10248
10248 II
Kam naj sejam ?
KMET IZIDOR
K n i x i c a
za
vsakega kmeta ino texaka.

S'
SVOJIMI OTROKI INO LYDMI
ALI
PRIPOBOBNI NA VTKI DOBRIH STAR8GV
Na   svetlo d-al

1 8 24.
.   V' RADGONI sAliJi
t' Alojz Wajcinger'oren\i koi g
Z' DOVOLENOM DRAG O VREDNE GA BLA-GOUASTIVNEGA ZBOPJ8A 8KOFOVSKEGA , V GRADCI 24- SY8CA 1824.
1
JOXEF KAREL R A T , m. p. ŠKOFOVSKI NAMESTNIK.
T DOPY8ENOM VELIKOHVALOVITNEGA CESARSKO - KRALOVEGA PREDNEGA PREGLEDNA KNIXNEGA, V BEHI 3. JUNIA 1824.
S A R T O R 1, m. p.


III
PREDGOVOR.
D, vsaki jezik ma svoje lastne glase, sotvdi vsakemi, i[i ga kdo kratko ino prav pisati \\&, ino xeli, c!a bi ga drvgi dobro razumeli, lastne pistnence (besedne znamk) potrebne. Tak najdemo xe pri starih Grekili, poznej pri Laftiih, ino v' uasili dnevih pri vsih podvyirenčsih narodih za gijiove lastne jezične glase tydi vei[ ali merje lastnih pismene.
Ne zadeni se zato, dragi Slovenec! iji tydi ti v' nazoijnih knigah med dozdajnimi pismen-cami neke kratjese ino pravese znanile najdeš , s' kerimi se drvgega nikaj ne iae, kak lepoto tvojega jako imenitnega jezika se bole povišati.
Znamle, kere so novo zebrane, so nikak ne novo zmislene , temoi[ le od tistih/dobrih pri-atelov našega daletr razširjanega jezika sem vzete, keri so xe davno pred nami hvale vredno za lepi Slovenski jezik ino dobroseri[ni narod totega jezika skerbeli.
l *

IV
Misli Se zato brez vse skerbi, da bode loti hasek Mtro tjdi vsaki sam spoznal, ino namesto dozdajnih pismene skoro z' dosta veksim vesel-jom Slovenske knige v'nazornih, kak pa v'dozdajnih znamlah bral. Teliko vei[ se to obo;j;t, da je vsaki, keri le nekaj pismo razumi, lolo potrebo xe duge leta vidil ino s' poti meti htel.
Spodoba ino pomenerje totih novo zebra ni h pismene je taka: a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, r), o, p, r, s, s, z, x, t, u, y, v, l{.
Vse se izgovarjajo, kak dozdaj, le pridobe so novo zaponiti:
Dozdaj	Odzdaj	
z	C	Celo serce
ni	*)	Negova r^iva
f	s	Sunce sija
fii	a	8ega vasa
s	z	Zima merzla
sh	X	Xelim duxnost
ii	y	Dysa, ljdje
zk		^ast, ijlovek
PREDGOVOR.
Izidor je bil kmet, ino imel le teliko kmestvo, da ga je s'svojo xeno, svojimi otroki, hlapeomino deklo lehko opravlati zmogel. V svoji mladosti je ne bil verj v/i{en, kak drjgi gegovega stana, s' ke-rimi se je v' soli brati ino nekaj pisati aavvgil. Poboxni starši so ga zredili ino ojegovo serce pred zlostjo ino lagodo tristo zderxali, kak dobro so znali. Kaj se je poznej nav)frjil, to je imel sebi samemi hvaliti. Po nedelah je naj rajši sveto pis-
VI
mo bral, ino kaj je ne razumel, to je pital svojega fara, ali pa iz predeg ino kersanskih navvkov zastopil, kere je mar-no rad posl/sal ino si zvesto ponil. Kaj se jemi je v' svetemi pismi, posebno v' novemi zakoni jako dopadnulo, so bile lepe pripodobe, kere je Jezus vyu;il: od kmetvvarja, od sejaga, od xetbe, od ter-sa, od drevja, od vtisov, od ovc, i. t. d. Ino zato je on Jezusa tydi mouno rad imdl, da je od takih reiu govoril. Do-stakrat je rekel Izidor: Lybi Jezus je deno tydi od nas kmetov ino od naseda
I
dela govoril. Da pa je Izidor na totih Jezusovih vjkih veliko veselje najsel, je je zato tydi celo lehko zaponil, ino se je na ge opomenul, keliko kolikrat je sejal ali xijel, ali lepo oblečene cvete, ali veselo pevajor/e vtitre ino bex<žqe ovce
VII
zagledal. Pomalem se je navyiiil tydi sam take pripodobe delati ino iz vsake reip hasnovitno podvvijerje za se ino za svoje Ijdi vzeti. Niedna req jemi je ne bila maiovredna, ino nad niipm je ne merz-lega serca skazal, temoij vse je iskal le v' hasek spraviti, vse je vedel le na po-boxnost ino podvyqege vzeti.  Ja mam resen malo ijasa, je enkrat rekel, moje otroke vyqiti ino moji dryxini hasnovitne navyke davati; mojo delo mi ne dovoli, da bt si, kak solni vyqitel k' mizi sel ino mojim otrokom ino dryxini naprej bral, ino je na dobro opomigal. To zmorem xmetno le po svetkih ino veqerah vidniti, ino te pa sem ja s' svojimi lyd-mi red od dnevnega dela tryden ino zaspan, ino tydi gih vsih v' kyp ne spravim. Ja si qem za,to med delom, prilike
VIII
za_ vy k^ijk a ti} ino m e s t o n e h a s n o vi tn e g a večkrat skodlivega guqa zdrave^e pogovore z' mojimi otroki ino dryxino imeti. Toto naprejvzetje je Izidor tydi spunil, kak bomo zdaj v' nekih od ijega spisa-nih prikladih vidli.
9
_ ——»aaagBByM'"Nt.   iJftL   - >^\J''^ife'^'-Jea«^=*'—--------.
-
i. Popevaj6qi akerlec.
Enkrat je sel Izidor z otroki ino drjxino na pole. Tam se je zavzdignul skerlec ino pel, ino keliko vise je letel, teliko lepše je popeval. Izidor jc gledal za ijim ino z veselim obliirjom rekel: Tak se more tvdi iilovek preveno višek ravnati ino veseli biti. #kerlec poje le te jako veselo, kda se od zemle zviša : ino kak dugo je ijlovek v' posvetnih reijah zapleten ino na zemelske dobrote/ pri-klerjen, tak dugo ne more svojega serca z' veseljom zvišati, ne more moliti, ne pevati v' Gospodi. Kda pa svoje serca preminotiim grešnim reqam odtergamo, ino nam vest nikaj ne oponaša, te gre tvdi z' nami višek, mi smemo slobodno z' Bogom govoriti, peti ino veseli biti, ino znamo moliti ino delati1 nuni dobre vole.
1 o
2. Denska zarja.
„Gle]te ta, zdaj se bjdi den. Xe se prikaxyje zarja. Kak ljbeznivo ino lepo je toto nebeško obličje; slobodno retjem, —■ celo neduxno, veselo ino jasno!"
Ijtavno tak je t3^cli zbvdege dobrega neduxnega irlovcka; tak mirno ino do-volno vstane vsaki, keri ipsto v?st ma, — spage ga je napravilo moimega, veselega, radovolnega. Rad gre molit ino nato z' veseljom k' deli. Priatelno, kak denska zarja, je gegovo lice, lvbezniv ino radosten gegov pogled, ino neduxnost cvete na negovem ijeli. O neduxnost, o dobra vest! kde se vie prebivata, tam se spi mirno ino lehko, tam se vstane rado ino veselo, ino z' Boxjim blagoslovom se tam opravla vsako delo skoz den.
3. 8tor6vna zemla.
Na toti den je izker^aval Izidor s' svojimi lydmi storovje ino korene, naj bi si storovno zemlo na i)ivo prezober-nul. Toto delo je bilo texJto, ino jim dosta tryda naredilo.
11
„Tako storovje ino korene, je rekel | Izidor, se znajde tvdi v'nami; ipgaizker-* uiti ijemo, nam tvdi dosta dela treba. Vnogoteri stari grehi teqijo globoko v' našemi serci, ino majo svojo korene da-leij razširjano. — 8'tor je navajena huj-doba ino koraii so geni zloijasti izhod-ki. Take store pod vnogoterim imenom ma skoro vsaki qlovek vu sebi. Pri vno-v gih sedi skopost globoko vkoregena, pri drvgih telna hotivost, nevoslivost ino lakota. Ah! keliko tryda le ne treba, take stare store izdreti! more se moimo podk.ipati ino sekati, ovairi se le gegov nazemlikovec odpravi, znotrina pa osta-f n$ ino korene pogaga, kak preidotr. K' temi je potrebna moqna vola ino pomoif od neba. Vere, molitbe ino poterplega polek tega tak treba, kak pri storovne-mi kenjegi sekire, vlaka ino zdigaiia.
4. Hladna vener.
,,Kak dobro je zdaj," so rekli vsi, „zdaj, da hlad postaja ino sunce v©q tak ne xge ino peiie!"
i a
„Poterplena," je govoril Izidor, le poterpleija v' uk>veujemi xivlei)i treba, zadnii[ gre vse dobro.   Xalost ino terp-lcne prideta, alipa ne ostaneta; temoq veseli dobri dnevi pa pridejo. Ino qi ravno krix skoz celo xivlene na nami lexi, zadniq le enkrat pride tydi hladna veti er — smert ino grob, kde se nam tiho odvzeme krix, xalost ino suiupia vroip-na.  Veselte se na tisto dexelo, kde.de vsaki dober ijlovek, keri do konca po-terpliven ostane, svoj hladen pokoj naj-sel! JLe skoz neke vyre xge sunce naj moipiej, prejdoif ino za ti m je blagi hlad.
5. Terda piva.
Neke dneve poznej so meli falat i)ive kopati. Zemla je bila jako terda, da so lydje ino xivina xe dugo po gej sem ino ta hodili.
„Tak, je Izidor govoril dale, se i[lovči[jo serce oterdi — skoz dugso grešno navado. Pervega zablodka ijlovek ne mara,' ino misli: to nikaj ne škodi, za tega volo se je ne pogyblen; ino tak si
*3
flovoli greh ;:a grehom, dokeliij jih telila kyp nc postane, da se v' gih gegovo serce oslepi ino opijani. Ino tako grešno ter4ino pa zrahati, ino na dobro serce pbernuti, treba telikega tryda, kak zdaj nam pri toti givi."
6. Podčrta cmereka.
Ne daleq od rjih je lexala cmereka, kevo je viher s štorom ino koregom iz zemle vtergal.
„I\avno tak.," je rekel Izidor, se do-stakrat tvdi tjlovek na sredi svojih blix-nih skoz smert iztergne. Silna nesrčija ga naglo najde; — pad, krvgla, grom-ska strela — ga na enkrat odvzeme; ali-pa tvdi prevtno zovraxege, texavege zlo-iiastih lydi ■— pride nad gega, kak praski viher, ino ne hega. dokelii[ ne lexi Zovraxtvo, ne.vosllvost ino sramotna ho-tlivost je xe vnoge lydi spometala, kak viher toto cmereko. Sretjen je, keri se na take vihere pripravi, se gim proti postavi, ino se stalen zaderxati zna v' vuj-pagi ino poterplegi; srei(en, keri je pri-
pravlen, kda Boxja previdnost na enkrat naso xivlege podrexe — on de pa vsla-nul, tam — kde ne prasijo veq taki ve-tri, tam — kde de veima vetrovna tihota.
7. Sirovo drevo.
Glejte, glejte! „je zval Izidor, kak mezgnato ino puno moi[i toto drevo stoji. Odkod si ni a ono toto moij ino bistro rast? •— Iz sebe samega ne; kajti ovatri bi tydi na hramnih strehah ino blarjah znalo drevje rasti, ino tak je le ne. Var-devajte le enkrat, vsadite drevece na terdo cesto, ino glejte, jeli ne bode taki oblednulo ino vsehnulo. —Mezga pride iz zemle v' drevo skoz korege ino se po vsih ijegovih vejah ino verhih, bister-cih ino listih raztegne, ino toti vleijejo iz zraka na se moij, ino jd po vsemi dre-vi razširjajo."
Nikaj naipt je ne z' nami, z' xivle-j)om ino rastjo nase dvse, ino z'genimi krepostami. Mi sami smo ne niq, ino ne zmoremo niq; moremo se na dobro zem-lo postaviti — ino tota zemla je Bog —
15
Jezus Kristus — Sveti Dyh. Na totega moremo mi zarasti skoz vero, ino se motj-no na gega derxati skoz vtijpaye, ino rasti ino sad roditi skoz Ivbav v' dobrih delah. Vera je kore"n; vlet[e na se Box-jo moq ino jo xene kak krepeifo mezgo vu ves nas xivot, ino porodi tak cvetje, ino poznej naj bolsi sad — sad tpste po-boxnosti ino drvgih kreposti, *li pa se likaj za Bogom nepasqimo, ino rajši sami stojimo, te postanemo bledi slabi ino rodimo le hujdi sad, alipa celo vseh-nemo ino nikakega sada ne porodimo.
3. Vselipeno drevo.
„Kaj de se s' totim drevom zabelo? je pital Izidor, ono ne rase veq, je xe vso syho, ino ne bode veti rodilo." Podreti ga treba, so odgovorili otroki, ino zexgati.
Ino kaj pa bode Bog z' grešnikom vipnil, je pital Izidor dale, l<cri preve'-no v' grehih xivi, ino se ne ije povernuti ino pobolsati? Ga ne bode nebeški oqa tydi poderel, ino da je neveij k'niqemi,
v' ogen vcrgel na kastigo za gegove grehe? — Pazko mejte, da ne Lote kde«*y-di take nchasnovitne dreva! rodite dober sad: Pokornost marnost, poboxno molitbo. Bojte se Boga, keri vas skoz smert podrt'ti zna; postvvajte starše, keri za vas skerbijo, vas redijo, ino pred nesrečo branijo; xivte mirno med sobo, ino ipnte radi vsakemi dobro. Te ste vi zdrave ino lepe dreva v' Boxjemi ogradi— na sveti — ino aggeli majo veselje, kda na vas z' neba gledajo.
9. Hrast poprek ceste.
■
Izidor je z' otroki ino svojo dryxino sel na travnik. Xe so vyro daleq bili, zdaj pridejo v' klanec, v' keremi je stari hrast poprek lexal, tak, da je ne lehko dale priti bilo. Izidor se je zaderxal, kak da bi si v' veliki skerbi bil, ino ne znal, kaj bi naj vijinil. Kaj je zdaj narediti, je rekel? — ,,Se obernuti ino nazaj do-mo iti, so povedali vsi. Postavmo pa, je odvisalIzidor, postavmo, popotnik bixe deset vyr sel, bi tydi on svojo pot za-

prsti!, Tji bi drevo ali veliki kamen na nej lexati najsel." — Gotovo ne! Prite ali, mi i|emo vardjati, tj pod vejom ino germovjom se skoz spraviti; kajti se ober-nuti3 bi nas moglo sram biti.
Kda so vsi skoz bili, ino na rokah ino licah neke opraske dobili, se je Izidor posmeha val, ino jim nato toti navyk dal:
Tak se nagodi dostakrat v' ijloveu-jemi xivlegi; mi ne moremo povsodik ravno ino lehko iti: vsakotcre proti vno-sti se nadajo, kere nas mydijo ino za-stavlajo po nasi duxnosti v' pravilnosti ino drvgih krepostah brez moijega xiVeti. Plujdi prikladi, pregagage, vnogotera nesreča-— stopijo pred nami na pot. Alipa tega se Kristjan ne sme vstrasiti, ino k' Tjasi brezkuraxen biti; on se more truditi ino potiti, kak nas prednik Kristus, keri nam je na krixnemi poti naprej hodil. -Opomente se Boxjih svetnikov; do-sta texav so meli terptti, dosta premagati; alipa bili so stalni, ino gihova vera je obli dala vse protivnosti; pretega ino tcxav so se ne bojaii. — Ne! jaki sol-
2
i8
da k se ne oberne, kda zovraxnika zagleda; — ino mi tydi ne!
10. Pridoija vihta.
,Xybi otroki! mi mo mogli bititi z' našim delom; kosate megle se zavzdi-gavajo, viher je naglo xene ravno proti nam, xe se od daleij sem grom glasi; pojdmo domo, prejdoij, kak smo doble-ni." Pojdotj je govoril:
Ne samo skoz vihto na nebi, tycli skoz dryge reip se qlovek v' svojih i ji— nih ino delah moti. Neki bi jako marno za se ino na sreijo svojih blixnih delal, mo\\ ino tryd sporočil; alipa nevosliv sosed ga mydi, jemi ne vosi platje gego-vih del, ino ne more terpeti, t[i ljego-vemi blixnemi delo ino vsako spočetje dobro od rok gre. On ga ise v' htijdo imti, ob postegeino zvestost spraviti, ino ga tak z' grajaijom ino pregananom vte-ple. Kak tote tjrerne vihtne megle ino viher nad nas gre jo, tak vdelava dosta-krat zloqasti jezik nad naj pravhmesim. Ino skoz to se neduxen ravno tak moti, kak zdaj mi pri našemi deli. Alipa i[a-
1»
kajte le, skoro de vihta ino gromsko vreme preteklo; — tvdi zovraxeye ino zloijasto govorene mata svoj konec. Kdo je v' serci miren, niij ne mara, iji ravno se bliska, treska ino prasi; on hvali Gos-poda, keri je blisk ino grom stvori! ino se tak oblasten ino vsegamogoijen kaxe v* svoji stvoritbi, Kercmi vest niif ne oponaša, taki gre povsodik mirno mimo, iji ravno se z' levega ino desnega t.traha zloipste imena, ino drvgi hujdi govori na nega glasijo; taki jezik leti le verh-prek, kak toija krez strehoino pravi-tjen se v'svojemi serci sJobodi, ino svoje težave samejni Gospodi Bogi toxi, keri yse na dobro obernuti zna,
11. Po gromskemi vremeni.
„Kde, je zvedaval Izidor iz svojih otrokov, kde so zdaj megle, kde je vih* ta, kde blisk ino grom? — Vse je preminulo; sunce sija, vtiiji pejejo, ino ijers. tvej ino zelenej stojijo travniki ino setva, kak prejdoip"
Pitajte ednega, keri je beteg, ali kako drvgo texko terplege pi-estai, ino o«
s *
sto
de vam ravno tak odgovoril: Vse je preminulo, prej kak sem mislil, lexej kak sem verjel, mi je Bog iz vsih texav pomagal. Le kratka je bila xaIost ino tex-kost, veselje ino radost sta v' mojo serce prišle, ino le zdaj se obijvtim, kelika dobrota je zdravje ino drvgi dari Boxje previdnosti. Ja hvalim Gospodi neba ino zemle: terplene me je oiristilo, kak vih-K* tf" zrak; Boleijina je mojo prevzetnost pobila, ravno kak padnuvsa toqa ino dex celi zrak ohladila.
■
12. Sjlia veja.
Dale idoir je Izidor v' pamet vzel, da se na drevi, kero je ovaqi zeleno ino lepo bilo, edna veja znajde svha. Polek tega je svojim otrokom toti opomin dal:
Ravno to se zna tydi v' hrami vidi-ti, kde starši pet ali sest dobrih verlih otrokov majo, edno med nimi pa lagodno postalo ino se na hujdo prevzelo je, tak, da veij starsov ne boga, nihovih navvkov ino opominov ne mara, ino se
31
skoz to sirota ino ncsreipio naredi, ino na teli ino d/si pogybi, kak ty tota srha veja.
13. Selin6qa rastika.
■
Drvgokrat je vidil Izidor na lepemi velikemi drevi med dosta jezero rastika-mi tvdi edno xe sehnot[o. ino je rekel:
Toto drevo je, kak Kristusova cirk-va, ino veje ino rastike smo mi lydje, keri na ijega verjemo. Ali kdo pa je tista syha rastika tam zgorah? — Ona pomeni grešnika, keri je kak nevreden vud od Kristusovega tela— Boxje cirkve, odrezati. Kam pride syha rastika? — Ino — kam bos prišel — ti — grešnik? — Jeli te ne stiskava ino texavi pri serci, kda na ogneno peq (na kastigo v' veipiosti) misliš? —
14. Gnilo jaboko.
Gnilad je paij kaj gerdega!!! Otroki! verxte gnilo jaboko v' kraj, ovatp se nam ove pogybi! » 7
Komi se jaboko spodobi? —Nemar-nemi deteti, kero se nikaj vyqiti ino ni-kaj delati ne qe , ino se dryge od mar-livosti vabi. —»« Spodobi se zamerladija-ki ino zanikenjaki v' qloveqjemi tovarstvi, keri je ne veq vreden, kak, naj se ravno, liki jaboko iz korba, iz q!oveqjega pajdastva izventc. --- Spodobi se hujdob-nemi deteti, kero hujde besede govori, preklkja, ino dryge xali, ino vsim Ji ujeli priklad dava. — Spodobi se vsakemi grešniki, keri je v' sebi pogyblen, ino svojo pogybleije se tydi na dobre razširjava.
lj. Vnogoteri sad na ednemi dre vi.
Kak pride, so pitali enkrat otroki, da toto di-evo jaboka ino gryske rodi?—■-To se da lehko narediti, je oija odgovoril, qi se cepi z' jablani, ino cepi z' grfs-ke v' steblo na ceplejo. Kaj se vsadi, to rase ino rodi sad.
Ravno lak je; tydi.s' qlovekom; na qloveid se tydi vnogotere lastnosti v' pamet vzeniejo.  Kaj se otrokom ino mlaT
33
dim Ivdčin skoz vvk ino prikiad vsadi, to se pozne} prikaxe — dober ali hujdi sad, — kisle ino bridke lesnike, ali pa lepe ino sladke jaboka, ali tydi vse vkyp edno med drygim. ■
16. Višek rasei[i bisterci.
\ Kda so bili blizo sto stopit) dale, je je Izidor na nekaj drvgega napazil. „Glejte, kak toti bisterci vsi ravno višek stojijo ino rasejo.-'
Toti nam dajo lepi vyk, naj se ty-di mi ravno višek ravnamo—>k'Bogi; — ne pa dol, nadno, na hujdobo, ne na stran, kde nas zapelavavci na se vabijo ino pokvariti isejo. Višek le višek, moji otroki, se skerbmo!
17. Priklopene veje.
Dugo dexovje veter ino sneg so veje ino versiqe na drevji celo nizoko priklonili.
Iz tega je Izidor svoje otr6ke podvv-ipl: „Mi smo ne preveno v' srei[i; tvdi
nesreua, xmetno ter plene ino tex.4vc pridejo, ino se vstavlajo na nami po cenlni xmein. Polek tega smo moijno xalostni, ino si zdiMvamo pod teiikimi texavami, povesimo glavo ino zgvbimo kuraxo. Alipa tega mi ne bi smeli. Sneg ne ostane preveno na vejah; jyter sija stinec, sneg se razpysti, ino veje ino rastike se pa zravnajo, ino se zelenijo lepše, kak prej; kajti sneg ino dex je je nahranil ino ouerst-vil. — Kuri se, moj Kristjan! krix ino terplege sta preminoija; gledaj le višek ino ne nahaj neba iz 6i\i, skoro de ti priteklo sunce — Boxja pomoq; texave ino xalosti preminejo, veselo ino rado de tvojo serce. Kratko terplege te je sky-savalo, te je dosta podvviplo, te je naredilo moipiega, poterplivnega.
io. Padnuvso listje.
Kelikokrat ja po totemi list ji idem, je rekel Izidor, telikokrat mi vseli naprej pride, kak da bi po brvtivi sel. Tam jih tvdi lexi teliko sto ino sto, gosto eden pri drvgemi; oni tyhnijo ino perhnijo,
kak toto listje ty. Poglednite zdaj gor na drevo, le kde, kde se visi list. alipa krez tri ali štiri mesece rase pa drygo, !— zeleno ino ijcrstvo, kero v' jesen pa padne, ino tvdi, kak vso predno, ze-gnili.
Ravno to vidimo na ulovemi rodbini; po petdesetili ali šestdesetih letah odstopijo vsi, keri zdaj xivijo, ino novi rod pride za gimi. Ino tak je med nami preveno vmirarje ino postajale; alipa vermb ednaki v' sebi ostane iztok vsega xivle-i)a, keri iz sebe preveno nove stvari rodi, ha neki tjas preminuti pjsti, zadnhr pa je vse drygoi[ zbydi ino oxivi, ravno kak drevo od leta do leta sirovo listje iz tistega iztoka dobi ino izgarja. Vu vsih rcqah, v' malhjkemi listeci ravno tak, kak na ijloveki, se nam kaxe velika — Boxja mudrost ino moij.
19. Kratki dnevi v' pozni jeseni.
Kakda so dnevi zdaj kratki, posebno dnes, kde je oblaipio vreme, se se den dosta kratiesi naredi!
2<5
Ravno tak je z' veseljom totega sveta; ono malokda dugo terpi, ino se dosta-krat skoz zmespridoip terpleye obrija, razterga — ino skonija.
to. Zima.
Na ostro merzel ino snexen zimski den se je Izidorova dryxina vnoxlivo to-xila, naj bi preveno bilo leto, zime pa nikoli; kajto hasne toti sneg ino led! —
Vi ste pai| nikoli ne premislili, je odvisai Izidor, kaj zima hasne. Poslyh-nite me.
Zima je za zemlo ravno to, kaj spaije za trioveka. V zimi se poifiva zemlapod snexnim odevalom ino si nabira nove mo-iri. Na dale je zima za zemlo to, kaj za nas smert; po vsemi deli ino trvdi mi za spimo ino se poirinemo malo od naših opravil, dokeliuj ne pride protiletje — vusta-neije. Preveno se ne more delati, preveno se ne i[e spati, ino kdo bi preveno rad mertev bil.


