobrim španskim ali pa močnim ogrskim vinom.
Sedaj vemo, da si1 da iz medu napraviti prav dobro iu zdravo vino, a med je razun tega jako dobra stvar v hiši. .Med se sedaj v gospodinstvu tako več ne rabi. nego se je rabil prej. ko še sladkorja poznali nismo.
Naši predniki devali so po leti \ hudi vročini med \ pivu ter so \ vanj še razun lega si uadrobili črnega kruha. Taka hrana menda hladi, je jako zdrava, okrepčavna, hitro napravljena in cena. Gotovo Iti v sedanjem času bila taka hrana na pravem mestu. Med da moč in redi! Stari so trdili, uaj mlade/, noje dosti -trdi (medu), ker je zanjo premočna. Starejši ljudje naj pa jedo vedno med. dajo jim zdravje in moč. Tudi v kavo se med lahko rabi. čeravno prve dni medeni okus grlu posebno ne ugaja, vendar se ga pa kmalo tako privadimo, da nam boljše diši nego sladkor.
Tudi sadje vknhano v medu jo dobro iu razun tega dalje trpi nego vkuhuuo v sladkorju.
V	prešnjih časih so se zdravniki pri pripravljanji zdravil zelo posluževali medu. trdili so. da so take zdravila močnejša iu se tudi dalje časa lahko hranijo.
Med je jako dobro domače zdravilo. Ako vrat boli, vzame se na četrt litra vode ena žlica medu: to se zavre in potem se vsako uro jemljejo dve do štiri žlico tega zdravila. Slabotni otroci naj vedno dobivajo malo v vodi kuhanega medu. to je medeno vodo. Kdor ima kašelj, naj vživa v vodi. v čaju ali mleku kuhanega medu. Pomniti je pa. da sirov ined ni zdravilo, ampak le zavreti.
Tudi vosek jo izvrstno domače zdravilo. Zoper grižo vzemi vsako uro grahovo krogljico voska.
Vosek, čista smola in frišno surovo maslo v enakih delili ua žrjavici stopljeno in dobro pomešano, je dobro mazilo zoper oteklino in drugo enake bolezni.
Med in vosek sta dobri zdravili še zoper mnogo drugih holoznij. torej hodeino o tej zadevi še obširneje pisali.	/. M.
-x-
r>
Sredstva zoper nerodovitnost sadnega drevja.
Vzroki, kteri napravijo sarlna drevesa nerodovitna so mnogoteri, in če je lrelm pomagati nerodovitnemu drevesu, Ireba je najpred poznati vzrok nerodovitnosti. Ti uzroki so deloma vnanji. deloma pak notranji. ležeči v drevesnem organizmu. Zunanji vzroki so. da drevo olmebja ne prenaša, ali ]ia slabo stanje iu neugodna zemlja za nasajeno sorto. V drevesu samem ležeča je dostikrat preži vab na ali pa preslaba rast.
C'o obnebje ali lega drevesu ni ugodna in zaradi tega les ne izraste dovolj, ali če cvetje pogostoma pomrzne. naj si- repi drevo z drugo sorto, ktera je po skušnji dobra za listi kraj. Ako je pa vzrok nerodovitnost zemlje mokrota, mora se močvirnata zemlja osušiti s tem. da se napravijo jarki za odtakanje vode. Ako je pa zemlja preveč suha iu premalo gnojena, dopelje se dobrega kompostnega gnoja ali dobre mastne zemlje, in gnoji naj se pri drevesnih koreninah vsako leto. Če je pa drevo zalo nerodovitno, ker je vsadeno pregloboko, kar se žalibog naj večkrat prigodi, pomagati je težko: takemu drevesu mora se zemlja odkopati. Ce tako drevo ne stoji čez 11) let. naj se odkoplje in vzdigne kolikor mogoče s koreninami vred.
Ako pa vzrok nerodovitnosti leži v drevesu, to je, če drevo prenaglo raste, pomaga si* mu s tem, da se deblo in veje nekoliko narežejo in se mu po leti odvzame nekoliko korenin. (V bi bila zemlja morda predobra, naj se nasadijo okoli drevesa take rastline, ki ere vzamejo iz zemlje mnogo redilnih tvariu. n. pr. pesa, eeler. Ako se pa na ta način prenaglo vzame drevesu rast, naj se drevesu poreže vrh ter se naj zemlja zopet gnoji, ko se prikažejo nove vejice.