27
2i. 8etane v' protiletji.
Bil je lep, topel, protileten svetek, ino sel je Izidor z'otroki, xeno ino dryxino v' svoj ograd, ino jim je pojdot/ pravil: m zdaj toto drevje gledamo , kak je puno listja ino cvetja, ino zmislimo, kak je v' jesen xalostno ty stalo— golo, — brez listja — bledo ino kak mertvo , — se moremo tiydivati ino zvati: Bog je tiydoviten, mogočen, ino pun lybavi! Kaj se vidi xe mertvo ino zanihano, to pysti on pa na svetlo priti — se lepše ino trastnej, kak prejdotr.
Ne da se dvojiti, da bodo mertvi ty-di nekda vstanuli! Gotovo! stvoriteli je tak lehko nase sperhnene tela pa v'xiv-lege zbvditi, kak toto drevje ty pred nami z' listjom ino cvetjom, ino toto zemlo s' rrerstvo travo obleqti. Bog, nas muder oqa se gotovo dostaveq za nas lydi sker-bi, kak za toto drevje ino za travo na poli.
,22. Odlomlena mladika.
Pod drevom je Iexala mladika; Izidor jo je vzdignul z' besedami: Kaj je

zdaj mladika, kde se ne znajde vei{ na drevi, ino iz gega ne dobiva hrane ino xivlega? —
Ona je ravno to, kaj so vse zvvnege i(Iovet{je dela ino opravila, kere ne izhajajo z' radega serca, ino se neipnijo z' dobre ino svete predloxnosti. Mladika rodi le na stebli sad ino qlovek le v' pravi veri — v' ifistemi pomislegi; brez tega je gegovo i[inege prazno delo, kero neki i[as s' svojo svetlobo kani, skoro pa se zaniqano ovadi.
23. Dobro pripravlena' piva.
Izidor je v' roki imel xito ino se za-derxal, kak da ne bi znal, kam bi ge naj vergel, ino je zato pital: Kam naj ver-xem, ty na cesto, ali ta v' germ ? — Ne, so odgovorili otroki, ne oi{a! le na givo. Prav, na nej ga i{em posejati.; na cesti bi se brez haska spokiaiplo , ino v' germi tvdi ne bi obrodilo. Na dobro givo se more sejati, na gej ono desetero ino stotero pa zrase. Mi smo si dosta tryda s'
*9
toto givo zadeli; gnojili smo jo, orali ino ravnali.
Teliko trrda ino skerbi, moji otroki, si vqini tydi nebeški sejavec z' nami. Nase serca so gegove give, kere on t[č pripraviti ino dobre narediti skoz vsakotere dare ino milosti. Nato seja on svojo besedo ta skoz predgare ino vyqitele, ino ui jo mi radovolno na se vzememo, ino zvesto zderximo, te porodimo tydi dosta sada; qi pa je naso serce terdokorno, kak zemla na poti, aH qi smo skoz vnogotere skerbi raztroseni ino zmoteni, kak germ tam, te so vsi vyki zobstog, ne hasnejo nii[ ino ne porodijo sada — to je, mi ne xivimo po nnvvki.
24. Protiletna setba.
Kda je Izidor vnogott'ro seme sejal, je opumigal: Mi ne bi ja zdaj v' protiletji sejal, mi poleti ne bi mogli xgeti.
Nikaj naqi je tydi ne z' vami otroki. m se sdaj v' vasi mladosti nikaj ne vy-uite, ne bote tydi v' pridoiph qasih niif znali, ino bote ostali bedasti ino prazni
3°
v' glavi. Brez sejaga nega xetbe, ne ve-jarja — brez trvda vyka ino skerbi nega nikake kvnsti ino nikake vednosti. Tydi kmet se more dosta vjijiti, i{i ije biti, kaj se biti sitfi.
25. Lepi cvetec na pivi.
Olja! so kriijali otroki, ty na givi je ravno taki cvetec, kak v' ogradi Gospoda fara, ravno tak lepi ino dobrodv-sčtji! —
Ne pride se ravno na to, je odvisal otra, kde kaj rase ino stoji. Kaj je z'naravi lepo ino dobro , to je lepo ino dobro, naj si stoji v'kralovskemi ogradi, alipa tj na rji vi. Tak je tydi z' lvdmi: Kdo je verli ino dober, zna povsodik veidi ino dober ostati, na knezkemi dvori ravno tak, kak v' kmetiijki koqi, na sirokemi sveti ravno tak, kak v' zaklegenenu sa-mostvi. Ne pride se na stran ino stan , temoij le na volo, na dobro serce pride vse. Kmetiuki otroki so ravno tak lepi kak knezka deca, — vri lepo delajo; ino brez dobrega poltenega zaderxana so to-
31
ti ■— ravno kak tisti —■ le gerdi, ino se ne dopadnejo Bogi ino tydi ne dobrim lvdem.
26. Xmeten ino terdi kamen.
Na lepi trati je lexal veliki kamen. Xe davno bi ga Izidor rad tam v' kraj imel. Pozval je zato enkrat vse v' kyp: Prite, mi qemo viditi, jeii ga ne moremo dale spraviti, alipa s'silo razbiti. Niedno se je ne moglo zgoditi. Izidor si je sel na kamen, vsi ovi pa na travo okoli kamna, ino so z'globokim zdihavarjom rekli: To-ti kamen je pat[ xmeten ino terdi.
Tak so, je Izidor vedoq dal, tjdi serca vnogib Jydi; ne dajo se, ne skoz vvk, ne skoz veleije, neti skoz kastigo genuti; nikaj jih ne zmore genuti; oni ostanejo v' svoji terdosti — se ne dajo nikak premeknuti — temoif ostanejo v' svojih hujdobah ino grehih noter do konca.
27. Drevo z' korenom izderto.
Na gomili v' peseipii zemli je imel Izidor drevo. Prišel je v' noqi viherec ino
drevo iztergal; Kajti ne se je inoglo v' taki rahi ženili moifno vkoreniti.
Tak se godi dostakrat lydem, je vy-qil Izidor, pri kerih krepost ne ima jako moimega sela ino korena. Oni ne imajo tpstega zadosta moirnega presvedoutva v' svoji veri; oni verjejo, ino ne znajo, zakaj; pri vsakemi dvoji, keri jim naprej pride, skoz vsaki protiroifek, keri se jim od drvgili da, so oni verxeni; oni padne-jo — ali v' laxno vero, ali v' nevero, to je, oni verjejo vse, ali pa celo nii{, brez vsega razlouka ino skvsavaga. Ravno tak je z' gihovim sercom. Oni dobrega ne ma-jo prav radi, ino tydi malokda vi[inijo kaj dobrega iz i{iste predloxnosti, temoif le zato, naj bi si pripravili hvalo ino pla-i{o, alipa, da se bojijo kastige. Oni se ognejo dostakrat ijega Inijdega, alipa le zato, da vidijo, ki bi jim znalo k'posjas-nemi kvari ali sramoti pred !ydmi biti. Oni vuinijo dostakrat kaj dobrega, alipa le zato, da jim je k' qasti na sveti ali de-seternemi haski. Neki gospodari ino sra-gyje vse, alipa ne zato, naj bi drvgim — sirotam —kaj pomagal, ->- temoii — naj
33
hi bogateč vmerel. Drygi moli g03tokrat ino dosta, to je, izgovarja dosta molilnih besčd, alipa le zato, naj bi Bog gegovo giestvo ino blago zderxal ino povnoxil. Ah! s' takimi lydmi je nesreqno, oni stojijo na rahi peseqni zemli, ino mali viher — malo poxelege je xe verxe. Kdo na pesek kaj stavi ali vsaja, veli Kristus, slabo stavi ino vsaja. Kristus je svojo cirk-vo na pei[ino — na kameno —. terdo vero postavil; to se nam skaxe v'svetemi Petri ino tydi v' vnogih drygih spovednikih Boxjega Evanggelja, ino se tydi v' zdajnih t[asih se nam to kaxe na jezero ino jezero lvdth med velikim kersanskim obc[instvom.
28 Plevel na pivi.
Nu[ nehasne, je zval Izidor, i[i plevel samo odtergatc, korene pa v' zemli pvstite; skoro de pa poganalo. Izpipati, alipa zezbadati se more s'korenom red, ovatp je nas tryd zobston, ino hitro de pa vse puno oseta ino strii[ja.
3
34
Jeli je ne tak? —Mislite le sami na se: Kda vi svojeserea ijistiti ino se pobol-satiifete, jeli je spomagano, qi se lekak-koli — samo v' zvvnenih reifah — sipstite, se velikih nazoqnih zablodkov ogiblete, ino skrivne stare xele k' grehi pa se preveno v' sebi norite. Na kratki qas mislite vi ino drvgi, da ste pobolsani; alipa na enkrat se skaxe drvgoq stari greh, keri je globoko znotrah v'serci vkorerjen, ino se razširja moqnej, kak prejdoip
29. Drevo brez sada.
Pojdoi[ domo je pokazal Izidor svojim otrokom drevo ino rekel: Vsaki bi mogel misliti, da toto drevo vnogi ino dober sad rodi. Ino tak je le ne. J a hodim xe veq le"t, skoro vsaki den mimo rjega, ali nikoli sem se na gemi ne sada vidil. Le škoda je za moq ino zdravje, le škoda za mezgo, kero ono iz zemle vleqe.
Tak pa tydi dosta Ijdi okoli hodi, keri ime — Kristjani —■ imajo, v' cirkvo pridejo, vse cirkvene navade ino pobox-nosti opravlajo, tak, da se vsakemi prav
35
pohoxni kristjani biti zdijo. Alipa kde r,o yi!iove dela? Kde sad giliove naboxnosti, ijihove vere, na kero so jako prevzetni? Kde se skaxe gihovo kersanstvo skoz ly-bav proti blixnemi ? —■
Mejte le pazko na gihove t[ine, na gihovo zaderxage, ino najsli bote, da so ravno taki, kak toto drevo: poboxni od zvvnah, prazni pa od znotrah. Nihova vera je samo v' vvstah, gihova molitba samo glas, Nihovo v' cirkvo — hojeye je le navada; gihove dela so le — hvaiene ino lastni hasek. Vise tega se so puni ne-voslivosti, skoposti ino grajala. Oni so, kak se reiie, svetci z' licom — to je — z' nazoipiim zaderxanom se poboxni ka-xejo, skrivoma — v' serci — pa so brez moqi. Naboxnost, vera, zovi se, kak koli, je brez dobrih del ne niij — je le, kak drevo pano veja ino listja, alipa brez sada.
30. Stvdenec na poli.
Po vet[t'rji je Izidor za pridotji den gerdo delo napovedaval. Jyter, je pravil, i{emo nad stari stvdenec na poli iti; xe
3 *
o6
neke leta je ne" vet[ streblen. Vsi zo se vstrasili; kajti xe dugo se jim je gerdilo toto delo. Kda so delo xe spoqeli3 se je skazalo dosta blata ino gnvsobe, dosta ijervov, ino vse puno gniladi.
Tak se godi, je rekel polek tega Izidor, kda se kaka req dugo odnaša! kak se li more v) tistih lydih biti, keri duge leta preveno grešijo, nikoli svoje vesti ne premislavajo, ino se skoz oxalege, spoved, ino pobolsage svojih grehov ne sqistijo? — V sercah takih lydi more ravno tak biti, kak v' totemi staremi stydenci, — puno grešne gnvsobe, puno gniladi od i)i-hovih sramotnih d^>l. Ino m' oni zadniij po vnogih letah, neki med gimi se le na smertni posteli drygoq k' sebi pridejo, ino svojo serce zesnaxiti qejo, te jim treba velike moui, ije same pred grehi groza ma, ino jim texko pride, se na enkrat zesnaxiti. Vnogi — strašno vnogi se za-dvsijo v' blati svojih grehov, ino vmerjejo neosnaxeni, ino se od qervov pojejo, ino -— eden qerv pa grize preveno na m'hove-mi serci — misel na strašno kastigo. Ah! da bi mi le verpkrat nase serca snaxili,
37
kak lehko bi nam te bilof Bole je vsaki den mali tryd, kak pa tak velika skerb na enkrat.
31. Drevo pred hramom.
Diygi ddn je Izidor pred svojim hramom drevo podiral. Xe pri pervemi zamaknem' so otroki pitali: Oifa, de skoro padnulo?— Oqa je malo poherjal ino rekel: 8e dugo ne, moji otroki.
Jeli ne znate prislova : Drevo ne padne na pervo vsekarje? — Vi vseli i[e-te vse le k' qasi dodelano meti. K' vsemi treba trvda ino qasa. Mlovek ne postane na enkrat podvyqen, ne na enkrat razumen ino pameten, ne na enkrat kreposten. Po malem se vyqimo brati ino pisati, ino ne sme se naglo opešati ino popystiti, tri kaj od zai[etka texko ino po malem gre. Skoz stalen tryd ino veselje se zaclniij vse opravi, ravno tak, kak de toto drevo padnulo, i[i bom ga odzdaj se neki tpts dugo podsekaval. *••      '     >■ ■ n  .i.:v   !xbT otri \. t$a
32. Prid6qo sunce.
Izidor je enkrat jako rano s' svojimi lydmi k' deli sel, tak, da so se krez vyro v'omrai[ji delali mogli. Vsi so morr-tm radi bili, kda se je zadnhr deniti za-tgflo, V temi je i>e dobro delati, je rekel oqa, ino tvdi se nii[ pri deli ne zda; kaj dobrega dči zato den je, ino totega nam prinese lybo sunce, kero xe tam na bregi sem xari.
Pai[ resen je Kristus govoril: Kdo za dneva hodi, se nikde ne spotekne. On je tote besede, kak znamo, posebno lepo na naso dyso razloxil ino z iiimi i[e povedati: kdo ijcgov vyk zderxava, ide slobodno ino ne greši. Kaj je sunce za zemlo, to je sveto Evaijgelje — Kristusov navyk — za nas lydi. Sunce naredi svetlo ino toplo — ino Boxja beseda tydi — kajti ona podvyi[i ino osvetli nas razum, ino segivne ino omei{i naso fjCrce. Zmislimo na t[ase, kde se je ne bilo Kristusa na sveti, te so bili Pagani ino Xidovi blizo vsi v' temnicah — v' neveri ino laxni veri.   Ino nasa dexela,
39
v' keri zdaj mi prebivamo, je pred jezero tetami tydi bila s' takimi paganski-mi narodi prebivana, keri se so lyi{i prave vere ino resnice ne meli. Hval-mo le vsaki d en Bogi za lybo sunce na nebi 3 se dosta veri pa za kersansko vero, kera nas razum osvetli, našo serce segrdne ino za krepost moipio naredi. Kde je Kristus, tam je svetlo, v' gego-vemi vvki se sloboclno ide — po pravi nezablodlivi cesti k' nehesam.
33. B r e g.
Ne daleq od hrama je bil preči visok breg, ino na gemi kapela. V nedelo po veirernici v' farni cirkvi, je sel Izidor s' svojimi otroki ino dryxino ta. Kda so xe blizo na sredo brega prišli, ino vsi xmetno dihali, je rekel:
Po bregi gor iti — to je nas pozvoj ty na zemli; višek, preveno višek, je nasa zapoved. Zna se, da treba tryda. alipa nebo je vsega vredno. To nas stoji le v' zadetki texko; vujpaye nas okuri, zanašale na viseso pomoi[ nas nioiine
naredi, ino motma vola, kera ne popysti, ino se ne otrvdi, spravi delo na sreijen konec. Le iferstvo višek!
34. Otroki gledajo v' sunce.
Na bregi so si otroki naprej vzeli, da i[ejo prav dugo v'sunce gledati. Sko-ro pa je edno drvgemi kričalo : Zdaj ne vidim celo nii{ vei[; — oi{i se mi zgy-bijo!
Za to, jim je razumni oira pravil, so nase oip ne, preslabe so za tote Kare, ino za teliko Ivin na enkrat. — Tak se godi tvdi vyi[enim ino vsim tistim, keri i[ejo vse zvediti ino vse skrivnosti zbrojiti. Nihov razum je preslabi, ino skrivnost prevelika ino prenebeska. Po-lek tega jim glava v' omot gre, ino zad-nii{ celo niq ne znajo, ino postanejo, kakserei[e, celi nepametniki, zablodiv-si ino zavvtjeni giavaip.— Vse je ne za i[loveka, ino kaj je ne za ljcga, to on -£iaj iz misli pjsti. Enkrat de se xe tydi i[as prišel, kde mo vei[ viditi smeli ino tvdi vei{ viditi znali.
35- Drevo puno sada.
PojdoTJ z' brega so v' doli prišli k' drevi, kero je naj lepšega sada puno bilo. Vsi so se nad xjim i{ydivali. Izidor pa je z' radostjo rekel: To je pat[ pravo veselje, tako drevo gledati. Vse veje ino rastike so z' blisetpm dobrim sadom •— kak osejane. Gotovo, resen, le samo od gledana je to xe veselje; kak se li de se lastnik veselil, keri de tote jaboka trositi ino jesti smel.
Glejte otroki! toto drevo je ijlovek — Kristjan v' svojemi zvyne.ijemi — na-zoipiemi — xivlei)i. On je pun dobrih, ino lepih del. Vso rjegovo ipnerje ino popysei)e je doibro ino jako; na gemi se vidi le rast v' kreposti, ino vsaki pravilen se veseli nad ijegovimi delami. Ino keiiko veselja de se li oqa v' nebesah imel nad takim tflovekom! On de rad na gemi zebral ^ad v' svojo sranbo, ga . redil ino zderxal. Tako drevo se ne skyri — temoij je k' neverni bolsemi. Ta-kemi drevi se ne veli: ga podreti ino v' ogen z' ojim! kajti kdo bi tako dobro drevo zexgal.
4«
36. Puni ino prazni lati.
V xelbo je sel Izidor s' svojim star-8im otrokom, keri je nekaj prevzeten bil, mimo xiti8a, ino rekel: Tj vidiš dvoje latovja, neko stoji ravno višek, drvgo pa se naklarja k' zemli, — kero bi ti rajši imel? — Pervo višek stojeqo, je bil otrdkov odgovor; kajti ono je viseso ino ravno — ino — zato gotovo tjdi bol-80. — Tak se tebi le zdi, je rekel oqa, alipa zdene dostakrat vkani. Pridi, naj vidiva. Hitro je vzel otrok visoko ino ravno betvo v' roko ino najde, da je lat prazen ino lehek, ino da zato «le tak raven stoji. Nato je segnul po viseiji lat, ino toti je bil pun ino xmeten. Toti, je on zdaj zval, je bolsi.
To mas, je rekel zdaj oqa, priklad prevzetnosti ino ponixnosti. Prevzeten iflovek se zvišava krez drjge ino misli od sebe dosta dobrega, qi ravno se v' rjemi le malo, alipa celo nii[ dobrega ne znajde. Ponixen se priklana pred Begom, ino to je dopadlivo ino se blagoslavla. Komi ijes rajši pripodoben biti — viso-
43
kemi ino praznemi lati, alipa prikloge-nemi ino punemi? —
37. Prava drevna reja.
Posebno rad je imel Izidor dobro drevje, ino je tvdi svoje otroke od tega podvvipl: Mi si dobro drevje zrediti i/e-te, si morete sperviq zdrave mlade sa-jenice, alipa dobre piijke iziskati, je ob pravemi ijasi v' prikladno zemlo posaditi, poznej pa snaxiti ino pleti, je z' sirovimi dobrimi cepi ocepati, presajati ino ravnati.
Z' drevno rejo je ravno tak, kak z' irlovekom, keri se mi Kristjan, alipa kaki koli dober qlovek zrediti. Dobra zemla ino zdravo steblo, — so i[lovei[je dobre sere?, ino nriloge, — v'tote se morejo dobri spoqetki ino navvki vsajati. Dobro serce ino moipio svetlo presve-doqtvo rodi gotovo dober sad. Mi pa naravne naloge ostanejo nedelane, te rase mladi ulovek loxki ino divji, ino se zad-nit[ pripodobi vcq divji stvari, kak pa razumnemi qloveki.  Za!o se trydi z' va-
44
ml, moji otroki, teliko — v' soli — v* cirkvi — ino doma: vi ne smete divji ino loxkirasti, temoir morete preveno jaksi, pametnčsi ino bolsi biti.
38. Nehasnovitne mladike.
Kda je Izidor preden navvk od drev-ne reje dokoniral, je vzel svoj nox ino dosta mladik na drevji zodrezal. To so jemi otroki ino drjxina ne za dobro spoznali. — Vi grajate, je Izidor vedoi[ dal, kaj ne razumite. Tote mladike vlečejo dosta mezge iz dreva, ino jemi tak od-jemlejo moi{ ino potrebno hrano, ino le nitr ne hasnejo. Ja skoz tone delam dre-vi kvara, temoq dosta veij le hasek, da jemi nepotrebne jesce odvernem. To vi{i-ni vsaki dober ogradnik.
Ino tak dela tydi nebeški ot[a v' svo-jemi ogradi — z' nami ljdmi. On rexe nas tydi nekokrat s' texavami ino terple-Jjom, ino nam odvzeme skoz to dosta podraskov — dosta nepoštenega ino ne-pametjiega. Premislite le prevzetnega ijloveka, kaj on od sebe vse misli ino
45
kak se hvali! Na ednok pride beteg ino drvga nesreča, ino ga ponixa; vse ge-gove pregnane misli, vso negovo naprej-vzetje jemi premine. Jeli nebeški ograd-nik tak neprav vipni, i{i s' texavnim no-xom pride, ino takemi prevzetgaki pe-roti odrexe? Gotovo ne. On ga i[e le strebiti od tega, kaj jemi ne sliši, kaj je le podrastje ino obilno. —■ Ne toxte se zato nikoli terplega, kero Gospod posle; ono je dostakrat potrebno ino vsikdar hasnovitno. Nekokrat se#more vud na idoveki odvzeti, naj se celo telo pred qernom ino gnil id jo obrani.
39. Vti[[ na šibki veji.
Glejte, glejte, oija! je edno Izido-rovo dete zvalo, glejte, kak vtiq celo mirno na sem ino ta juhletp veji, sedi, ino se celo nii{ ne boji.
Vyiji se, je odgovoril oi[a, od tote malii[ke stvari nebo jeni biti, qi ravno se ti neka nevarnost grozi; vyi[i se, na Boga vujpati, keri trdi vtiipa varje, ino jemi xivlcne zderxi. Ne bodi k' ijrasi po-
46
bit, m' ti ne ide vse po tvoji xeli ino voli. Kristjan se derxi moi[no na stebli na Kristusi, — ino ostane neotrosen, kda se kak koli moipio sili nad negovo krepost.
40. Lepi ino dobro dvseiji cvet.
Posebno lybeznivo je lice totega cve"-ta ino blagody8eip ijegov dyh. Totemi cveti bi se mogli tydi mi spodobiti.
Lepo ino p%8te"no more vso naso zvy-neno — nazoimo—xivlerje biti, posebno pa dobro naso serce, — drygim na priklad, nam k' zvelitjagi. Lepi dobro dy8eiji cveti se vtiqejo v' oblaiplo; ali na klabyk; — ino dobre lydi si zebiramo radi za serijne priatele, ino si je srani-mo na dugi veseli opomin. ■
41. Lepi, alipa smer deta' cvet.
Tydi toti cve't, je opomenulo edno dete, m.i lepo lice, alipa ne dysi nikak dobro. Toti cvit, — komi se spodobi, je pital Izidor, keri lydje so, kak toti
cvet? — Tisti, jelida, keri so na teli lepo oblečeni ino jako zesnaxeni, zno-trah — v' serci — pa so gnysobni, —■ brez lepih kreposti •— brez dobrih del. Manka jim dober dyh — krepost. Neki je gledajo, se tydi nad gimi irydivajo; al^ffa kdo je blixe pozna, tisti ne v[6 z' gimi nii[ meti opraviti, temot{ je pysti stati, kak smerde^i cvet. Dober iflovek ne i[e v' dysi gerdega ifloveka za svojega seripiega prialela meti, ino ip ravno je zvynah se enkrat tak lepi ino pregnan.
42. Lepa ardeqa roxa.
O nasa roxa! — se vi{erah tak lepa, ijerstva ino ardei[a — je dnes parjena ino se xe osipavle, so se xalostno toxili otroki. — Kaj? — jeli bi s' toto roxo moglo nai{i biti, kak z'nami lydmi, je odvisal Izidor.
Vi ste zdaj tydi mladi ino ardeip v' lici, alipa le qakajte neke leta, le de se vam godilo ravno tak; vi bote stari, lepo ardei[o lice se zgvjbi, vasi lasje" do seri, — ino preminuvsa de davno cvete-
48
x[a mladost. Na nago telno lepoto ne smemo prevzetni biti ino se zanašati; naglo pride beteg, hitro se priblixa smeri, ino odvzeme trerstvo dete ino* cvetdijega mladeniča ravno tak lehko, kak starega soseda tam prek Mizo nas — keri je —. osemdeset let star — virerah vmerel. ' O, ne zaneste se na mladost, Le krepost bodi vasa radost!
43. Mjhja ali merzka goba.
Mati so na letni den merzko gobo na mizo djali, naj bi z' go myhe odpravili. Xeh[no so one priletele, jo jeie ino pokapale.
Ravno tak, je Izidor vvipl, se godi jezero Ijdem, keri za posvetnim vesel-jom lakotijo, se k' nemi skoz gegovo zvy-nejolizane, lesnerje, lepoto, ino nasladnost povabiti dajo, se ga vxijeio — z' nepre-mislerjom! da je v' r>emi i/emer, keri vmori — dyso, ino naj berxej tydi telo. Le premislite nesramotnega zamerladne-ga ifloveka, kak on notf ino den za grehom sili, peueze, zdravje, poštene, ino
49
kaj se je hujšo, svojo dobro vest — svojo neduxnost zgybi. Greh je na zapela-ne jako lepo osnaxen, ino vleqe na se ino primarja nase xele; alipa kak hitro smo se ga vxili, xe oblatimo pogyb-leye, nepokoj, ino texavo v' sebi. — Ogib-lite se, otroki! grehovega tpemera, bole kak kaqe, qi dugo xiveti ino veseli ino srečni vmreti qete.
44. Vtii{ja gnezda.
Izidor je najsel v' l^si gnezdo ino v' gej neke mlade. Glejte, glejte, je o-trokom prizaval, glejte tote maliqke stvari; ne morejo se hoditi, neti letati, ino bi mogle zagladiti, tri jih ne bi stari skerbno kermili.
Vi ste tydi ne vet[ bili, resnitpio, se dosta mene, kak toti vtiqeki, ste bili; dve, tri leta so vam mogli starši jesti ino piti davati, ino vas na rokah okoli nositi. — Le se opomente na to; ja ino mati sva dosta trvda ino notp brez spa-ga mela, doklit{ ste ne sami le stati ino
4
5°
jesti znali. Za toto skerb pa nama nikoli ne de xal, qi ste verli, poboxni ino pokorni otroki. '
*
m pa ravno jim je ot[a xe zrok povedal, so se otroki le znovii{ pitali, zakaj ne izletavajo toti mladi vtiip z' red starimi.
Na to je Izidor se k' trasi novi navvk otrokom priloxil, rekotp Prej, kak se letati tje, se morejo peroti meti. Ponte si to; kajti to dojde tydi vas: Vi ne smete misliti, da znate tredni ino mudri biti, gospodvvati ino zapovedavati, prejdotr, kak se kaj navyqite. Kdo leteti t[e, prej-doq, kak peroti ma, padne nevolno nadno; alipa pride jastreb ino ga pojej. Ino kdo ijeden ino gospod biti ire, kda se nit[ ne razumi, tistemi se zgodi ravno tak hujdo. Jeli ne znate, kak je sini v' E-varjgelji slo? — On je tvdi ne htel vei{ v' gnezdi — v' hrami pri svojemi oi[i ostati, temoij sam biti gospod. Alipa hitro je z'rjim skontpano bilo; svojo glest-vo je naglo zapravil,  se nagodil med
5*
hujde Iydi, keri eo kak jastrebi nad ge-ga padnuli; nato je bil v* sili ino veliki nevoli, ino zadniij jako rad, da ga je dober oqa pa nazaj vzel.
■
45. Mravle.
Kda so oni tak vsi v'k}rp skoz Ie"s, ino blizo s' vsako stopigo mimo mravli-novcov sli, je je Izidor na tote maliijke stvari opomenul: Kak delavne ino netryd-no skerbne svoj strošek isejo. One be-xijo celi den, m' ravno jih nikdo ne opomina ino primarja. One xe same znajo, da si zdaj po leti zbirati ino spravlati morejo, ovaqi ne bi v' zimi ali hujdemi vremeni mele kaj jesti.
Resnično, Ivdje tydi znajo, da bi mogli delati ino sragvvati, dokeliu; so zdravi ino pri moijah. Dostakrat pride beteg, ali kaka dryga nevola, kde se ni-kaj veq zaslyxiti ne more. Polek tega pa so vnogi le brez vse skerbi; dokeiiif so mladi ino zdravi, se gledajo dobrih dnevov vxivati, ino ne mislijo na starost ino silni qas, ino se ne oskerbijo s'stros-
4 *
.52
kom — neti na eden den — naprej. Kda si poznej nikaj veq zaslvxiti ne morejo, te pride xe glad ino nevdla nad ge. Vyt[-te se zato od mravel ■—-delo ino skerb za pridobe tpise; yih nikdo ne primarja, vas pa opomigajo starši ino vvtpteli, ino tydi xe vasa lastea vtSt.
- • . :•■
46. Sraka v germi,
-.. 1  ■•• -i ■ ...t ..1 roonfl s •_•( tm /•»-)■••••
Kakdra gerdo tam v' germi sraka i[e-kčtre, je med Izidorovimi hlapci eden rekel. — Kak pa znas, je pitat kmet, da je sraka, se pa jene moreš viditi? — To spoznam po glasi, je povedal hlapec.
Tak, je kmet govoril dale, se spozna vtii[ iz perja, ino lvdje — iz svojih besed. Mi ednega strašno preklicati ino sramotne besede zgovarjati ijvjem, tek' tjasi znam, kaki je, tp ravno ga ne vidim, ali blixe ne poznam. On ne mi dobrega serca, ljega je ne sram, to ovadijo ijegove hnjde besede. tSkerlec ino slovitf ne ' mata gerdega tjeketaga, ino ravno tak verli pošteni trio vek tydi ne mi hujdega gui{a.