Pogostoma so drevesa nerodovitna, posebno peščenega sadnega drevja, pri tem zrastejo zraven ••vetja naglo druge vejice ter cvetje zadušijo. Temu se naj lažje pomaga s tem. da se veje narežejo. vejam odteče nekoliko soka. in divjaki ne morejo rasti (ako hitro, da bi zadušili cvetje.
l'o vrtili je skoraj navadno, da drevesa vsajena blizo gred. ktere se dobro gnojijo, prehitro rastejo ter sadja ne donašajo. Velikokrat se temu pridružijo še hude bolezni: rak. oteklina iu pozebljina; zato so sadna drevesa, \ takih zelenjavnih vrlih stoječa, dostikrat prav slaba, posebno jablane iu erešnje. Pomaga se jim. če se med korenine napelje toliko zidalne Sodre, kolikor ji' koli mogoče, najboljše pa je. sadili po takih vrtili samo hruške, češplje in slive, jablan pa ne.
Večkrat se zgodi, da je spodnja zemlja, v kateri korenine stojijo, čisto iz-molzena, da nima več redilne moči. temu pomaga razim pridnega porezavanja samo globoko gnojenje.
Za take gnojenje je naj bolj pripraven sekretni gnoj. kteremu se doda nekoliko pepelja. ki se z vodo uameša, in se ta mešanca nalije po leti meseca julija in avgusta v luknice, napravljene blizo drevesnih korenin. Take luknice napravijo se pol metra globoke ter se polijejo /. na prej imenovani način napravljenem gnojem. kteremu se sme dodati še več vode. Ce se naredijo okoli vsaeega drevesa tri lake luknje, zadostuje popolnoma.	„57. flVwji.-
--—x-
lzreja mladih sadnih dreves.
Veliko zemeljskih kosov se pri nas še najde, kateri bi se lahko nasadili s stilnimi drevesi, brez da bi to škodovalo drugim lam nasajenim ali nasejanim rastlinam
in kmetovalci l>i ne dobili samo mnogo prijetnega živeža zase in dobre pijače za družino, temveč tudi lepega denarja za svojo mesnico. Posebno znamenito je. da je pri sadjereji treba le prav malo dela proti obdelovanji družili pridelkov, ter stane sadjereja prav undo stroškov, sadje ne potrebuje samo zase celili zemeljskih kosov, ker se da po sadnih vertih prav lepa trava gojiti. I'rav je toraj. da so se začeli pri nas pečati s sadjerejo. ter skerbi deržava. dežela in posamezna društva povzdigniti sadjerojo s podukom, z denarno pomočjo i. t. d. ter jo pripraviti na listo stopinjo, ua kteri bi po svoji vrednosti imela biti.
Ce pregledujemo novo napravljene sadne drevesnice, se vidi mnogokrat, da <o se porabila v njihovo napravo slabo izraščena iu kiljava drevesca, ktera ne morejo dajati nikdar toliko pridelka, kakor smemo pričakovati od dobrega sadnega drevesa. Mnogim sadjerejcom manjka toraj prave vednosti, kako bi imeli gojiti sadijih dreves brez napake, toraj mislim da ne bo odveč, če povem tukaj nekoliko o izgoji dobrih sadnih dreves.
Ker ima pri sadjereji naj večjo veljavo peščaio sadje (jabelkc iu hruške), ker >o da na mnoge načine porabiti ter se tudi lažje in dražje proda, govoril bom tu o teh dveh vrstah.
Zemeljski kos. na klorom redimo sadna drevesca, imenuje si« sadna drevesnica, la pak so v ožjem pomenu še razdeli v : zemljo, kamor se solne peške sejejo (sejaluica). kamor se potem prestavljajo (prestavljalnica) iu o drevesnico v pravem pomcuu besede.
Sejalnica je tisti razred sadne drevesnico, kamor se peške vsejajo. ter se pustijo rasti eno ali dve leti.
Zemlja mora biti tu rahla, močna iu brez plevela.
Naj boljša zemlja za to je mokrotna. pa ne preveč mokra pešnata ilovina, ali ilovnita peskovina. na lego ni treba ravno tako skrbno gledati, samo varovati jo. da ni razpostavljena preveč merzliui iu hudim vetrovom ali pa prehudemu sohicu, da se ne posuši prehudo.
Vsak za zelenjavo dober veri siue se porabili za setev sadnih dreves. A ko pa zemlja ni dovolj rahla, naj -o gnoji nekoliko let zaporedoma z dobrini hlevnim gnojeni ter naj se še zelenjava sadi: gnojenja s takim gnojem ravno prod setvo sadnih dreves ne smemo priporočati, t'o pak je dovolj kompostnega gnoja, sme so zemlja s takim gnojem ravno pred setvo pognojiti. ter v ta namen pripravno napraviti. Pred setvo se zemlja prekoplje ill do 2T> centimetrov globoko in se potem poravna, v tako obdelano zemljo se smejo naredili razori za seme. ali pak so razdeli zemljo v 115 centimetrov široke lebe, iu so po teh navskriž razori napravijo. Razdelitev zemlje v lehe priporočala bi se zato. ker se pozneje lahko vršijo vsa dela, da ni treba hoditi po lehah. .Mod vsako leho naj so pusti .'!(> centimetrov široka pot. Na vsako vižo razori morajo biti oddaljeni 20 do i"» centimetrov eden od druzega. Kako globoko se seme mora spraviti pod zemljo, ravna so po tem, ali se sadi (seje) s tropinami, ali brez tropin. Ce je some slečeno iz tropin, dene siri centimetrov globoko, v tropinah pa 10 centimetrov globoko. (Dalje prihodnjič).