47- Kokodakape.
Poslvsaj, kokot popeva! Polek tega se je Peter moijno vstrasil.
Misli, kak da bi tvdi ti bil Peter, ino to si ti tvdi; xe dostakrat si Gospoda zatajil, gegovo zapoved prelomil ino se Evajgelja sramjval. — Prezoberni tvoje misli, pretotji bridke xalostne sloj-ze, kak Peter, ino prosi Boga za odpy-seije. Da si s' Petrom ednako nesreqen Jezusa zatajil, zato nasledvvaj Petra tvdi v' pokori.
-
48. Kvokla.
Enkrat so otroki ne yex\ pri svojemi oifi ostati, temoif odbexati ino se igrati kteli. Zato je oiia pokazal na kvoklo, kera je ravno na beticah sedela.
Glejte, kvokla vas osramoti. Xe veij dnevov sedi nevnoxliva ino se celo ker-me ne dotekne; ino to i[ini, naj bi belice skoro zlegla; ino vi pa xmetno zmorete, le pol vyre z'mirom sedeti, temoi[ ste k' Trasi vnoxlivi ino ne ijete nikake-
54 ■
ga poterpleja meti. Jeli je vam za vyk meiie, kak kvokli za belice? -—
49. Xlapertki.
Po nekih dnevih je vzela kmetica kroklo z' belic, naj bi vidla, jeli 8e pi-8anci ne bi zlexeni bili, ino najsla je, da je med osemnajstimi belicami le sedem dobrih bilo, ove pa vse xlapertne ino pmerdčire. Kda je Izidor vnoxlivost svoje kmetice v'pamet vzel, je pristopil ino rekel: se resen je vnoxlivo ino akoda za trjd ino skerb kvokle, ki je zobstog tak marno legla.
Alipa jeli se ne godi tvdi starsom dostakrat ravno tak? — Oni majo bridke trvde, pote ino dela za svojih otro-v kov volo, ino zadniq se med vsimi gimi xmctno le edno ali dva deteta na dobro ravnati data. Ravno to se godi tydi vy-tpiteloni s' puno hixo dece; meije kak polovica ge se ije kaj lepega vyipti ino k' i{emi dobremi biti. Ino, oj! ki morem povedati, ravno tak se godi tydi samemi nebe3kemi  oijeti  z' nami —■ gegovimi
55
otroki. On skerbi ino pripravla za nas vse, nas obilno darvje z' dobrotami; ino mi pa smo gemi malo hvalni, dosta ly-cli pa se podstopi gegove dare celo z' nogami klaijiti — zapravlati, alipa huj-c'o z' rjimi delati; oni ne marajo nit{ za Boga, ino postanejo v' svojih grehih ravno tak xlapertni ino smerdeifi, kak tote jajca. Alipa Gospod de je tydi z' nedo-volnostjo ino hretnostjo izvergel — iz svojega kralestva.
50. Kokodaqei[a kokos.
Kda je kokos jajce znesla, ino pre-silno ino predugo kokodakala, je Izidor opomiijal: Toti kokoši se pripodobijo vnogi lydje; kda kaj opravijo, siroti pomagajo, ali sosedi V sili na pomoif pristopijo — te se hvalijo sami ino svoje zaslyxbe jako razglasvjejo, naj bi celi svet znal, da so lybavno milost na blix-nemi opravili. Ino take rjihove lastne hvale so ravno tak neterpetlive, kak kokodakanje tote kokoši. — lIi sle kaj dobrega viiinili, ali se vam kako poštene pri-
5&
loxilo je, se naj pri vas Uho, srani; to je dosta lepše, kak se veliko okoli hvaliti. — Posebno gerdo pa je, reife Izidor k' svoji xeni, ip starši svoje otroke povsodik hvalijo ino z' velikim hirom vedoi{ davajo, da so le gihovi naj verle-8i, naj lepši, naj raziminesi. Tega mia ne qeva ipniti, temoij se dosta vei{ sker-b:'ti, da naj bodo resen verli ino skoz to Bogi dopadiivi.
51. Kokos na Ijckih jajcah.
Pri drjgi priliki je hixni oipi Izidor, keri je vse v'pamet vzel, svojim otrokom rekel: Tota kvokla, ravno kak da bi gene lastne jajca bile, tak rada ino skerb-na ostane sedati, ino lexe, ino le pa so jajca od drvgih kokoši.
Tak smo mi — ljdje —■ ne. Mi ly-bimo ino za drago mamo preveno le to, kaj je naso, se obernemo vseli naj berače j le k' priatelom ino rodbinskim ino zaverxemo dostakrat tiste, keri so ne nase vere ino nase cirkve. Vjijmo pa se poterplege meti z' vsimi, ino tydi dobro-
ipniti vsim, brez vsega razloipka, naj si so nasi priateli, ali nepriateli. Glejmo le na delo, ne pa na svetlost, le na ser-ce, ne na lice. Besede so brez haska pred Gospodom, keri nase serca ino obisti skvsava.
52. Kvokla ino pisanci.
Izidor je s' svojo xeno pred dvera-mi sedel ino na kyre v' dvori gledal.
Kak je kvokla skerbna, je rekel, kak se preveno ogledyje, sem ino ta der-xp3 ino vse pisance v' kyp zebrane ma. Kda zernico najde, te vse pozove ino ga pred svoje malitpke verxe. Ino i{i pes pride, se ostro brani. Kak hitro zagleda oddaleir jastreba, te se dere ino skaire, ino se nasersena pripravi na boj ino ise pomoip
Kaj li lybav xe pri toti nerazumni stvari vse velikega ne zmore! Iz hvbavi se rodi skerblivost, dobrotlivost ino mot[. Kaj se li ne bi mogla ljbav za otroke pri lvdeh opraviti? — Alipa, joj! vnogi ne mnijo niq za otroke, neti teliko, kak
58
tota kvokla; so ne tak skerbni za svojo cleco; jo pystijo bexati, kam ona le i[e; ne branijo ino ne odegagajo genih ne-priatelov, — zapeiavavcov, hnjdobnih za-nikernih lydi, keri kak jastrebi nad ne-duxnost silijo. Ino kak pa skerbijo neki starši za telno xivlege svojih otrokov, kaj vipnijo za gihovo zdravje ?—-O, ke-liko otrokov najde skoz nemarnost svojih starsov svoj grob! Na tiste, moja ly-ba xena! pa ne qem celo ne misliti, keri je z'naprejvzetjom po svoji voli, kak koli z' lastno roko moriti zmorejo.
53. Nesreijen hlapec.
Hlapec v' Izidorovemi hrami je imel nesrečo, da si je v' padnegi svoje roke strašno pokvaril; spvstil se je k' temi iiern ino edna roka se jemi je mogla od-vztti. Vsi so okoli hlapca stali ino se jokali; kajti radi so ga meli, kak brata.
Le gledajte, je Izidor rekel, kak vrarpitel roko odrezava, ino se vyt[te ulovem'0 nevolo premislavati ino se na r)0 tydi sami pripravte. Se je resen xa-lostno, da se hlapec more roke znebiti;
\ 59
alipa se je le bole, da se to zgodi, kak pa, da bi se ves xivot pokvaril. Roko mamo radi, alipa celi xivot ino xivleye se mamo rajši.
Skoz to se nam da razumeti, kaj je enkrat Kristus vjtpl: Mi te tvoja noga, tvojo oko, ali tvoja roka pohujsa, oko izderi, nogo ali roko pa odsekaj; kajti bole je, bres oka, noge, ali roke biti, kak se z' obe'ma pogvbiti. S' tim je htel povedati: lIi te kaj veseli, ino ti Basen hasek pripravi, polek tega pa tvojo serce pokvari; te to zapysti, odve'rxi. Mi ti je ijlovek zrok na greh, ni te pe-nezi na hujdo priphjajo, to ali kaj dry-gega tebe v' dobremi moti, — kaj je vipniti? — zapvsti, odtergaj tako ret[ iz tvojega serca. ino tp ravno se ti je enkrat tak rada, — tak rada — kak tvojo lastno oko, kak tvoja roka ali noga; bole ti je, sirota ino nevolen ostati, ino dobro A7est zderxati, kak pa bogat ino imeniten biti ino se v' rrasnemi vesolji znajti, alipa s' hujdo, nepokojno vesljo xiveti. V kraj z gnilim pogvblenim vu-dom, da se xivot naj zdrav zderxi; —
6o
v' kraj z' grehom, da naj dysa, kera se je veq vredna, ne pride v' pogvblege.
54. Krastava ovca.
Izidor ino gegova xena sta pogleda-vala svoje ovce, ino med ijimi edno krastavo najela. — Tota, je rekla kmetica, se more zoseb djati, ovaqi se nama ove okrasti. — To se more zdaj k' i[asi zgoditi, je povedal tydi kmet.
Ino qi najdeva, je Izidor govoril dale , med najno dryxino koga, keri je ty-di krastavi — na dyai betexen, hujdoben, pogyblen — kaj mava te vqiniti ? — Ali qi.k'najnim otrokom hujda deca sili, kera je zapelati ino hujde narediti zna, kaj je vqiniti ? — Neli resen, takemi hlapci, taki dekli, taki deci je k' qasi naj-ni hram prepovedati ino zabraniti, ova-qi se najni otroki pogybijo? Se pa se ne va za otroke mege skerbela, kak za ovce !
55. Mirovitne ovce.
Kda koli je Izidor qredo ovc na poli mirovitno se pasti, alipa v' ovqnici tes-
6i
110 ino mirno stati vidil, je vseli rekel: Ovce so dosta qednese, kak lydje, ino niajo, edna proti drygi tydi veq lybavi. jVfiedna ne oxali dryge, tiho ino poterp-livo stojijo, tesno edna pri drygi.
Lydje" pa xivijo v' preveni svaji, se syvajo ino grizejo med sobo, kde le morejo. Dostakrat sta le dva v' ednemi hrami, ino ne mata zadosta prostora; nie-den ne qe drygega terpeti; preklinata," bijeta se, ino xelita eden drygemi smert. .— Vyqte da se zato po toti mirni xivi-ni vsikdar mirovitni biti; ne povejte eden drygemi, neti edne hujde besede, terpte ino lvbte se med sobo, ino ne bote k' qasi qemerni, s'psyvai)om, preklinagom tergaijom, sy vagoni ino bitjom k' redi.
56. Ovce s' pastirom ino brez pastira.
Enkrat se je Izidor od ovc tvdi to vyqil: ^Ii ravno so ovce krotke dobro-volne stvari, se jim le tydi pastira treba. Le glejte! kak hitro se pastir od-verne, xe razbexijo.
Tak so tydi otroki; kak dugo so staršem ped oipni, so tihi ino verli; kak hitro pa so sami, zaipiejo svajo ino tergage, ino grejo kam koli. Ino ravno tak bi bila dexela brez laclavca; vsaki bi delal, kaj bi htei, nieden ne bi na hasek drygega gledal; vsaki bi zadniir rad krez drjge gospodyval ino zapove-daval. Ino tak so vsi otroki — vsi lyd-je — tote zemle. Gospod v'nebesah nas more preveno pasti, celi den okoli nas gledati ino hoditi ino nas s' texavo ino terplegom v' kyp spravlati. Preveno jemi i[emo odbexati, ino ne poslysamo ne-govega lybeznivega pastirskega glasa, i{i ravno je on — toti nas dober pastir :— celo svojo xivlege za nas dal. Kde, i[em opitati, kde je bolsi pastir, kde bol-sa pasa, kak tam, kde Kristus s' svojim navvkom pase?
rt tbvl t /o ' ) tobj \| )'■ > 57. Hitro odidoiji strijec.
Xe vei{ let je irakal Izidor na svojega brata, ino otroki so se z oqo red
xe dugo na stricov prihod veselili. Kda je zadniir prišel, se je ne mogel duxe, kak le dve yyri pri gih pomvditi. Ne so se skoro strica prav pozdravili, je on xe pa od t)ih slovo jemal.
Otroki so se jokali. Izidor pa je tvdi toto priliko v' hasek vzel, ino jim rekel : Bote dovolni, moji otroki! ino vos-te strici sreuiio lehko pot. Vas se de nekokrat takega kaj dojslo. Dostakrat bote dugo kaj xel<&li; ino kak hitro de prišlo, de se vam xe pa odvzelo. Jeli pa je ne tvdi z našim xivleyom ravno tak? Mi pridemo na svet, hodimo, neko leto po gemi okoli, ino na to se moremo xe pa napotiti; pride smert, ino mi idemo ta, odkod smo prišli — v' veunost. Ino iji ravno doxivimo sedemdeset, ali osemdeset let, se nam le zdi, kak da bi se na sveti samo obernuli. Na sveti nega nh[ stalnega; tam zgorah vise zvezdnega suniinega neba, tam se li je nasa prava domovina. Veselte se, otroki! tam ne bote samo vašega strica, ino mene ino mater vidli, temoir tydi dosta jezero drvgih dobrih lydi; tam ne bode stri-^
64
jec vei{ od vashitil; vetrno ino nerazloq-livo bomo tam vkyp. Veselte se zato, otroki! bote pa tydi xe zdaj pobožni ino verli, da si ta priti tydi zaslyxite,—Joq-ne slojze so postale na radostne slojze, ino slovo je bilo nebeški veselo; vsi so zvali: Sreipio | z' Bogom do drygoqvi-dega, — do drygoqvidega tam zgorah! — -. ■
58. T e p a.
Moja tega, je edno Izidorovo dete reklo, ide povsodik z' meno; iii grem po malem, gre tydi ona pomalem; qi ostanem stati, stoji tvdi ona; qi okoli skaqem,"tydi z'meno okoli skaqe.—
Tegi ne moreš vujti, je odvisal Izidor, ino ravno tak, qi si grešil, tydi ne moreš oditi kastigi pred Bogom ino tvojo vestjo. Grešnika nasiedvje gegova huj-da vest 'povsodik, pri deli, v'postelo, v' cirkvq_, ino k' veselji. Tydi sramota nasledyje vsako zlost ravno tak, kak tega telo. Ednako pa je tydi s' protivnega strana; qi je kdo kreposten, ga povsodik nasledyje gegova dobra vest, ino na
6.3
krepost pride vseli le qast — qi ravno ne vseli na sveti, — gotovo pred Bogom.
E i
Br:i       59. P 1 u j x.
Prite, je zval Izidor, prite ino glejte, totega plujxa! vso svojo glegtvo nese s' sobo, ravno tak, kak skopec.
Skopec tvdi, kde koli stoji ali gre, ma vse svoje peneze, vse svoje glestva pri sebi v' serci. On je vzeme s' sobo v' cirkvo; s' sobo k' mizi; v' jytro, kda se zbvdi, so gegove reiji gegova perva misel, ino pri zaspani gegova posledna skerb. On se jim ne more odpovedati, da so pregloboko v' gegovo serce zara-sene, ravno tak, kak lvpaga na plujxa. ■— O, kaj je to za trvd,' teliko s' sobo nositi, na konci pa se le more vse zapustiti.
60. Nesolena hrana.
Kaj je ne soleno, paq ne ma nika-kega dyha ino nikake moip, je vodeno ino medlo- ■—
»•'•■■ •   5 ' :
66
Ino Tji i[lovek brez razuma ino pameti dosta govori, kaj on sam ino dry-gi ne zastopijo, je z'ijim ravno tak: ge-govo lopotane je brez soli, brez dyha ino moqi, ino taki lopotavec se vsim vno-xa ino gerdi, povsodik se od gega veli: Bedasti lopotavec, .— sol sem!
61. Vugledna omara.
Ob letnemi sejmi se. je med drvgimi reifami tydi v' eni vugledni omari dosta viditi znalo: jako lepe mesta, visoki gradi, cesari ino krali. Ne so se mogli o-troki zaclosta preqednuti, kda so veqer ta prišli, kak da bi tak vnoge ino velike reqi v' tak mali omari prostor mele, ino daleir, silno daleq od r)ih bile. Drjgi den je prišel mox s'toto omaro v' nihovega oqe hram, ino kda so se se enkrat vsi v' nej nagledali ino spretjednuli, je dal Izidor omaro odpreti, inozobrazene mesta, grade, cesare, krale ino vse vynvzeti, ino svojim otrokom reqe: Glejte pa zdaj, kak velike so tote mesta; na ednemi pa-pirovemi listi stojijo vse ty. Skoz steklo
67
se resen vidijo velike ino dalet[ r' kraj', ino tvdi j'ako lepe; alipa vse sc le našim oi[tm tak svetijo.
Z' vnogimi rejami na sveti se nam tydi ravno tak godi. One se nam velike jno jako lepe v' mislah zdijo; ino mi se skoz nihovo svetlost, kero okoli sebe raz-girjavajo, sami kanimo; ta pa je blixe ino po ijihovih naravnih lastnostah v' pamet vzememo, tp si oddenemo steklo našega zdega; te lexijo one celo male, ne dosta vredne pred nami, ino mi se znajdemo vkarjeni. Svet je velika taka svetliva ino vkanliva omara za vse tiste, keri le skoz steklo, nikoli pa zoseb v' o-maro ne pogledajo. — Ne dajte se slepiti, ino mislite: Za steklom se vidi vse celo natp.
62. Sunimo omratrepe.
Izidor je tvdi od naravnih prikazov nekaj znal, ino se je zato ne lehko v' strah postaviti dal, ip se je v' naravi kaj posebnegaprikazalo. On je iskal dosta vei[, tydi ty za se ino drvge hasek najti. Po-
68
stalo je s limfno omrarjeiie; deca ino dry-xina sta ne vedle, kaj bi to bilo, ino vsi so bojetf orjo pitali, zakaj bi zdaj tak otemno biti zaifelo, jeli bi, zna biti, celo sodni den xe prišel?
Sunce, je odgovoril Izidor, stoji zdaj, kak prejdoif na nebi, alipa ono ne more svojih xarov ino svoje lyqi na zemlo opreti, da je mesec med ne ino zemlo stopil. Xari zato sijajo samo na opaijni meseifni stran, ino ne na nas. čakajte le, skoro de pa naip, kak hitro de mesec mimo pretekel. To ino se veq je Izidor svojim otrokom za gibov razum raz-loxil. Alipa on je htel meti, naj bi se oni od gega se kaj bolsega po totemi prikazi vvTfili, ino jim je zato skoro na t6 toti navyk dal. Kak mesec med sunce ino zemlo stopi ino sunipie xare vlo-vi, ino jih k' nam sijati ne pysti, tak delajo tydi nasi grehi ino hujdo poxelerje loiino. steno med Bogom ino med nami. Ravno, kak mesec stopijo zmes ino za-slagajo svetlobo — Boxji glas, Boxjo milost ino Boxjo segrevajotfo motf, ino v' nami postane otemno, naso serce se om-
•   ' 69
raqi, ino naša vola postane slaba, brez moqi. Ino tak je te pri nas —■ v' nasi dysi velika qerna tema; mi smo slepi, se porevamo v' temnicah, ino zablodimo na zapotje — se vu vekse zlosti. O, ne pvstite, vas prosim, ne pystite nikak to^ tega meseca —■ greha — zmes stopiti; ino i[i pa je xe pred vami, ne mejte pokoja, dokeliq drygoq ne odide; gledajte le moipio na nebo, edna iskra de se vam preveno sem dol svetila. .
63. Mesec od sunca osvetlenV
Mesec, je Izidor vyqil, kak mam vy-qeni pravijo, ino tydi ja moqno verjem, ne ma v' sebi lastne lvip; on je temno mraqno tryplo,ino ne bi niq svetil, ifi ne bi sunce s\ojih xarov na rjega opiralo.
Meseci se ali godi, kak nam lydem. m Bog ne bi lyqi ino spoznaga krez nas razlejal, ino nas s' svojo moqjo okrepil, kaj bi mi te bili?— Nevedoqe slabe stvari. Bog je za nas, kaj sunce za mesec: razsvetitel. V nami je on lyi{ vujxgal — razum, keri nam svetlo in»
70
zvesto kaxe pravico ino krivico, kaj je dobro, kaj hujdo. Tydi se je on toto znotreno lyq v'nami poostril, ino ji vsek-dajni strošek sporoqil skoz nazoifiio svetlo lyq zvyn nas — skoz Iezusa, — on vsakega osveti, keri le odperlo oko, — pripravleno serce ma. Mi mi tisto nevi-ditno lyt{ v' nami, ino toto vi elitno zvyn nas, — kera v' svetemi Evaijgelji tak svetle xare na nas opira, — zvesto ino dobrovolno nasIedyjemo, te hodimo pov-sodik slobodno, ino se nikde ne spotek-nemo. —
■
64. Mesec brez srnica.
Kak nevolno bi za nas bilo, je zdi-havajoq pravil Izidor, qi bi nam preveno le mesec svetil, ne pa sunce sijalo. Meseipia svetloba ne dela toplote; zem-la ino lydje bi odreveneli, nii[ se ne bi zezorilo.
Glejte, ravno tak nevolno je bilo s' qloveujim narodom pred Jezusovim prihodom; i[loveqje dvse so te tydi bile drevene.   Xidovi, na priklad, so resen
71
meli trdi zapoved, ino ne samo edno, temoi[ vnoge ino ostre zapovedi; alipa ne je bilo rpravega primarjaga, temoi[ le vei[ nazoipia sila, kak pa znotrerjo poštene ino lvbav za pravico ino krepost. Kristus se li je xivlene v' mertvo irerko ino lybav v' merzlo idoveujo misel prinesel, ino je gihove terde serca skoz svoj dyha pun vyk, skoz velike irydexe, ino skoz Boxjo xivlerje — skoz stalno smert, ino rjastivno od mertvih-vstanene segrel.
65. Mesetma svetloba ino suni[-ni blisket.
Jako lepo sveti lybi mesec, je Izidor svoje otroke opomenul, kda je xe pozno z nimi domo sel, alipa lybleso se mi je le sunce, negova svetloba je moipie-sa ino svetlesa, ino za dneva se ide le dosta slobodnej, kak pa pri opuni me-setmi svetlobi. Obe svetlobi sta dobri ino dara nebeška; alipa lybleso mi je le sunce.
78
S' suncom ino mesecom se mi ravno tak vidi biti, kak z nami ly d mi ino /*?" z' Bogom,   z' našim   spo^nagom ino vedegom, ino z Boxjo mudrostjo. Mi resen znamo tydi dosta zmisliti, se dosta navymti; alipa kaj je vso naso vedege proti naj visesemi Boxjemi razumi? — kerpage, — le samo kerpage! JU kdo sam qe muder biti, ino se na svoj razum zanaša, te gotovo zablodi; kdo pa se po Boxjemi povelegi ino Boxji mu-drosti ravna, ino se po Boxji lyqi voditi da, kera se je nam posebno v' Jezusi — v' gegoverni vyki — prikazala, taki hodi po pravi cesti. Ja sem svetloba, pot ino resnica, tak je govoril Jezus. Boxja mudrost je ravno ob teliko —ino se dosta bole — neskonqano visesa krez vse qloveqje razume, kak imenitno jaka suni[na lyi{ proti medli meseqni svetlobi.   Le, kdj Boxja lyi[ sveti, — ne pa od lydi zmislen vyk, ino qloveqje zapovedi po qloveqjih xelah, —< le tam pride prava lyq v5 nas razum; le, kde sunce svojo lyq razširjava, le tam je prava svetloba.
73
66. Zvezd e.
Glejte višek, kak male nam tote zvezde naprej pridejo, ino one pa so le, kak naravni zvedavavci vyqijo, tak velike, ino se dosta vekse, kak naša cela zemla.
Ne je ali vse, kaj se malo vidi, tvdi resen malo. m se nam kaj boxno ino malovredno vidi, 8e je zato ne boxno ino malovredno. Neki iilovek nam je boxen ino se nam vidi malovreden, alipa celo lmjdoben ino zlotfast; ino pred Boxjimi oifmi pa je imeniten ino ljblen. Nas pogled je prekratki, mi ne vidimo v' serce drvgega, ga zato tydi nikoli naj ne sodimo. Ino rai se od drvgih zaniifava-mo ino zameta varno, nas to naj nikak ne oxali, temorf bodmo ponixni ino mislimo: Mi t[emo v' oifeh totega sveta radi zaverxeni biti, tri smo le lvbi pred Bogom. Se se zvezde tydi male vidijo, ino so le velike!
v.
74
66. Slepo dete.
Ravno, k da je Izidor tak govoril, je prišlo slepo dete gegovega soseda k' gemi; ino on ga je za roko prejel, v' svojo hixo pelal ino svoji xeni rekel : Ah! kaj bi starši dali, da bi toto dete pogled dobilo. Den ino noq je to giho-va xalost!
Se resen je to veliki krix; alipa kak malo xalosti se znajde za dvsne sleposti volo. Neki starši majo na teli zdrave o-troke, alipa bedasti so, nii[ ne znajo, delajo hujdobo — ino se tak skaxejo slepi na djsi! ino nad tim se ne xalosti oqa, ne mati.
63. Roxe v' ogradi.
Preči na to je gradil Izidor roxni ograd. Da pa je kmetica, kera je ravno polek stala, to za nepotrebno spoznala, je on celo iredno odgovoril: Roxe morejo s' koli ino sibjom dobro zadelane biti; ovaip pridejo lydje ino xivina nad ge, ino mi pogybijo veselje ino tryd.
75
Ja mislim ravno, se na dosta drag-se roxe — na najne otroke — tjdi toti so roxe — roxe zakonske; ino tote moreva zdaj skoro ino prav skerbno rediti ino braniti — pred lydmi, keri je sra-niotnej, kak xivina, v' naj lepsemi cvetji popadnejo ino pokvarijo.
6g. Tiho ino lehko tekoqi potok.
Celo blizo mimo ograda je tekel mali potok — pomalem ino v' miri. Izidor je to v' pamet vzel ino rekel: Skoro naj mensega svmdta nega irvti, tak tiho se vlei{e kre vesi ta dol.
O, da bi mi v'tihoti ino miri totemi potoki ednaki bili, ino tydi tak tiho ino mirno prexivalii Na tihem dobro delati ino krepost opravlati; o, to je tak lepo, ino pripravi a ijioveki veselje. Zato je vyqil tvdi Jezus: Molte na skrivnem, ijinte dobrote brez glasa, brez vedoip davaga na potah. Tiho ino pomalem te-t{e potok, alipa le preveno dale. — Kdo se preveno ino pri vsaki priliki za dobrim paip, bodi si ravno pomalem, pri-
70
de zadniij le daleip Kdo vsaki den le eden greh na sebi pobolsa, de zadniir tydi vsih resen. Na tihem dela Kristjan dobro, alipa brez trjda, on niedne stopile ne vi[ini naip, kak le naprej-—na pobolsarje, ino mednega dela ino mednega dneva ne sklene on brez blagosla-va, brez pvidobnpka za svojo djso.
70. 8ymeqi potok.