Priloga današnji številki
kaže tri vrste izvrstnih hrušk in sicer:
I. Klapovko, ta hruška spada mej tako imenovane apotokarico (Apothekerbirnen). Pri nas na Kranjskem nahaja se več vrst teh hrušk in sicer poznamo
dišečo poletno, jesensko rumeno, poletno, zimsko, ranjsko jesensko apotekarieo. kliipovka je posebna vrsta leli lirušek. Kožo ima gladko, svitlo ter je zlato rumene barve; na solnčni strani ima široke, preeej dolge radeče proge. Meso ima belo ali rumenkasto belo, zelo sočnato, inzstopljivo in jako okusno. Dozori užo sredi meseca avgusta ter se nepokvarjena zdrži 55 do 4 tedne.
Ta hruška spada med naj boljše poletne hruške. Drevo /.raste močno, ter inii vgaja skorej vsako podnebje.
2.	Kongreska spada mej tako imenovane steklenke (Flaschenhirnen). Koža ima jako lino, gladko in svitlo. Ivo je. popolnoma dozorela je zlato rumene barve. Na solnčni strani ji' rudečkasta. Meso je rumenkasto belo. razstopljivo, nekoliko zrnato in zelo soenato. ter ima jako dolikatno sladko kislo slast. Ta hruška dozori prvo polovico meseca septembra, drži se 14 <lni. potem se pa v sredini omehča.
3.	(i njo I k a spada mej maslenke. Kakor podoba kaže ima tudi vsak zunjanjost maslenk. Tudi ta precej velika hruška jo zlato rumene barve; na solnčni strani je redkokrat rudečkasta. Nahaja se pa na nje mnogo pik in rejastih prog. Meso je jako okusno in le na sredini nekoliko kaščnato. Dozori ta hruška začetkom septembra. Ta hruška je sploh ena najboljših in je tako rodovitna, da rodi užc v drugem letu po cepljenji.
Naš list prinašal liode večkrat take podobe. Obžalovati moramo le, da smo iz Dunaja dobili premalo teh lepili barvanih podob ter ii a m u i mogoče je priložiti vsakemu listu.
--x-
Gospodarske raznoterosti.
*	C a s ti r i in gospodom udom našega društva naznanjamo, da za mesec, december zaradi tega nismo izdali številke, ker nam prvič iz I luna ja niso d osle naročene današnjemu listu priložene podobe, drugič zdelo se nam je pa primerno. da pričnemo z novim letom redno delovanje, ker smo prvi dve številki poslali le na ogled.
Pri t o m si pa jemljemo prostost vse sadjerejce in prijatelje sadjereje posebno č. gg. duhovne in učitelje, naj uljudneje prositi, da širijo list ter nam tudi poročajo o k raju i h kmetijskih razmerah. Naše društvo ima edino le namen delati v prospeb čebelarstva in sadjereje.
Posebno vabimo gir. učitelje h pristopu našemu društvu; kajti v prihodnjem občnem zbora delalo se bode na to, «la plačajo učitelji -samo prvo leto društven donesek, pozneje so pa vsili doneskov prosti ali pa plačajo samo poštnino za sprejeti list.
*	Vabilo. Gospodom odbornikom našega društva naznanjamo, da se v nedeljo 155. t. in. oti 3 uri popoldne v Lescah pri -Krištofu" vrši odborova seja. Program je sledeč: 1. Poročilo \ društvenih dohodkih in o društvenem listu. '2. o napravi društvene drevesnice. 3. O napravi deželne razstave sadja v letošnjem letu. 4. n sklicanju občnega zbora meseca februvarja ali marca zedinjeni s tombolo, pri kateri se bodo dobivali sadjerejski in čebelarski pridelki in orodja i. t. d.
*	('es. kralj, kmetijska družba ima 30. t. m. svoj i z van red ni občni zbor. (ilavne točke so volitev tajnika in dveh odbornikov.
Odgovorni uivdnik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik.