Krez tri dneve poznej se je tok, keri je stertal vyre zvvn vesi kre lepili rji v ino travnikov tekel, visoko natekel. Kda je Izidor ta vyn prišel ino vidil, da jemi je voda od negovega selisa lepo nivo odnesla, je nad kvarom nevolival, ino liki razserden proti vodi rekel: Kajda gerda voda ne dela! den ino noi[ preveno prasi, se z'valoma strašno syva sem ino ta, bije silno na vse kraje ino v' se mctie eden falat zemle za drygim! Alipa kaj se mi hasne toxiti nad toto la-kotno vodo! tvdi v' nam je ravno tak gerdi lakotni tok — hotivnost ali poxe-lene — ino v' nami ravno tak preveno
77
masi ino se postavi celo nad nas razum, podkopa ino podere vso naso lepo na-prejvzetje na enkrat, ino pred totim silnim svmegom hotivnosti ali poxelerja v' nami, ne qvjemo veq Boxjega glasa ino besed nase vesti, se damo, kak zem-la od vode v' hotivnost potegnuti, ino veipkrat celo poxreti.
-
71. Vsi toki pridejo zadnii[ v' morje,
Kda je htel oqa xe od vode domo iti, so se ga otroki pitali: Oqa! kak da-Iei[ pa tetre to ta voda? — Do Djnaje, je odgovoril Izidor. — Ino kam pa teire Djnaja? — V morje, je rekel oqa. V morji se stetjejo vsi potoki ino toki.
S' tekočimi vodami :je tak, kak z' našim xivlegom. Vyre, dnevi, tjedni, meseci, leta tetrejo ta — v' morje vednosti. Mas se ravno tak, kak voda ne more vstaviti; mi se ostarimo, sami ne znamo, kda, ino stojimo pred vratami k' veipiosti, kam jih. je xe dosta miljo-
/8
nov pred nami odislo, ino se tydi za nami dosta miljonov pi-islo bode.
V tjase tote
K' redi bote!
•
72. Snaxen golob ino blatna s viij a.
Nii{ je Izidor ne mogel mege terpe--ti, kak t{i so gegovi otroki ali dryxina nesnaxni ino gnvsobni bili. Poglednite le goloba, je rekel, ino kazal skoz okno vvn, kak lepo je on snaxen ino o-pravlen; nikake nesnage nega na gemi, preveno je gegova skerb, se snaxiti ino kopati. Jeli se vam ne dopadne bole, kak šviga tam, kera je vsa gnvsna, ino se zdaj znoviij v' blati kota, ino na tem svojo veselje m;i.
Ne vadite se mi nikoli po svigi, temoi[ po golobi se ravnajte. Bote snax-ni v' oblairili, snaxni na lici, snaxni na rokah, snaxni vu vsih reijah. Snaga je ne greh, tvdi ne gizdost; snaga se dopadne Bogi ino dobrim poštenim Ijdem — zderxi zdravje ino da dugo kivlege.
79
73-   1 e 1 a.
Na jako topel protiletni den, kda so i[ele mamo vyn ino noter letale, je opomigal hixni oi[a Izidor svoje otroke na tryd ino red. Vidite, kak hitijo, kak vsaka svojo delo opravla; ena hodi na cvetje po mc'd; dryga ga prinese, kam sliši, in/ ga zadela, kak treba. Ino da bi se li mi ge mogli viditi v' kosi, kak si one svoje hixke kynstno ino po redi napravlajo, kak ene lexejo, dryge pa preveno nosijo ino delajo; kak bi se mi irydivali.
Kde tryd ino red gospodyjeta, kde vsaki svojo opraviloma, ino prav oprav-la; tam gre vse dobro. Resnhpio, tote ijele so nam lydem na priklad, od gih se mamo vyqlti, marno delati ino vse po redi opravlati. Nemarnost nam pripravi strad ino sramoto, iz neredi pd pride v' hrami zmoifege ino dosta hoje-ga zobstog.
74-  X e 1 e v.
Lvcki lydje so xeleva po dexeli no-jiili, ino ga za peneze viditi dali. — Kak pomalem ino xmet.no se gible, je rekel Izidor; on je celo stisgen od xmetne ino terde lvpaije, v'keri kak zazidan teip.
On me opomeni ravno na tiste Iv-di, keri v' nepotrebnih ino praznih sker-bah alipa v' penezih ino dobrotah teiu-jo; oni so ravno tak stisneni, ne morejo radi ino veseli biti ino ne višek na nebo gledati. Kak rad ino vesel je proti takim tisti, keri se le za krepost sker-bi, svoje duxnosti spuni, ino nato — za se skerb Bogi priporoči.
75. Plantavec.
V nedelo so vsi sli k' Boxji slyxbi. !Na poti je sedel plantav milno nevolen i[lovek, keri je v'mlajših letah mel ne-srei{o, da si je roke ino noge poterel; ino kda je staresi postal, se se je tydi slyha ino pogleda znebil. — To je pai[ velika nevola, je rekel kmet Izidor pun
8i
milosti! Kaj ne bi toti mox dal, da bi kdo prišel, ino jemi ravne roke ino noge, zdrav pogled ino sljh drygoi{ spraviti zmogel; da pa je sirota, ino ne bi plaqati zmogel, o, kak bi on hvalil ino obeijal vse svoje xive dneve svojemi dobrotniki sljxiti!
Ino glejte, Bog je nam roke ino noge, ino vse tfjte dal, ino mi jemi le ne ijemo slyxiti, ne tremo negove vole vriniti, ne rjegovih zopovedi spuniti, neti hvaliti ne iremo rjemi— našemi naj vek-semi dobrotniki. O, nehvalni ljdje! opo-mente da se le enkrat, da vas Gospod ravno tak nevolne narediti zna, kak to-tega ty. — Hvalte vsaki de'n za ravne vude ino zdrave uyte, ino se jih vxivaj-te na dobro ino v' hasek, za delo, ino naj mudrdseini stvoriteli na irast, ■— k' vasemi zveliijaiji, ino drvgim ]ydem na pomot[.
76. Le 8 rja k i.
Pojdot{ so si otroki po meji tergali lesijake, ino za oipitom bexei{ zvali: Les-
82
gakibi dobri bili; le so xmetno razlesknu-ti. Kdo i{e jedre jesti, je odvisal Izidor, more prej do q lysino raztreti.
Ino kdo i[e enkrat ipeden ino razumen biti, se more mariti, paipti ino truditi , ino se xe v' mladosti za vyk ne-vnoxliv skazati. Ino kdo kryh ino obla-ijilo meti xeli, more prejdoi[ delati ino si zaslyxiti. Ino kdo ire enkrat zvelitran biti v' nebesah, tisti se ne smej zdaj nad terplegom ino krixi toxiti, more dosta, terdih lesgakov v' xivlegi razlesknuti,— te se li pride jedre, — plaija ino veselje, ino nebeško vxivage. Nebeško kra-lestvo terpi silo;
■
77. Vejapski mlin.
Dobro xito kaple v' posodbo, vse drygo pa, kaj je boxno, prah ino prazna pleva, se odpahne.
Tak de se enkrat s' ijloveijjim narodom godilo, kda pride Bog sveta sodit. Kaj de xmelno z' dobrimi delami, de prišlo v' xitnico — v' gegovo kralestvo; kaj pa de se prelehko znajslo, v' iremi
niifega ne bode, kak Je napilnjena prevzetnost,- prazne misli, laxi, ino vkan-liyost, tisto ne hode dobro ino pride v' drygo posodbo — v' kralestvo linjdih. Bote zato xmetni ino bogati z' dobrim sadom; skerbte se za krepost, pokornost, lvbav k' -pravim ino dobrim delam.
flKv'  ? »u v - * .   * »     ;FIl   ^ X- Hit j    t*.   5fl   1+ i
78.  D i m.
Kde koli je Izidor dim višek iti vi-dil, je vseli rekel:
Glejte tam praznost ino preminost vse posvetne sreife. Velike misli od sebe, dobrote, penezi, ino vsa poijasna imenitnost, — premine ino se zgybi do-stakrat tak hitro, kak dim po zraki, od kerega skoro celo nikaj vei[ ne de viditi.
79.   Vete r.
Kda je enkrat moipio veter pihal ino zdaj totemi, zdaj tistemi klabvk z' glave vnesel, so Izidorovi otroki nad rjim ps.yva.ti zat{eli, hlapec pa ga je celo preklinal. — Kaj pa ste tak bedast,
6 *
84
ino nepametni lydje, jim odgovori Izidor na ijihov neipiden gut{: Veter pise, kda ino kde pihali more; on je stvorjen sker v' Boxji roki. Mi ga zato psyjete ino prekligate, to vtrinite le nad Bogom, keri veter pihati pysti. Tydi ga vi ne morete ze vsimi vašimi motrami zader-xati, ki ne bi pihal, ino iji ravno on drevje piple ino hrame odkriva, nam more po voli biti, —kajti je Boxjo ravnage.
Mi moremo v' našemi posvetnemi xivleni silno dosta reip terpeti, kere so nam ne po voli. Mi boji ino betegi postanejo, ino dosta jezero Ivdi vmreti ali se postrelati more, — kdo x\6 to zabra-niti; ino kaj bi hasnulo, ip bi mi psy-vali ino preklicali. Celo toxiti se ne bi smeli, temoi[ miivrati ino terpeti. Vse to je van Boxji, kerega Boxja previdnost posila ino odjemle, kak hitro ino kda za dobro najde. Vyipe se poterplene xe v' malih reirah, da se naj navadite, poz-nej vekse texave prenašati. Se vnogi viher de na vas, ino nad vami priprasal; stojte moqno, ino si pritisnite klabyk le tesno na glavo.
85
8o. Mesec ino sredonoq.
Enkrat se je nagodilo, da so vsi pozno v' ndiJ, kda je xe vse v' vesi spalo, domo sli. Mesec je svetil svetlo ino priatelno nad vesjo. To je Izidora v' serci tak prejelo, da je postal ino z' veselimi besedami rekel: Vse zfla] spi, le lybi mesec ide nad našimi hrami po nebi, ino gleda sem dol, kak da bi na straxbo krez nas postavlen bil.
On je lepa podoba Boxanstva, kero nad nami prebiva ino if.vva, celo priatelno, kda mi vsi spimo, na nas, svoje otroke sem dol gleda, nas varje ino brani pred vsim hujdim* Jeli pa tydi vidite, kak se mesec zdaj ino zdaj za meglami skrije? Ravno kak da bi kaj hujdega vi-dil, ino z' gerdega proti hujdemi svojo lice zakrival.
81. Noimi straxavec.
Kak hitro so domo prišli, je Izidor svoje otroke opomenul na norpiega stra-xavca, keri je ravno prezaval vyro: Ste ga zdaj iryli — noirnega straxavca ?
Zmislite vseli, kda koli ga Tjvjete: Tak zove tydi Bog vsako vyro, pri vsa-kemi našemi orpiemi vternegi, kaj bi nad naso dyso ifvvali ino se vsakega greha ogibali; kajti skoz greh se zgodi vek-
sa nesreija ino nevdla, kak skoz ogen ali skoz ropare. viyte Boxji glas ino vašo vest, hio odstavlajte, bodi si v' noip ali skoz den, vse, kaj je sramotno. — Hvalte Gospoda Boga.
82. Štirje letni qasi.
Bila je zima. Sneg ino led sta pokrivala zemlo ino vodo. Otroki ino veliki Ivdje so meli na ledi ali po saneh svojo veselje. Ino maren kmet si je z' voxno dosta penez zaslyxil; alipa si je vozil perst ino lapor na give ino travnike. Pri toti priliki je Izidor tak govoril:
Kakda je vse dobro, na hasek ino veselje lydem pripravleno. Vsaki letni tras ma svojo lastno radost. V protilet-ji qyjemo vtiujo petje, ino vidimo dosta cvetja ino drygih lepih rerp ; po leti stojijo cele i)ive pune naj bolsega silja pred
87
nami, da je le veselje gledati; v' jesen visi na drevji vse puno jabok ino grvsek; . — ino zdaj je nago veselje z' voxgo na saneh ino s' sklizagom na ledi. —
Hvaliti, preveno hvaliti bi mogli Boxji previdnosti, kera je to vse tak mudro sporedila. Nieden leten tras je ne brez radosti, nieden brez haska, vsaki rodi svoje dare: cvetje lvbeznivo pro-tiletje, latovje vror/o leto, zrel sad na drevji ino setvi hladna jesen, ino vnogi penezni drovniq da merzla zima marne-mi qloveki zasljxiti. — Ravno tak pa, kak z' letnimi trasi, je lybi Bog lydi s* vsakotero starostjo našega xivlena spo-rederje vgodil. Vsaka starost ma svojo veselje. V mladosti si radi pejemo ino smo veseli. Kda pride moxestvo, mamo veselje z' gospodarerjom. lIi smo xe stari, vidimo otroke ino otrouje otroke. Ino, nato pride našega xivlega zima — serost; tydi v' gej se nam vnogo veselje cvete, ino vnogo radostno obiryterje oxivi v' seremi qloveki serce, kda se opomeni na preminuvse leta; — zadniq je tjlovek