I.a«tnlna ,C'cbrlariikc£a In «.Kljorpjalti'ira drnJlTa *» Kraujikc. — Nali-aila Kli-in in Kovač v Ljubljani.
I1TSBEÜTL
Zdrayilni yspehi
proti susici, nslahljcnju, slabrj prebavljivosti, kašlju. hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, naj uspešnejše krepihio sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni po Ivan Hoftbvem zdravilnem pivu iz sladnega izlcčka, sladni čokoladi, koncentriranem sladncin izločku in po bonbonih iz sladnega izločka za prsi.
* Kneska Lele»-rsi.(iV-ii:i, ]><>i*o<'*iIsi.
na sladao pivarno cos. kralj, dvornega založnika, izumitelja sladnega izleeka Ivan-a Holt-ii. Duiiitj. tovarna: («i-mImmiIioI'. Briiiiiicrsti-nsse 2. tovarniška zaloga: Graben, RrKuncrstrasse K.
Kakor se Ivan Holl'-ovo zdravilnopivo iz sladnega izleeka na kraljevih in kneSkih dvorih visoko čisla, kažejo nam najbolje sledeča naročila. Isiinito je to edina krepilna in redilna pijača, katero ima večina zdravnikov za najboljše krepilno sredstvo za okrevajoče, kateremu je došlo več nego pol tisoča zahval iz vojaških lazaretov od vojaških zdravnikov iz vojnih let 1804, LSijt.) in 1870 do leta 1871, in kateremu se imajo zahvaliti brez števila bolnikov iz vsili dežela Evropskih, kajti to zdravilo ugaja vsakemu želodcu ter je razun tega tudi prava salonska in ljudska pijača, kakor tudi domače sredstvo.
Rudolstadt SI. septembra. Z:i hitro pošiljatev Hoff-uvega zdravilnega pi\a iz sladnega izločka prosi	Princ Beutlu'iin-Tckleiiburg.
Prosim, pošljite mi s prihodnjo poŠto ■_'.-> steklenic koncentriranega Hoff-ovega sladnega izločka.
Vaszka. 1 oktobra 18851.	Biiron pl. Iliming OTnroII.
Prosim Vas. pošljite mi po pošti 0i> steklenic istega izvrstnega Hoff-ovega zdravilnega sladnega piva.
GraSčiua Thurnamhart -I. oktobra 1883.	Krvin Krof Aiicrspcr«;.
.Tabloniee dO oktobra 1883. Prosim, pošljite mi tiljudno po pošti Göding-lSzeuitz ti zavojev Vaših Iva» Hoff-ovih bonbonov iz sladnega izleeka.
(■liNtav itrol' Appmi.vi.
Prejel sem po grotiei 0'Donell pismo, v katerem mi jako priporoča Vaše zdravilno pivo. torej VaB prosim, pošljite mi za moje okrepčavanje 158 steklenic in 10 funtov sladne čokolade štev. 1 po gld. 2-10 in 10 zavojev bonbonov po <>0 kr.
l*riurcr.iiijti l.ui/.a Volkovsha v Kiiuii.
Höhnen ]>ri Somerleldu. Poslani sladni bonboni oprostili so me v kratkem času popolnoma hudega kašlju.	pl. Noiinuvrfcld.
Vaše blagorodje! Pošljite mi š« 13 stekleni«- Ilolt-oicga sladne«» piva. Per express.
Thurnamhort 7. novembra 188J5.	Krvin Krof Auerttperg.
lilagorodni gospod. P»<ljito mi j zavojev Ivan Hoff-ovih sladnih bonbonov po poštnem pouzetji.
Szabath IJatthvany ij. novembra 1883. Uroflc-a Audreoli Itallli.ran.v.
Kvarilo. Tako imenovani Hoff-ovi sladni izloček, ki na napisu nima podobe izumitelja Ivana Hoff-a (vsi Hoff-ovi preparati imajo ua napisih talce marke) naj sine spr>-jema ker je ponarejen.
fjgjin pravega Ivan Hoff-ovga sladnega izleeka je: 18 steklenic gld. 6.1 Ki, 28 steklenic gld. 1 2.i>s. 68 steklenic gld. 24.48. Od 13 steklenic naprej pošilja se brezplačno v hišo. — PoSilja se /. Dunaja: Iii steklenic po gld. 7.26, 28 steklenic gld. 11.00. r<8 steklenic p» gld. 211.10, klg. čokolado 1. gld. 2.40, 11. gld. 1.60. III. gld. 1. -Koncentriran sladni izloček steklenica po gld. 1.12. pol steklenice TO kr. Sladni bonboni zavoj po 60 kr. Pod 2 gld. se ne pošilja. — Pravi bonboni so v višnjevih zavojih. — Naj se vselej taki zahtevajo.