88
sit xivlei)a ino se zkOz neki i{as rad polniva v' Madnemi grobi.
Vsaka starost ma. svojo veselje; ali-pa vsaka bi tvdi mogla svoje dare poroditi. V mladih letah bi se mogli vy-ipti ino na pridotre tjase pripravlati, te si hixno gospodinstvo ali kaki drygi stan zebrati ino se v' gemi zvesto skerbno zaderx;iti; nato s' poterplegom vse texa-ve našega xivleija ino pozvoja prenašati, ino v' Bogi blaxeni, ino dostojno priprav-leni se k' smerti ino grobi nablixavati, ino se ne bojati, temoif zanesti na blix-no od mertvih vstanene! Tydi zemla se v' zimi potpva, ino skoro pride protiletje.
83. Topla hixa v' zimi.
Kda se je en den gosti kosati sneg vsipavai, ino silni mraz delal, so se mogle vse okna zvvn edne z' blanami zadelati ino med speki ino razipnki s' predi-vom zaphati; ino vsi so se k' peip kla-i[ili. Izidor si je roke xmikal rekot[: Naj le sirp veter kak koli, mi ostanemo lepo v' bixi pri topli peip.
Ino tak, je Izidor govoril dale, se more večkrat vi[initi; kda se okoli nas li ujeli zapelavajoip Ijdje znajdejo; morejo se te tydi dveri skerbno zapirati, ino ge veq, celo oip si moremo stiskavati, da gihovega sramotnega Kivlega naj ne vidimo, tydi vyha si moremo zaphati, da ijihovih pohujsavajoiph gui[ov naj ne ip/jemo. Potrebno nam je, da je pjsti-mo mimo sebe iti, ino da zvesto lepo doma ostanemo. —• Tak se more tjdi vipniti, je pristavila xena, kda nas Bog s' terplcijom obise, ali preklicane ino pregagaije nad nas priti da. Obernimo se vsi tydi te — v' se, v' naso znotrego hixko — v' serce, ino premislavajmo, jeli smo si tak, alipa natp zaslyxili, ino mislimo: Bog je to poslal, čemi bodi hvala; ino nato smo si ne vetr v' veliki skerbi, ip ravno se kak koli okoli nas burka ino pragi. Mi se zedinimo z' Bogom, ino obt[ytirno razveselece v' ije-mi, ravno kak ty pri peip — toploto ino branbo proti vetri ino mrazi. — Ti misliš px*av, lyba xena! ji je mox Izidor povedal, kdo se na Boga derxi, ino pod
po
Boxjo streho branbo fse, tisti je slobo-den med vsakim pregagagom, v' nesreči ino terplegi. Tega ^va se xe sama dostakrat dovedla ino zavxila. Kaj je veselilo naj v' najnemi dugemi terplerji, kde sva bila v' velikimi betegi, ino se polek tega v' vnogoterih drygih nevolah ino texavah, — kaj, se zdaj pitajva, je naj te veselilo? — Neli molitba na tihem, — v' pogledavagi ino zdihavagi proti nebi?—Xe dostakrat so nama sloj-ze tekle; — alipa Bog jih je ne samo odbrisal; On je je tydi prejdoq prestelj ino zakaj dobro prestel? — Bog, moja lyba xena! ne vqini nikaj zobstog vqi-niti; — najne pretoqene slojze do nama, to terdo mislim ino verjem, enkrat gotovo plaiiane, zobstog jih je Bog ne stel! — To je bila lepa predga od Izidora — le kmeta — pri peqi, ino bi se slobodno s' vsake predganice s' has-kom poslvhnula!
Zadnitr se je Izidor na primarjage, kak je imel veqkrat navado, vqiniti, pristavil dvoje versti, kere si je iz svojih
dvhovnih knig zaponil ino po svoji segi tvdi peti znal:
m ravno zdaj v' texavah sva,
Zmes dava Bog veselje nama; Na ovem' sveti pa oba
JLe srenjo brez terplerja mama.
84. Veski otroki vlaijijo sani na breg.
En sloboden den so se veski otroki veselo na saneh po bregi dol vozili. Z' velikim trydom ino primarjarjom so oni vlaqili ino tisali sani ta gor, ino jim je k' temi vsakokrat dobrega stertala vyre trebelo, ino v' polminoti je veselje v' dolspelagi preteklo.
Za kratko veselje, je rekel Izidor, keri je skoz okno na ije gledal, si delajo otroki tak veliki trjd. — Alipa, ne-li smo tvdi mi veipkrat ravno taki otroki? — Kak vnogi skaifejo ino se potijo, zamvdijo jed ino sparje — za kratkega i/vtnega veselja volo. Ino dostakrat, kda si veselje ino kraqesi iias delati igemo, postavimo zdravje ino xivlerje v' nevar-
92
nost. Le se opomenite na gerdi ino pre-merni v' omotni skakaj, keri se pri nas texaukih Ivdeh ples, od terxkih pa — bal ret[e. More se le irvdivati, kak lyd-je, po kerih inda naj mensi vetritr pah-nuti ne smej, tam v' plesisi v' gerdi, nezdravi, prasni megli xiveti, ino se polek tega veseli xiveti zmorejo! Ali kaj pa veski texak od mestnege veselja zna!
Dovolen v' texkem' stani Ja le, kak kmet xivim,
No se na veskem' strani Le v' Bogi veselim.
85. Hitro preminoqi sneg.
Kda so otroki v'jytro vstanuli, ino vidli, da je sneg, keri je veqer prejdotf padnul, xe pa ves preminul, so se qy-divali ino pitali: Kam pa je tak hitro sneg prišel? — Na vodo se je genul, je oija odgovoril.
To se godi dostakrat tydi z' našim xelerjom ino naprejvzetjom; na enkrat postane na vodo, — na niq. Tak se nam godi z' našim naprejjemaijom k' pobolsa-
93
ni; ono terpi vnogokrat le neke vyre; kak hitro pride skjsavage, smo xe tvdi pa v' grehih zapleteni; ravno tak, kak sneg, ip sunce toplo obsine, ali j)Tg po-pihne, ali dex pride. Tak se godi ze vsim, kaj zemla rodi, ino kvdje spotpie-jo; niir ne obstoji, vse je preminoiro.
86. Lyq na mizi.
m je vei[er, ali v' notp s vetrna, ali oljova lyq pri jedi ali pri preji, na mizi gorela, je Izidor zdaj toti, zdaj drygi lepi pripoddben vjk dati vedel.
Mi se je lyq svetlo ino lepo bliske-tala, je rekel: Tak ipsta bi tjdi mogla biti nasa vest, ino tak svetel nas razum; ali, tak bi mi mogli drygim z' lepimi delami naprej svetiti. Mi je lyi[ htela vgasnuti, da je ne veti olja mela, te je rekel: Tak je tjdi pri nas, qi nasa vera ne ma dobrih del; mi smo te tydi prazne svetila brez olja, — bedaste di-vice. Ali: Tvdi naso xivlege vgasne pomalem, kak hitro se Bogi dopadne. Kdo med nami zna, jeli se de jjter lyq ije-
94
govega oka kaj viclla; smert, zna biti, de jo prejdoq xe vgasnula. Bote priprav-leni, ino se skerbte za veqno lyqjo —. za Bogom.
87. Mala lyq ino sunce.
Drygokrat je Izidor malo lyq na mizi kazal proti sunci, rekoq: Kak medla ino slaba je proti sunci! ono osveti vso nago zemlo, mesec ino se drvge nebeške trvpla; ino tota lyq pa nanq tote male hixe prav ino povsodik ne naredi svetle, i
Ino kaj pa je trohica razuma v' nami, na kerega smo tak prevzetni, proti naj vi8esemi Boxjemi razumi ? — Niq veq, kak tota maliqka oljova lyq proti velikemi goreqemi sunci. Bog zna ino ravna vse na nebi ino zemli; ijegovi ly-m' je niq ne zatajeno, rjegove lyqi xar presija celo naso serce, vse naj globge jezerine ino celo naj viseso nebo. Ino mi, ah! mi lydje ne poznamo neti sami sebe, ino skoro ne znamo, kaj se ok: li nas ino z' nami godi, ino qemo le tak mudri biti, ino dostakrat poti Boxje pre-
vidnosti ladati.— Bote ponixni ino spad* nite nadno ino molte Boxjo veliko lym
88- Sunce za meglami.
Preveno qe sunce sem dol gledati, alipa pod nim mimo idoqe megle rje za* slarjajo. Tote goste ino qerne megle,— kaj so ? s' qim bi je mi znali spodobiti ? —
Jeli se ne ednaqijo našemi hujdemi poxelerji, kero v' nami okoli hodi ino pred lyq nage dvse staple, resniipne xa-re odderxava, kere od zgorah k' nam sijati iiejo? Od tega pride, da je v' nami tak temno. —Megle, megle bi mogle v' kraj biti!
89. Sunqni obraz v' toki.
Enkrat so se vsi blizo toka polivali ino v' vodi sunce gledali, kak se je tam obrazilo. Vse, je Izidor rekel, nese tekoqa voda s' sobo, kaj se v' nej znajde, le sunqni obraz ostane z' mirom.
Tak se tydi vera ino vujparje na Boga v' nami nikoli ne bi premeknuti sme-
la; preveno ostani vere ino vujpaga o-braz, — keri se v' stvoritbi ves pun bebavi skaxe, — v' nami opomin pri vsih, tvdi celo pri vsib naj texavne'sih prigo-dih našega xivlena. lIi ravno vse premine, ali se nam odvzeme, Bog ostane le, gega ne zmore niedna oblast seici pravilnega irioveka odtergati. Dostakrat visijo megle pod suncom, ino te se tydi zgjbi gegov obraz v' vodi; dostakrat pridejo xalostne vyre nad nas, te glejte noter v'sebe, kde se xiva vera gori ino se sveti; ino se razvese!yvajte v' misli: „Mi okoli ino okoli sebe nii{ vei[, kak le samo nevolo ino nesreiro zagledam, 8e je le v' meni mir ino dovolnost skoz dobro vest, kera nepremegena stoji, kak suntpii obraz v' vodi.
90. Namalano sunce.
Izidorov naj blixnesi sosed je bil kertpnar v' vesi, ino je mel na svojemi hrami sunce namalano. Vei{ki"at je Izidor ta kazal rekoi[: Sunce je prav lepo, alipa ono ne dela svetlobe, neti toplo-
97
te. Kda ovega simca na nebi nega, ino tvdi mesec ne sveti, te je toto sunce tvdi vso temno. Ono ma resen lepe ino velike xare, alipa v' yih nega xivierja; rjim pomanka predna req, — znotrega moi[, s' kero sveti ino segreva.
Toto suiice nagega soseda se vso pripodobi vnogim lydem, keri so tydi zvvnah jaki ino lepi, kak drvgi, v' re-likemi stani slyxijo ino se z' imenom ino iraslnimi znamlami pred drygimi svetijo; alipa vsa ijihova reij je ne niq; oni so bedasti, nepametni. Toto sunce je edna-ko tistem !ydcm, keri so od zvjnah po-boxni, ino v' priioxniii reu/ah puni mar-livosti ino poboxnosti; alipa nihovo delo je le svetloba brez moiji; rjiiiovi mar-livosti ino molitbi manka predna potrebna reu: znotrega moi{, uistost ino dobrota v' serci. Vnogi molijo g' hujdim sercom, so puni nepravice, puni nevos-livosti ino skoposti; ino in ravno svojim blixnim kaj dobrega vrpnijo, se to od njh zgodi le samo zato, naj bi bili po-hvaleni, alipa, da mislijo, Bog zato vei{ ne gleda na yihove grehe, ino je desete-
7
98
ro plaira s' posvetnimi dobrotami Niho-va poboxnost je merzla, kak sunce nagega soseda, ino brez svetlobe pred Gospodom.
01. Pol meseca.
Mesec naj stoji, ali se obraira kak koli, mi na gemi vseli le edno polovi-no vidimo, ova pa se ravna preveno višek od nas. On ali preveno ma edno po-lovino na zemlo oberrjeno, drvgo pa višek na nebo.
To nas podvyi[i, naj nikoli ne gledamo samo na zemlo, na gene radosti ino dobrote; temoir naj tydi k' Bogi po-vzdigavamo otp, keri nam veselje ino dobrote dava.
92. Z' mirom idoiri mesec.
Glejte, kak megle pod mesecom sem ino ta letijo; alipa on nii[ ne mara, z' mirom ide on po svoji poti — ti lybi mesec.
99
Tak horli Kristjan. On ne m.ira niir z& niedno ijloveujo grajale ino križarje, nii[ za silno skerb ino potege; bodi si v' dexeli boj ali mir, v' lirami sreipi ali nesreqa, — on ostane v'miri ino priprav-len na vse, on spuni svoje dyxnosti, ino se ze vsim drvgim priporoči Gospodi. Na gegovi krepostni jioti ga ne zmore niq zmotiti; tiho ino dovolno ide on skoz xivlege.
93. Gosta megla.
Otroki! odkod pride megla, od zgo-rah dol, ali iz zemle ? •—■ Iz zemle. — Prav, iz zemle. Iz zemle izhajajo vsa-kotere reqi, slabi, mokrote, ino tak dale, kere se nato skoro razdelajo, ino v* dexovnih sragah, alipa v' toip ino z' bliskom pa dolkaplejo.
Tydi iz našega serca, ali dosta veif, iz našega poxeleya se zavzdigavajo retp, kere so megli spodobne : pregnane misli, gizdost, prevzetnost, i. t. d. tote so ravno tak prazne kak megla, ino hitro preminoiie. Dostakrat delajo resen neki
7*
lOO
Jvdje. veliki veter ino posvm s' svojimi besedami ino delami, ino ze vsim svojim zaderxavarjom; alipa hitro se vsa rjiho-va pregnanost razpahne, kak megla po zraki. Mi znamo rjihovo nepametnost gledati, ino se nad rjihovim bedastvom smejati.
94. Kalno vgledalo.
m naso lice viditi iiemo, kako je, te more vgledalo svetlo ino ipsto biti. *Ii je rosnato, ali od praha ino dima zamazano, te se neke lise v' lici ne bomo v' pamet vzeli.
Tako vgledalo je tydi nasa vest; kda nas hujdo poxelerje ino laxlivo mislerje slepi, te se vseli imenitnesi zovemo, kak smo; mi ne vidimo, kak z' nami je, ino resnice ne ijvjemo vetj tpsto. ^li na rav-not{ v' svoje serca gledati t[emo, se more prejdoi[ hujdo poxelene odbrisati, ino laxlivo mislege odpraviti, ravno kak prah ino nesnaga z' ogledala, m je kdo sko-pec, te preveno stoji rjegova penezna mosga pred rjim, ino on ne vidi skoz
101
no v' svojo serce na sramotno lakoto, kera preveno vse le meti ino zderxati qe. LIi kdo iremer ino zovraxtvo v' sebi nosi, te preveno misli le na svajo, ino ne vidi, kaj v' ijegovemi serci zapisano stoji: „Odpysti oxalerje, moli za tvoje zovraxnike, ino jim ifini dobro.
95. Silno nevolna sirota.
Enkrat so hitro pribexali otroki k' oip, ino prosili: Oqa! prite da ta vyn, ino poglejte toto siroto ; ona je vsa can-drava, slepa ino plantava, nii[ ne i{yje ino ne zna govoriti.
Kda so se otroki nato z' dryxino red siroti posmehavati zatreli, ino si iz oje salo delati hteli, je je Izidor ostro pogledal, se skazal pun milosti proti siroti, ino .jim retje: Nevolna ino nesreipia je tota sirota resen, alipa nikak se je ne nad rjo posmehavati. Nena sykna je pu-na kerp, alipa gena dysa zna biti ipsta ino brez madexa ino lepše oblečena, kak dysa nekega, keri v'xidah, zlati, ino srebri okoli hodi. — Tota nevolna sirč-
102
ta je svojo otpio Ivi[ zgyb(la, alipa gena dysa zna prav svetlo ino tpsto viditi o-ifeta v' nebesah. Neno vyho ne i[VJe niir; alipa vestni glas zna ona le zastopiti, ino to je veq vredno. Ona je resen plan-tava, i{i pa m a ravno ino praviipio serce, o, te je za no pri Bogi bolse, kak za jezero drvgih, keri majo ravne noge, alipa plantave — krivične serca.
96. Leseno jajce.
Na Vyzem je dal Izidor leseno jajce narediti, ino ga jako lepo pomalati, ino se polek tega pozlatiti. Toto je on z' red nekimi pravimi nemalanami ino nepozlaiienimi jajcami na mizo djal. Zdaj bos vidla, rei{e nato svoji xeni, vsi do svoje roke za pomalanim jajcom stegnu-li, ino ga pred vsimi ovimi rajši meti hteli. Kda so otroki prišli, je resen tak bilo, vsako je xele'lo pozlačeno jajce, ino se je jokalo, i[i bi si drygo vzeti moglo.
Ne resen, je rekel Izidor posmeha-vujoii, ino je nato dal vsim toti nayyk:

103
Tak so ne samo otroki, tak smo mi lyd-je vsi: Kaj se blisi ino lesne , ino od zvy-nah lepo je, to se nam dopadne, to si xelimo, tu ravno je na sebi ino v' sebi brez haska ino malo vredno. Mi gledamo malokda na znotrego vrednost, jeli nam tvdi hasne, ip le dobimo ino neki i{as naso trytno veselje mamo.
Lepo jajce moji otroki! je z' Ies~a, vi ga ne morete jesti, — kaj vam hasne bliskat! — Na tote besede so pametnesi ne vet[ jajca poxeleli; kaiti začinili so le kaj meti hteli, kaj bi jesti bilo. — Radovolno so nahali leseno jajce naj mlajsemi deteti, kero se je na tlah sedelo ino se s' takimi reipimi igralo. — Za toto dete se je leseno jajce tydi resen naj bole slišalo. Nahajte deci geno igro.
97. Pavuk ino paviurina.
Glejte, glejte, kak tenko ino s' try-dom si pavuk tam v' koti prede mrexe, kak se potem v' svojo Ivkno skrije ino ifaka naj bi se jemi myha vlovila. Glejte, zdaj ravno se myha xe zapiga, kak da on xe naprej bexi, ino jo cecali zaip
104
ne, dokeliij ji samo koxo ino peroti ne Maha, Dekla! vzemi metlo, ino odmeti pavuipno, ino glej da tydi pavuka dobiš, ino vbujti ga treba.
Totemi pavuki so vnogi lydje spodobni; tydi oni si pletejo — v' svojih misiah mrexe, — se bole s' krixoma ino tenko — tiho neviditno, kak bi svojega blixnega vlovili, vkanuli, ino na nii{ spravili. Alipa skoro se iphova vkanlivost zvej, ino pravdna oblast razterga rjihove hamiijne misli ino vkanlive mrexe, je v' kastigo potegne, ravno kak dekla z' ostro metlo pavuka s' pavuqino red pomite ino zakontfa. Ne dajte se vloviti od takih pavuki ednakih —- vkanlivih lydi.
98. O smo jen stor.
Eno veijer, xe preči v'mraki so oni vsi sli skoz les. Blizo sto stopin pred rjimi je stal oxg.-;n stor, tak visoki, kak mox. Vsi so mislili, da je tdovek, alipa celo hujdi dyh.
Kda so blixe prišli ino se vkaneni vidii, so se eden drygemi posmehavali,
105
ino Izidor je rekel: Mlovek se boji re-xii, v' kerih se nit[ega bojati nega. Mi smo si v'strahi pred smertjo,— ino kaj pa je smert? — Meni se ona nikaj groznega ino strašnega ne zdi. — Gotovo, ip mi enkrat biizo smerti pridemo, nam je ne veri strašna. Mi smo zdaj vidli, da smo si prazne strašne misli od štora delali.
99. ^erviva Mapa.
Xe veq let je pred hramom lexala blaga, kera se je od dexa xe vsa premolila, ino od qervov prejedena bila.
Toto je Izidor pripodobil uloveki, keri se v' grehe spjsti. Operviif postane perbek ino rabi; hujdo se preveno dale ino lexej ino globa e v' nega vseli; grize preveno dale ino dale, dokeliq je zad-niq ves tak pogvblen ino zanitfan, kak tota blaga; ino kaj se zgodiposledniq? — perholad ino gnilad prevzeme vso telo, — xalost, texava ino kastiga prebada djso. O strašen konec z grehom, keri skoz navado drvga i[loveqja narav postane,
iu6 »
ino ijloveka pogvbi, kak dex ino qervi toto blago.
100.  Razverxen mravlinovec.
Glejte otroki! ty je lagoden deuko totim marnim stvaricam vso gihovo delo pokvaril. Netrjdno so skoz celo leto vkyp nosile, delale, ino za se ino za svoje mlade strošek spravlale. — Glejte, kak zdaj derrjejo ino se toxijo; ino prej-doij so tak sreifne ino mirne xivele.
Tak je xe dostakrat jezero ino jezero lydi mirno ino delavno v' keremi mesti xiveIo, dokeliir je ne prijel silen obladavec ino gihovo mesto zaterel ino tydi ves Tjihov mar ino delo zakoniial. Tak je xe veukrat vnoga dexela v' svo-jemi miri vesela ino sreirna bila, vsi pod-loxni so se radvvali pod svojim oblastnikom ino dobre vole pri svojemi deli xiveli. Alipa naglo si je sosedni nemiren glavatf zmislil, toto dexelo za se obla-dati, alipa s' serdom zakontrati; je prišel s' svojimi Ivdmi ino sporopal ino pomoril mirne prebivavce pri gihovemi de-
107
li. — Pregnani iz svojih hramov, ino vsega svojega glestva osiroi[cni, so zmoiie-ni ino puni texave okoli derkali ino se toxili; mati je iskala svoje otroke, mox xeno, ino betexniki so si brez pomora milno zdihavali na svojih smertnih po-stelah alipa celo na potah spometani.
Premislite dobro nevolo takih nesretp nih tvdi ino se vyqte celo proti stvaram radost ino milnost; kajti tvdi one ljbi-jo mir ino v' pokoji rade delajo.
101. Eho, ali odbitje glasa.
Otroki so meli veselje, vsakotere besede proti lesi skriipAvati, naj bi ifyli, kak se gibov glas odbija. — Kaj so v' les kričali, to jim je kriifal les pa nazaj. Izidor je nato svoji xeni rekel: „Mi zove-jo v' gega: Bogi bodi hvala," te on tvdi sem nazaj zove: Bogi bodi hvala. Mi jemi pravijo: Ti tatinsak, te pravi on tvdi: ti tatinsak.
Glej, tak ,se nam starsom godi z' otroki. Mi oni od naj ifvjejo dobre besede, te zgovarjajo za nama tydi oni do-
io8
bre besčtle; i[i pa i[yjejo kaj hujdegas preklinarje, nepoštene pohujsajotfe retri, te se hitro tydi vse to navvuljo. Mia sva zrok rjihovih hujdih govorov ino tydi zrok gihovih lepih gntfov; kaj od naj tryjejo, to se nama od rjih nazaj odbija, ravno, kak Eho tam sem z' lesa.
102. Pismene ijerke v' prahi.
Izidor je delal z' grablisom vsako-tere ijerke v' prah. Negovi lydje so ga pitali, kaj bi pisal. Hujdobe, kere mi drvgi vipnijo, je odgovoril; dobrote pa, kere dobim, si znamlam v' kamen.
V i{lovei{jemi xivl<frji pa se to ska-xe na opak. Oxalene se pise v' terdi marmornak, keri više sto let terpi, dobrote pa v' preminotp prah, kerega hitro veter odpahne.
103. Mati ino spajoqo dete.
,, Kda je mati pri zib*li svojega spa-joijega deteta sedela, ino ga s' pomisla-varjom gledala, je oi{a Izidor tote milne
109
besede vedoq dal: Dete zdaj motrno gpk, slobodno bi ga z' misli pystila, ino ti, moja lyba xena pa se le za gega sker-bis ino ne spis.
Tak bi mi vsi tydi v' vnogih dry-gih reirali mogli biti; kajti za nas vse skerbi le eden — oqa v' nebesah. Kda spimo, stoji on kre nas, kak skerbna mati pri zibeli svojega lyblenega deteta, ino skerbi za nas naj bolse. Mi leximo v' spayi kak mertvi, alipa on, keri vsim xivleye dava, nas pa zbydi, ino mi vstanemo qerstvi ino veseli. Skoz lehko spa-ne je on nase vude motme naredil, da pa delati, ino si strošek ino oblaidio spravlati zmoremo. Reip mi, jeli je to ne skerben otra za nas lydi? ■— Nama se zato tota maliqka skerb za najno dete ne smej vnoxati, ip sva le xiva ino zdrava; kajti Bog se za naj ino najne otroke vipni neskontiano vem
104. Delo z' mokrim trjdom.
Kda koli so texko delo meli, za kero jim je dosta moip ino tryda trebalo, je je vseli Izidor opoinenul na Adama ino
110
rjegovo sreifno xivlerjc pred grehom, ino na nevoJo po grehi, ino se je pristavil.-Vsaki greli nam naredi skerb, trvd ino xalost, vnogokrat tydi beteg ino smert.
Z' greha ne rase cvetje, temoij le oset ino ter ne rane j ali poznej; ino ne-naredi samo grešnika, temoij dostakrat tydi drjge nesrerpie ino nevolne. Delo, texave ino terpleije je zdaj nas stan, do-kelii[ ne prestanemo skvsavarjskega ija-sa, si krepost ino nedtixnost pa pridobimo, — ino pridemo nazaj domo ino do-segnemo blaxnega raja del, kerega nam je Jezus skoz svojo terplerje ino smert obladno pripravil. Nemi bodi hvala!
105. Sladne zerne.
Antoni je bil betexen ino je mel slab xelodec. Vraiptel jemi je velel na zdravje vsaki den v' jytro ino veqer neke per-prane sladne zerne noter vzeti. Tote so jemi posebno dobro djale; kajti xelodec so jemi moqen delale.
Da pa je Antoni tjdi poboxen otrok bil, si je mislil: Ja se skerbim za svo-

111
jo telo, ino jemi vsaki den dam toto zdravex.ro vrairtvo; jeli se ne bom tydi za svojo dyso skerbel, kera 8e je lehko potrebnesa, kak telo; jeli ji ne bom dostojnega vrautva dal, kero de 8e ji bol-se djalo, kak pa tote sladne zerne želodci? — O kako dobro vraipvo za mojo serce bi bilo zazavane k' Bogi z' besedami: Moj olja, moj pomoipiik, moj razveselitel, moja lybav, mojo vse! o tote besede bi znale moji dysi dati raz-veselege! ip me kaj na hujdo pela, ip me kaj texavi ino moti, te se i[em s' to-timi besedami k' Bogi zazavati, ino i{i to ze vsega serca vipnlm, o, te mi gotovo zmorejo pri Bogi zadosta pomoip sprositi; gotovo, one bi mi na dysi ve-seiese bile, kak pa toto dobro zdrave'x{o vraipvo za mojo telo.
106. Citronovo drevo.
Enkrat so Izidorovi otroki v' sose-dovemi ogradi lepo citronovo drevo vid-li, ino se zato proti oip qydivali; kajti takega kaj so se nikoli ne vidli. Izidor
J 12
jim je rekel: Da bi vi na8pariskemi ino Laskemi bili, bi znali viditi, keliko takega drevja tam rase ino veliko ino moi[-no stoji; ino i[ydivaii nad rjim se je posebno, da ravno te, kda se z' rjega sad jemle, xe pa cvetje ino poldorasen s.id na sebi ma, ino tak je z' ijim preveno. Narav dela v' ijemi, da ono brez heiyi-■na zgavja, se zeleni, cvete, rodi, keliko koli le more.
Tak bi se tydi mi mogli ravnati, ^ii i[emo biti Boxjo drevje, pravi Gospodovi otroki, te moremo mi sad pravice roditi ino tvdi blixnemi na pomoij biti. Ne poleti, ne v'zimi, nikoli ne smejmo brez sada biti, brez cvetja ino popovja. Našo serce bi moglo biti puno svetega na-prejvzetja, ino naso poxelege preveno, le Boxjo ifast rasirjavati. — V jylro bodi naso poxelerje, našemi blixnemi pomagati, ga v' ijegovi xalosi veseliti, jemi v' dvojem' pravo pot kazati, ga od zabloderja ravnati i. t. d.
107. Vyra na tyrni.
Izidora so otroki pitali, zakaj bi cifre ino kazalo na vyrinemi listi iphovega tvrna pozlax[ene bile. Nato jim Izidor reqe: Da so tote cifre ravno,tak, kak tydi kazalo z' xeleza, bi hitro zaarjave-le, iji ne bi pozlačene bile. Alipa is tega se da tydi nekaj navyqiti, najmreq, da je tras dragi, ino da se tydi z* zlatom ne zmore zadosta drago plairati. Ino, oj! da povedati morem, kak nemarno pa le iflovek dostakrat toti dragi qas za-pravla! naj berxej ga le s' spagom, igra-ijoiii ino praznim gutrom ino z' jezero sramotnimi reqami zapravlamo. Kda bi mogli Bogi slyxiti, ali drjge Boxje reqi naprejjemati, te nam je qas odvise predugi. O, bodmo da razumnesi! Vyre hitro preteqejo , kazalo nam kaxe edno vyro za ovo,:— skoro de nam od nega tvdi vyra nase smerti pokazana.
Radi bodmo, qi vyre dobro prexi-vimo ino niedne ne pystimo preteqti brez dobiqka za veqrtost.
8
n4
io8. Sajyterek.
Enkrat je poboxna mati svojim otrokom v' jytro davala kryh. Oni vsi pa so se mogli pred mizo v' red postaviti ino moliti; zmes jim je pripravlala kryh, ino ga s' putrom pomazala, tydi pa na svoje moletje otroke ostro pazko mela. Izidor je rekel: To se mi dopadne; Bog daj, da bi vu vsili hramih tak bilo. Dobro tak, otroki si naj svoj zajyterek z molitbo ino delom zaslyxijo.
Xe pri starih Nemcah je sega bila, da so otroki predoi[, kak so zajvterek dobili, mogli spice na predpostavleno znamlo metati, jo vgoditi ino si tak svoj zajvterrpii kryh zaslyxiti. Ena mati na Moskovitanskemi pa je pri svojih otro-kih navado mela, da so vsi prejdoq, kak so zajyterek dobili, pred podobo klanega Jezusa se nekokrat prikloniti ino zazavati mogli: Gospod, smili se krez nas! — Resniifno, to je hvale vredna navada I Mi moremo z' Bogom den zadeti, ui se ljegovega blagoslava veseliti ijcmo. Kaj — ui mi za Boga niq ne maramo, kaj pa bi mogel on na nas marali:' —
109. Vmirajoqa mati
Enkrat se je mati s' svojim detetom igrala. Po nekoterih igrah je ona tydi svojo dete pitala, jeli bi vmreti smela; ino se je resen tydi zaderxala, kak da bi mertva bila. — Dete je neki qas to gledalo, na enkrat pa se zaqe'lo jokati — dokeliq ga je mati ne pa vtisala.
Tak, je rekel Izidor, vqini tvdi Bog dostakrat z' nami. — Mi si tydi »kda mislimo, kak da bi nas Bog vmerel, qi se zapvseni vidimo; zadniq pase skaxe, da nas je lybi Bog le skysati ino na nami viditi htel, jeli nam je tydi kaj za gega, ino jeli ga resniqno radi mamo. Nato se Bog ogleda na nase gorčqe xe-le ino nas pa razveseliti zna. — O da bi mi le tvdi vseli v' yegovemi skysava-jji poterplivni ino stalni bili! Alipa mi popvstimo k' qasi ino nam se godi, kak tistemi toxt'qemi moxi, keri, kak hitro je v'nevolo prišel, se ne pomiriti dal. Negova xena, kera je pametni'sn bila, kak on, ga je hamiqno htela vtisati. Za-derxala se je v' jvtro silno xalostna ino
8 *
u6
toxila, da je hujdo notj mela, ino se je zaifela na ves glas jokati. Mox se je nad tim i[ydival ino rekel: Se pa me je v' i[erah ona v' moji xalosti veseliti iskala. On je htel gene xalosti zrok znati. Ah! je rekla, segalo se mi je, da mi je nekdo pismo prinesel, ki je Bog v' nebesah. vmerel, ino ki so nad tim vsi Aggeji ino svetniki v' moipio veliki xalosti bilk« Ti bedaka! je rekel mox, se vejs , da Bog ne vmerje. — Ravno prav, je odgovorila xena, zakaj pa si ti tak moipio xalosten, kak, da Bog ne bi verr xivei, keri najni nesreip mero ino konipio znam-lo postaviti zna, ino z' nama pa vse po svoji milosti lehko dobro vipniti zmore. Opomeni se na prislove
Nix\ nas naj ne xalosti;
Bog nad nami se xivi!
110. Kervna xila.
Enkrat je Izidor to v' pamet vzel: t-Ilovenjo telo je od stvoritela napravle-no, kak vjra. Ravno kak vyra v' edne-mi stertali svoje gotove mahaje ino bit-
H7
ke vtpni, ino se na to na zvonci zglasi; tak ma tydi nasa kervna xi!a, ne samo svoj gotov broj, kelikokrat v' ednemi stertali sem ino ta vbije; temoq tydi skoz celo xivleye.
Ravno tak pa, kak se vyra, kda težilo steqe, ali drygo zmorferje postane, vstavi; tak pride enkrat tydi tras, kde de se naso serce z' red. kervno xi!o vstavilo. Zato prosmo Boga, naj nas vvtp nase dneve šteti, da bomo mudri; ino do tistega qasa pa bodmo ravno Lak ne-trydni v' skerbi za naso dvsno zveliija-ge, kak kervna xila v'svojemi bitji. Brez molitbe pravi Kristjan ravno tak malo biti zmore, kak xiv6tp i[lovek brez kerv-ne xile. Ravno kak xila nikoli tiho ne stoji, temot[ se preveno gible ino bije, tyt\i, kjla qlovek spi, ali svojo opravilo opravi, qi ravno se v' pamet ne vzeme; tak je ne Kristjanovo serce z' mirom, te-moi[ vseli k' Bogi moli — brez heyaija.

n8
m. Skvsavapski kamen ino zlaijna vaga.
Izidor jc enkrat k' bogatemi skope-mi moxi prišel, ino ga ravno pii mizi sedeti najsel, na keri je jako dosta zia-tov lexalo. On je mel polek skvsavni kamen na keremi je vse drovniqe po-brvsnul, keri so se jemi ne pravi zdeli. Tvdi je imel v' roki vago, na keri je zvedaval, jeli bi puno vago xmetni bili.
To je Izidor svojim otrokom povedal ino je opomenul: Da bi xeleti bilo, naj bi lyqni otroki tvdi tak mudri bili, kak toti mox. Boxja vola ino neg°va beseda bi mogla nas skvsavni kamen ino nasa vaga biti za vse nase misli, bes:de ino dela. Mi bi tvdi mogli vse skvsati, ino le dobro zderxati.
■
112. Preklipape.
Kda je enkrat Izidor mimo hrama sel, je vidil ino qvl xeno, kera je,nad ednim svojih otrokov strašno preklirjala. Nene oqi so se od qemera bliskale ino vsi yeni vudi trepetali.
Ah! je rekel Izidor, ijloveuje vysla so za blagoslavlege stvorjene, ino inesto tega zgovarjajo le prekligage! Ne je zato ipda, ur ves blagoslav s' sveta premine, da se prekligage tak prevzeme ino za nikaki greh ne spozna. Kde se tak godi, tam je kryh ino pitva le ire-raer ino xutj. — Ne prekligajte zato; kajti' ovaip bi se vaso prekligage znalo poresniti, kak se je enkrat zgodilo, kda se je en kmet s' svojo xeno v' xetbo svadil. On je htel po voz sena iti, ona pa si ene kerpele xita naloxiti. Polek tega je mox prekligal ino xelel, naj bi ji pri nalagagi vrag sigak sterel. Kda je voz xe naloxen ino xert nadjana bila, jo je xena dol derxala, mox pa vlekel, voxe se vterga, xert syne xeno z' voza dol, ino sterla si je sigak. — To je dostakrat prekligaga sad. Ah! Bog vas o-baii pred toto nekersagsko ino sramotno navado! Navadite se rajši blagoslaviti, kak prekligati, ino tydi celo zovraxni~ kom dobro xelte!
3 20
113. Senmo terkaije.
V dryxbi, kde se je Izidor s' svojimi otroki znajsel, se je govorilo od preveriega seripiega terkaga ino gcgove-ga moipiega gibaija. Izidor je pri toti priliki pridoijo zgodbo naprej nasal: Neki muder sodeč, keri bi rad med vei[ ocijanimi osobami vmoritela zvedel \ jim je zapOvedal: Naj vsi z' nagimi persami okoli xjega stojijo. Nato je vsakemi po-loxil roke na persa; ino serijno terkane jemi je ovadilo razbojnika. Greh, je on pristavil, naredi trepeiro serce, ino strah pred vsegavedoijim soditelom ga trosi.
Tydi pri vmiraj6t{ih je seripio ter-kaije moimc'so. Poboxen mox, kda je v' svojih zadnih dnevih iryl, da so si okoli stojeqi gubali: Kak da jemi serce ter-ka! je rekel: Ne ipvdivajte se; bexavec, kda je xe blizo koiujne znamle, ip ravno jemi dvska ino moif pomanka, vze-me vso svojo zmoxerje v' kyp ino se be-xi teliko hitrej, da jemi le naj. nieden naprej ne pride. Tak bexi tvdi mojo serce   za  naprej  postavlenim kompiim
znamlenom. Hvala Bogi I ja bom skoro na konci. Okoli stojeiri so se nad totimi veseiet{imi besedami ne mogli slojz obraniti, ino so jemi xeleli le pomoij svetega Dvha, naj bi svoj bexaj z' veseljom dokončal ino i[astni venec iz Gospodove
roke dobil.--Sreira de tydi nam, tri de
nam naso serce v' smerti ravno tak moirno veselo bilo, kak totemi vmirajoi[emi.
114. Nebo.
Izidor je sel s' svojimi otroki pun xalostnih misli nad nevolnimi ijasi ino zmoifeijom po vsih stranih ino vu vsih mestah, veliko nebo, ino je pri-
šel na gomilo. Tam so bile pred njegovimi oiprii mesta, vesi, pola, logi, nive, travniki, stvari ino lydje. — Glejte! je rekel svojim otrokom, vse to se od neba okoli ino okoli v' okrug zadela; kajti vse stoji pod Boxjim ladagom ino previdnostjo. Nieden stran na zemli se ne more najti, keri ne bi od neba pokrit bil; ravno tak malo se zmore kdo pred orpmi pov-sodik nazoipiega Boga skriti.   Zato ne
i 22
smejmo maloverni biti ino se ccknuli; kajti pri vsemi žmoirerji zna Boxja rednost le obstati.
Bodi kak si koli,
Le po Boxji voli. m si moremo dosta žalostnega ino strašnega skvsiti; te si mislimo! nebo obsegne vse, ino Bog kralvje vse; ino nato znamo veseli biti. LIi bi v' bojnih ijasih popotnik svoje peneze pred zov-raznikom radzderzal, ino slobodno vuj-sel, kak naredi? —■ On sizvoli cesto-kazavca, keri ga po odpodji, po stranskih cestah skoz mvzge, tenje, ino ger-movje vodi; ino on ne bode niedne tex-koqe maral, temoi[ ga nasledvval, ino jemi iz serca hvalil, kak hitro ga oslo-bodi. Ino mi — se qemo toxiti, ip nas Bog skoz hujdi razbojni svet, ne da nositi v' hixki?--■ Boxje poti, kak koli
se nam texke zdijo, so vseli le ipsta dobrota ino resnica.
115. Spa]6qo dete.
Kda se je Izidor s' svojimi otroki setal, so blizo enega hrama najsli dete,
■
kero je pri igrali zaspalo. Lexalo je v' dvori pred hramom pod velikim nebom, ino se mirno ponivalo. ■—■ Izidor reire: Kak mas ti dobre dneve, lybo dete ! kak sladko je tvojo sparje, kak lehek tvoj pokoj! ti spis bol se na zemli, kak neki skopec ino mehkotnik na svoji mehki posteli. Toto dete ma dobro vest, nii[ ne zna od nikake skerbi ino xa!osti.
Zakaj pa smo ne tydi mi brez skerb-ni? — Na Bogi nega zroka, milost ino Oqetna predskerbnost Boxja lada nad nami tak dobro, kak nad totim detetom. Mi bi znali tvdi nas pozvoj celo lehko, z' veseljom ino vu vujparji na Boga, spu-niti, bi znali mirno na nasi posteli zaspati, ino Boga za nas skerbeti ino \\y-vati pvstiti; le samo pri nas je ali zrok; kajti mi ne i|«no pred rjim preveno o-tn>ki biti, temoif mi se ipsmo v' ladane sveta mešali, mi jemi qemo velevati ino kazati, kak bi on vse bolse naj naredil. Nad tim pa zgvbimo telni ino dvsni pokoj, ino smo v' mehki posteli ne tak dovolili, kak toto dete na terdi zemli. —• Toto dete nam je predni vvintel; kajti
124
od gega se vvrpmo ipsto zosebnost ino dovolno sertpio poterplivost.
■
116.   S m e h.
■
Izidor je 8el mimo kenpne ino t[yl lydi se dreti ino smejati. To ti lvdje, si je Izidor mislil, pai{ ne mislijo na Gospodovo besedo j Nevola vam, vi prena-siteni, vas de gladilo! Nevola vam, keri se zdaj smejete, vi te se jokali ino tožili! — Oni majo svojo veselje nad tim, tri se opijejo ino salo delajo; oni xivijo po mesi ino svojih i[ytih. Mesno veselje je dvsna xalost. O sveti Bog! daj nam, da se naj tak veselimo dodrot totega sveta, kak da se jih ne bi veselili. Ti o Bog! si stydenijna vreoijina vsakega pravega veselja; razveseli tvdi nase ser-ca, te posvetnemi veselji radi odpove-mo; kajti kdo se je tebe ino tvojega veselja zavxil, takemi je posvetno veselje boleznost ino xui[. Mi iiemo rajši z' jo-i[om ino xalostjo v' nebo priti, kak z' veseljom ino smehom v' pekel.
ii 7- Capa.
• 0
Izidora je moqno texavilo, da so iyd-je rjegovo dobro premisleno naprejvzet-je, kero je pri vnogih delah mel, hujdo zlagali.' On je tydi dobro znal, da se naso meso ino kerv ne da pvstiti, lehko pod ternov venec spraviti. Kda je on tak nedovolen ino vnoxliv sem ino ta hodil, je nagodno stopil na capo, kero so lydje naj berxej v' kvhirji ino tydi in-di za obrisavavje jemali. Ino zdaj se je domislil zgodbe od poboxnega moxa; Tvdi toti je enkrat za volo zvedenih hi;j-dih besed motpio xalosten postal; ino kda je tak vnoxliv v' svoji znotrerji hi-xi sedel, je vidil pri odpertih elverah ]>sa, keri je capo sem ino ta vlaipl, ino zdaj gor zdaj dol vergel. Resniipio, si je on zdaj zdihaval ino rekel: taka capa sem tydi ja v' vystah mojih bratov. Capa da iz sebe narediti, kaj koli pes z' ijo narediti \\6, tak vipni tvdi jal bodi si ja pri lydeh imeniten ali zaverxen , naj me hvalijo, alipa zaniipAvajo, vse to vzemi ja v' ponixnosti na se! Zdaj je mis-
126
lil Izidor: Da je toti mox na capi tak dobrega vjtiitela za poterplege najsel, se ne bom tvdi ja od tega podvjifiti dal? — To i[em vipniti; moremo se v'Boxjo sveto povelerje ino volo podati ino s' sobo vipniti pystiti, kaj on iie. LIi nas on neki ipas sveti prek pysti, da naj svet z' nami dela, kak pes s' capo, kdo jemi ije zabraniti? To terpi le kratki ipas ino Bog misli z' nami gotovo le dobro.
118. Otrotrji ograd.
Izidorovi otroki ino neki gegovega sosedstva so hitili, mirni med sobo, zbirati roxne stroke, ino betbe s' koregom, kere so se iz blixnega veselnega ograda metale; ino so si je sposadili, s' koljom zadelali ino ogradili; ino to jim je tak rado bilo, kak da bi veliki grad ino kra-lestvo imeli; so delali, se potili ino try-dili krez mero. Alipa to je za oje tydi bilo veliko veselje, kda je vse tak lepo stalo.
Tvdi Izidor je nad tim veliko veselje kazal. B.' z^i[ek, si je on mislil, med
127
trvdom velikih ]ydi ino otrokov je ne od vise veliki. Otroki stavijo hrame, sadijo ograde, stejo peneze, majo gosty-varje, so zdaj krali, zdaj knezi, zdaj gospodi, zdajterxci, zdaj predgari, zdaj skolniki,  zdaj soldaki, dokeliij se ne otrvdijo ino laimi ino xedni domo pri« dejo, alipa si  spat lexejo.   Kaj delajo veliki ly<\]6 naip? — Otroki majo večkrat vnogo, ino dostakrat se vekso veselje pri svoji sali, kak pa mi pri vsi ijednosti. Kaj nam veselje dela, ma dostakrat bridkost med sobo.   Otroki zgy-bijo qas, alipa mi tvdi; rjihovo delo je ne stalno, naso tydi ne, ip ravno duxe terpi.  Nihov tryd prinese boxen hasek, nas trvd tydi; oni mislijo dostakrat, kaj da velikega naprej majo, ino mi jim to vzememo za deteujo bedastvo; tak smo tydi mi; mi mislimo tydi dostakrat, kak da kaj velikega ino imenitnega opravla-mo, ino pred Boxjimi oipiii je prazno ino nepametno.   Otroki mislijo, da so veliko  bogati, ip svoje kartne ino qre-paijske peneze v' svojih majxarih okoli nosijo, ino nii{ jim ne basnejo, kda ko-
128
li je izdati qejo. Mi delamo ravno tak: na dvanajsetero zlatov smo prevzetni ino se hvalimo; ino v' »e bes ah pa le ne vabijo vsi nasi penezi niif, ino so zazva-ni, zaverxeni.
Toto xiviege je otrorjjo igrage pri mladih ino starih, —- zvvn, mi se pre-rodimo v' dysi, t. j. mi odverxemo vse, kaj je otronjo, ino se skerbimo le za veipiimi dobrotami.
uo. Betexnik.
Betexnik se je od znotrene texave ino moime boleipne ves moker v'poste-li premetaval sem ino ta, ino je le ne najsel mira ino lehkoire. Ah! si je Izidor mislil, za totega dobrega i[loveka ne bi nikaj bolsega bilo, kak v'poter-pleiji ino •tihoti ipikati, dokeliif boleipna ne preteke.
Ravno tak se dostakrat godi tvdi nam s' težavami naših dys. Xalostna ino texavena vest ise dostakrat mir v' nemiri; si zebira vsakotero delo, se skerbi skoz zvynei)o veselje svojo znotrego ne-

•    12<)
volo pregnati. Ravno, kak od lovca na-streljen jelen skoz germe ino meje pra-si, se otrvdi ino smertjne krvgle iz tela spraviti le ne zmore; tak idc nemirna vest od edncga strana do drvgega ino preveno obarje nevarno rano. V takemi stani nega nikaj bolsega, kak tihota ino poterplege. — Ja i[em Gospodov serd terpeti, bi se moglo govoriti; kajti proti gemi sem grešil. Si zdikavati, se jokati ino toxiti, je ravno ne prepovedano; alipa nepoterplivo siierje ino gnaije naredi hujdobo le hujšo.
• ■
120. Lovleije slepili miši.
Izidor je vidil otroke slepo mis loviti, ino jim retje: Glejte tota igra je na sveti naj znanesa, povsodik je navadna, ino vsi, stari ino mladi se znajdejo po-lek. Ah! keiiko jezero dys dertje s' slepimi ifjti ino terdokornim sercom s' smehom ino salo na svojo pogyblene? — Kaj dostakrat dyso v' naj vekso nevarnost spravi, to je sveti le igra naj berxej.
9
13°
Bog vas zato obari pred tim, ino vam daj svetle ino odperte om', da naj po ljrp hodite, ino se vkanlivega posvetnega igrarja ogiblete. O, kelikokrat vam je Bog xe slepalno vezalo z' oqi vter-gal, naj se ne bi skoz hujde xele v' po-gyblerje vergli; on je vaso dyso.xe vno-gokratresil. O hvalte, le hvalte ga vetrno. ■
121.  H r o s.
-iN- {OB«bV/i><j^nij on i tivr.'i ■>. ,irixo» oni Eno veqer je sel Izidor s' svojim dobrim priatelom v'ograd, se setat. Dosta hrosov je letalo. Eden je priletel gego-vemi priateli ravno v' lice. To de tebi ino vnogim sto drvgim glavo odvzelo, je Jzidorov priatel zval, ino hrosa raz-dryznul.
Aj, moj lybi priatel! je rekel Izidor posmehavajoif, glej, kak daleq smo s' krepostjo xe prišli! Mi se vsaki den proti grehi stavimo, keri v5 našemi mesi prebiva, ino se branimo pred rjim z' molit-bo ino svetim Dvhom; mi tydi verjemo, da smo se jemi proti postavili ino ga premagali; ino le ga xe mali hros v' na-

mi pa objeli tak, da naglo qemo vsemi hrosnemi Iystvi glave razdryznuti. Meh-koqna lastna lvbav naredi qloveka tak qytnega proti vsemi j kaj ga le malo o-xali. Kdo se nad malo slabo stvarjo tak moritelno razserditi zna, taki se zadniq tvdi proti Ivdem' podstopi. Serda puno serce je, kak .ognena goba; xe mala iskra jo tleti napravi. Ino serd jemi je tak sladek!.— O vyqi nas Jezus! da naj tak krotko serce mamo, kak si ti mel, da naj tak krotki bomo, kak ti. -."->'[ .1 ni. ■' Ijhš. oui j.i»'j!.v.otY a; cb . ::; '&% jvqilK , itid j.>Mfol jsns  /in  mu^oonotf ,ey
122. ^ydexnikyp.
Enkrat je hamiqen ijlovek enemi sla-boglavijaki svojega koga na kyp pony-dil. Ja ne terjam veq, je rekel, kak da mi za pervi podkovni cvek pseniqno zer-nico, za drrgega dve, za tretjega štiri, za stertega osem ino tak preveno dale dvojno dai, dokeliq vsih dva ino trideset cvekov tak ne plaqas. Kypec je mislil, kak lehko ino dobro da se kypi; alipa poznej je najsel, da taka suma krez
9*
132
vso pomoxerje narase, ino da se kyp ne more zgoditi.
Glejte ty, moji otroki! je zval Izidor, kda je od tega , ravno tak se godi z' grehom; zaijetiifrse zdi nekemi le mala slabost, zablodek s' pregledagom, alipa hitro tak veliki zrase, da telo ino dy8a v' pogyblerje pride.
Ne dajte se xelam vašega serca ino ne mejte niednega greha za malega. Pa-vuk prede naj tenso nit iz sebe, ino le si zna v' naj veksi hitrosti v' nej mvho zaviti, da je vlovlena ino zaderxana. Per-va konopelna nit zna tenka biti, alipa i)ih vei[ zasykano naredi veliko moipio voxe. Kaj je zaqetix[ malo, zna veliko zrasti ino na vsikdar škoditi. Lvbi otroki ! mejte xe mali greh za veliki, kak dugo xivite; te vas, prejdoij kak vmer-jete, tvdi naj veksi greh ne de vabiti ino zapelati zmogel.
123. Dete.
Eno dete, kero se je xe najelo ino «e le en falat xemle dobilo, je jo raz-
drobilo ino na kv.ir zatorilo. Ty vidimo, je rekel Izidor, kaj obilnost dela, ino kak se nasa pogybIena narav zader-xava, kda predosta ma. — Mojo dete! da bi ti glad melo, bi lvbi kryh rado jelo; zdaj pa da si sito, se z' nim igraš ino ga toris na kvar.
Tak se godi, moji lvbi! tydi nam starim otrokom; texki i[asi nas vytp'jo naj bole gospodariti ino se svojega dara z' bojeipiostjo ino hvalo proti Bogi vxivati. Pokvarjavje je tovarsiea obilnosti. Nikoli se teliko grehov ne vipni, kak, ip Bog ijloveki naj vei[ dobrega vipni ino ga z' dobrotami preobili. Ali nikoli pa tydi ne vidimo rok bole proti nebi zvisavati, kak kda nam Bog lvbi kryh odvzeme. Pri krysnemi pomankani se vyi[imo Box-ji blago slav vredno hvaliti.
124. Dete v' ogradi.
Malo dete, kero je ravno s' svojo materjo v' ogradi bilo, je z' nekimi rox-nimi betvami pribexalo k' Izidori, kda je v* ograd pri3el, ino jemi z' deteijjo
1.34
radostjo ino priatelstvom za dar ponv-dilo. Izidor je je z' veselim lvblenom priel, ino si mislil: Toto dobro dete vtp-ni z' meno ravno tak, kak ja z' mojim Bogom; vse, kaj ljemi dostakrat prinesem, kaj je? — slabost ino siromaštvo, ino on je s' tim le dovolen. Dva drovni-qa, kera je vdova v' penezno omarico djala, je Gospod za Ivblej vzel, kak vse dare bogatih. — Ino celo pitek hladne vode, kerega blixnemi damo, nam najde Bog plaiie vrednega. Naj Ivbeso pa jemi je med vsim le sponixano milosti puno serce, toto jemi irem prinašati.
125.  Sgjblen gros.
Izidorova dekla je zgvbila gros. Po vnogemi iskani pa ga je zadnii[ le ne veq najsla. Zaqela se je zato jokati.
Ah! je rekel Izidor, kak da se Tp*o-vek nad malo reujo tak toxiti more; ino ip Boga ino ojegovo milost skoz grehe zgvbimo, za to celo malo ali niir ne maramo. Vnogi grešnik se je tak huj-dovolen, da se k' svojim grehom smeje.
135
•Ja, da bi mi telikokrat, kelikokrat grešimo, penezni drovnitr zgjbili, te bi se grehov ogibali. Mlovek lvbi peneze verj kak Boga, kajti zlato je tjegov Bog. Za naj veksi kvar, za kvar na nasi dysi, keri se popraviti ne da, ne maramo nitf, tp le posvetne dobrote dobimo. Mi ise-mo peneze ino ne našega Boga; ino on bi se le dal od nas najti, tydi tp ga ne bi iskali, ino bi ga znali vetrno metk Peneze si more neki tak trvdno sprav* lati, ino kda je ma, jemi delajo velike skerbi; on postane skopec, ino zadnitj je le more s' sramoto ino sert[no žalostjo zgvbiti. Brezboznemi ifloveki ne morejo pri negovemi zadnemi konci penezi nitr pomagati, ino preti Bogom te tydi ne ma nikake pomotp. Kaj bi ga zdaj naj rešilo? — Mi ravno vse zgvbimo, Bog pa nam svojo milost pysti, te smo//; ne nit[ zgybtli.
126.   Pura n.
Tzidorovi ino drygi sosedni otroki so bili veseli, se igrali, si vyqkali ind


i36
peli, skakali, derkali, ino dobro volo kazali. Od igrana mokri so svoje svkne cdvergli. Blizo vsi so meli ardeije ali avdeukaste brezrokavnake oblečene. Ino tak obleqeni so se derli mimo purana, keri se je nad vyqkanom ino ardeiro far-bo rjihovih brezrokavrjakov, kak navado ma, tak ijemeril, da je svoj gutaq modro - ardeip naredil, se nasersil ino kerketal.
Tak je rekel Izidor, dela tvdi huj-doben nevosliv i[lovek; kak puran vyq-karja ino ardeiie farbe ne more terpeti, tak so nevoslivi lyclje nad sreqo drvgih Ivdi nedovolni, qi ravno jim zato nikaj ne pomanka. Kda drvgim hujdo gre, te se veselijo; ino kda drvgim dobro gre, te se xalo sliio. Nevoslivega vdoveka serce je puno zlosti; on ne lybi Boga, te-* moi\ mermra proti ijeini, da je proti drvgim tak dober; on škodi vsakemi, kde le more; on je pun vkanlivosti, serda, nepriatelstva, lastnega haska, neresnice, — on je prava pripodoba satana, keri tv^ii svojo veselje nad tim ma, in kaj pokvariti zmore.
*.37
127. Sgodna denica.   / z*
V' jytro rano je vi ti i L Izidor denico v* ljenemi svetlemi blisketi prihajati. Nad tim je on mel ipsto nebeško veselje. To, si je mislil, ne more biti udovek, keri se tote svetle zvezde ne bi veselil. Ke-likoveqkrat, keliko duxe jo gledam, te-liko lepša se mi kaxe. Nena lyt[ ma tak kaj lybavi punega ino se bliskeije tak radostno, da se je ne morem zadosta nagledati. V Boxjemi razodegi se veli sam Jezus zgodna denica, gegova nera-zumetna Ivbav, lyt[ negove milosti pa nam gotovo sveti brez vse pripodobe se svetlej ino veselej. Mi tota priatelna zvezda prihaja, te je den ne vci[ daletr:* ravno tak, tp Gospodova lyt[ v' serci prihaja, te premine v' gemi grešna temnica, ino no;[ nevednosti, ino bojetrnost strahote, ino postane svetel den, ino mi hodimo veseli po poti mira ino Boxjega zvelit[aga. Vnogi se toxi nad nesretfo ino nezvezdo; ja se ne toxim, ja mam naj bolso zvezdo, skoz kero mi vse gre na sreiio;.— moj Jezus je; kajti od ye-
ga mi pride vse, zdravje iiio ves bla-goslav vu vsih reijah.
Ves se le na te zanesem o Gospod!
Ti si meni prava zvezda, lyi[, no pot.
128. Cirkveni tjren.
Eden Izidorovih priatelov, leda so visoki tyren gledali, jemi reije: Kak da so stari lydje veliki tryd ino dosta pe-nez za toti tjren sporočiti mogli. Resnično, to je prevzetna lepota ino pre-gnanost med vsimi trmastimi zidinami. Moj dragi! je povedal Izidor, ja mislim, nasi starši so s' tim dobro xelelr; oni so nam skoz tyrne pri vsaki cirkvi, liki z zvisanim perstom na nebo pokazali ino nas opomenuli, da je vyk, keri se v' cirk-vah predga, pot k' nebi; oni so nas pod-vyi[iti bteli, da na zemli ne mamo ni-kakega ostalisa, temoi{ da bi si v' nebi ostalise iskati mogli. •
129. Kadeqi dimpak.
Kak da lydje hitijo kvhati, je rekel Izidor, kda je s' svojimi otroki proti mesti
139
sel, ino iz dimgakov na vsih strehah se kaditi vidil. Za teio se skerbi qlovek teliko, ino dysi pa s t režemo tak malo. Moja hrana je tota, veli Jezus, da volo tistega oipnim, keri me je poslal, da ije-govo delo dokoniram. To bi tj*di nasa hrana mogla biti. Slab ino dober dvh se ozdigava vsaki den tak gosto od naših hran višek, ino nasa molitba, nasa misel pa malokda k' Bogi, ino bi le mogla nasa vsekdajna dimna priporotritba biti : Gospod ! bi mi mogli k' gemi praviti, ne pysti nam pozabiti, da bi se nasa molitba mogla, kak dimna priporoiptba pred tobo višek vzdigavati iz našega serca.
130. Noq po xetbi.
En vrotpd letni den, xe zaden. v' xetbi se je Izidor s' svojo xeno od dela tryden pod lipo poipvah
Po dugemi muqayi ino veiikemi pre-mislavagi je zadniq vstanul ino rekel: Kak je tota noq lepa ino jasna, priatelno sveti opun mesec, ino vse je tiho, — cela stvoritba se zdaj. ..od dela ino trvda po-
140
ipva. — O, ja se veselim na tisto doK^-lo ino tisti qas, kde mo se tvdi mi vsi enkrat lehko ino celo poipnuii od vsili skerbi ino vsega dela! Tam, kde se tote lepe zvezde bliskei[eio, tam v' dex(<lt vednosti de nam nas oipa sladki pokoj dal ino nate tryde plaifal, ino tak lehko, se bole lehko, kak zdaj mesec, de negovo obliqje krez nas sem svetilo, ino v' dy-si de nas veselilo, i[i bomo vidli, da je z'nami Bog dovolen ino nas viditi qe! Izidor.
O tiha, lehka, sladka vednost ti! Na te se moja dysa veseli.
X e n a. N O vednost! sladko vujparje si ti, Na te se mojo serce veseli.
O b a.
Le skoro vzemi naj vu sveti raj, No Aggelsko obliifje nama daj!
Vesele slojze so v'rjynih oijeh trepetale , ino rjvne dobre uvtja pune serca so se se poveksale — pri takemi blaxene-mi velikemi viijpani.
„..„_
'V/
-
Z a p o p a d e k.
Stran.
1. Popevajutfi skerlec    .......... 9
2. Denska zarja      ....    i    ..... jo
3. SloriVvna zenita.......... 10
4. Hladna veqi'r.......... 11
5. Terdar|iva   ........... .ris
6. Poderta cmereka    ......... 13
7. Sirovo drevo.......... 14.
8. Vsehrjeno drevo........ .
o. Hrast poprek ceste      .   .   .   .   .    .   .   . 16
10. Pridmia vihta........... 18
11. Po gromskemi vremeni    .   .   .    .   .    •   » . iy»
12. Syha veja...........20
Sehno-jja rastika     . ■ .   .   .   .   .   .   .   , 21
14. Gnilo jaboko.........                                     .   .   . .91
15. Vnogoteri sad na ednemi drevi      .... 22
16. Vi8ek raseqi bisterci........ 23
17. Priklor)ene veje..........; 23
)8. Padnnvio listje.......... 24
19. Kratki dnevi v' pozni jeseni..... 25
20. Zima............, . 26
21. 8etaf)e v' protiletji........ 27
22. Odloiiilena mladika    ........ 27
23. Dobro pripravlena r)'va....... 28
24. Protiletna setba.......... 29
25. Lepi cvetec na i)ivi........ 30
26. Xinetfn ino terdi kamen....... 31
57. Drevo z' korenom izderlo    ...... 31
28. Plevel na r)ivi.......... 33
29. Drevo brez sada......... 34

3°-			Stran.
31-	Drevo pred hramom		
S2-			
33-			
34-			
35-	Drevo puno sada	......	4i
3«-	Puni ino prazni lati		.   . 42
37-	Prava drevna reja  . .	......	• 43
38-	Nehasnovitne mladike		44
S9-	Vtiq na šibki veji. . .		. 45
40.	Lepi ino-dobro dvseiji	cvet .... ..| . .	46
	Xepi, alipa.smeidčiji cv.tl        .   ... .		4^
	Lepa ardeqa. roxa .. ..	., ..    t- i . '■■ .., . i ■ '	• 47
•43-	Myhja ali merzka .goba	. .     *7*k    .1. ...     . ic	. 48
•44.			• 49
45-			• 5i
46.	Sraka.v' germi   . . , u		• 5-2
'47-	Kokodaka:qe...... .		• 53
4S-	Kvokla.........	. .  hii lui. bi«' i	• 53
49.			• 54
50.	Kokodaqit[a kokos .	1 '. t.a hiif .;Yii'i>!i	• 55
51-	Kokos. na. lvckih jajcah		. 56
5--	Kvokla ino pisanci . . .	......	• .57
53-	■Nesrečen-hlapec ..		• 5.8
54-	Krastava ovca   .    . .		. 60
55-			60
56.	Ovce s' pastiroui ino brez paslira .		. 6,
57-	Hitro odidoqi strijec		62
58.	Ter)a   .   ....... . Plujx  .    ... ....	......	. 64
59-		...     • ...	• 65
60.	Nesolena hrana .		• *S
61.	Vugledna omara .	.......	. 66
62.	Sunirno omrai[et)e .	.....	. 67
63.	Mesec od sunca osvellen......		• 69
64.			. 70

Stran.
65. Mesečna svetloba ino suni*ni blisket ... 71
66. Zvezde............. 73
67. Slepo dete........... 74
68. Eoxe v' ogradi.......... ta
60. Tiho ino lehJto tekoči potok    •    .   .   .   . 75
70. 8ymei[.i potok    .    .    ........ t
71. Vsi toki pridejo zadniij v' morje .... 77 72i   Snaxen golob ino blatna svirja..... 73
*S' 1ela                    >'•  V' 79'
74. Xelev-.   ,   .   .   ...   .   .'• .1   .   .   , .go
75. Plantavec . • .—.   .......   ...   .   . .80
76. Lesr)aki............. .gk
77. Vejarjski inlin    .   .    ........t .gsi
78. Dim......                                                                . g3
Veter...........                            4.........                         • 8«
801 Mesec ino sredonoi[    ........ 85
8n    Nou;ni straxavec..........,    ,    j . g^-
82. 8tirje letni qasi .    ...    .    ......    . . gtf
83» Topla, hiica .v' zimi     .    ...   '. ■   .    .    .    \ . gg
^4. Veski -otroki, vlarjijo sani na breg. .   .   ;  \ p,
85. Hitro preminoiji sneg  .    ....... p2
86. Lyi{ na mizi .........,    . 93
87. Mala lyi[ ino sunce........ 94,
88. Sunce za meglami......... 9^
89. Sunuiii obraz v' toki........ 9^
90;   Namalano sunce........... p6
91. Pol meseca........... 98
92. Z' mirom idotji mesec....... 98
93. Gosta megla........... 99
94. Kalno vgledalo.......... 100
95. Silno nevolna sirota........ 101
96. Leseno jajce........... joa
97. Pavuk ino pavmjina........ 103
98. Osimijen ator........... J04
99. ^lerviva blajja.......... 105
It,			
/9	y		
		Stran.	
100.			106
lOl .			107
JU'-'.			108
103.			108
104.			109
105.			) 10
106.			111
107.	Vyra na tymi.........   .s .		"3
108.	Zajyterek............		"4
109.			m
1,10.			n/.
111.	Skvsavarjski kamen ino zla.ifiia vaga .	. 1	u8
			118
V'3-			120
U4-			)21
115.		• «	J2S
116.	Smeli ...........    ...    .    • •		J 24
117-			'25
118.	Ptr,ouj.i ogvad ... ........		)2(J
119.	Betexnik.           . .........	. 1 .	128
120.	Loylege slepili miši .......		J 29
121.	Hro.s ..............		J3»
122.	Uydexni kyp .    . ........	• •	'3'
123.	Dete............                                                 .1. .		'3«
124.		hi.	'33
*"-5-	Zgyblen gros...........	.	'34
126.			'35
127.			'37
128.			'38
129.			.38
130.			'39

S' PISMENCAMI ANDREA LUKAMA  V GRADCI.