Dopisi in novice. — Okrajno učitcljsko zborovanje za Logaški šolski okraj. (Dalje.) — B o ž i č nadaljuje razpravo o šol. disciplini, kateri je namen, nravnost šolske mladine napotiti tje, kjer ji zagotovi časno in večno srečo. Pri odgoji bi morali stariši z učiteljem sodelovati, kar se pa malo kje zgodi. — Načela odgoje so zapopadene v modri ljubezni do šol. mladine. Dobra discipllha pa se težko vzdržuje v šoli, še težje pa zunaj šole. Poročevalec primerja potem red stare in sedanje šole, ter konstatuje, da je bilo v šoli in zunaj šole v prejšni dobi glede discipline vse drugače, tudi mladina je bila vljudnejša. Psovke, kletvine, pušenja tobaka, kartanja, pretepanja in drugih nespodobnosti bilo je med otroci malo kdaj slišati ali videti. Ta red se je po večem vzderžaval s telesnira pokorilom. »Božič« sicer ne odobrava telesnega pokorila kot edino pravega sredstva za poboljšanje razposajene mladine, niti ne, da se je rabilo za vsak najmanjši prestopek šolskega reda. Da je pa v novi dobi Ijudskega Solstva šiba prepovedana za vsak slučaj, to ni prav in kar je največe zlo pri tem, je to, da otroci vedo o ti prepovedi. Lepa je sicer idealna postava, a v dejanskera življenji je drugače. Učitelji vseh krajev tožijo o spridenosti mladine, ter da vsi dopustljivi pomočki ne zboljšajo žalostnih razmer. Govornik to pripisuje surovosti kmečkega ljudstva, čiga otroci niso vajeni ubogati na samo svarljive besede, kakor je to pri otrocih izobraženih ljudi. (?) — Šurovih otrok v šolo doliajočih brez orodja, neobrezanih na umu in sercu, zlasti v prenapolnenih šolah in tesnih klopeh ni moč s pripomočki po postavi določenimi odgojevati niti v šoli, niti zunaj šole. Eazun telesne kazni bi na deželi glede nravnosti pri mladini vtegnilo tudi koristiti, da se vstanovi nekaka sodnija, ki bi nadzorovala vedenje in obnašanje mladosti, tej sodniji bi bila podložna vsa mladina, in pazila bi, da bi vsi stariši in rokodelci svojo mladost lepo izrejali. Udje te sodnije bi bili duhovniki, učitelji in drugi pošteni in izobraženi srenjski možje. Tej sodniji bi bila naloga, da bi razširjevala nravstvenost, pobožnost, lepo zaderžanje in izobraževanje, oduračala bi pa: razuzdanost, potepanje ob praznikib in druge surovosti. Taka sodnija v srenji bi dajala pismena spričala »lepega in dostojnega vedenja« in ta spričala bi morala imeti svojo posebno veljavo v javnih uradih. Zatoraj stavi sledeče predloge: a) Slavni c. k. okr. šol. svet naj dela na to, da se prenapolnjene šole razširijo v dvo - ali večrazredne šole. b) Da zbor priterdi P o ž e n e 1-ovem nasvetu. c) V vsaki šolski občini naj se vstanovi nravstvena sodnija. Pri debati o tem ravno nihče ne ugovarja razpravljenim načelom, vendar so učitelji nasprotnih mnenj glede tega, kako se imajo učitelji obnašati proti deci ob začetku šolskega leta in pozneje. Žirovnik je za to, da se z otroci perva 2 mesca strogo ravna, da se jim divjost prelomi; ko so se vdali, dobili potrebni strah in navadili pokorščine, še le potem postopa učitelj bolj prijazno z otroci. Po tem načelu se on ravna. Ta misel obudila je splošno opozicijo, razgovora se vdeleže: učiteljici Jurm a n in G a 11 e, potem tudi B e r n a r d sklicevaje se na svojo prakso in dokazevaje, da po osornem obnašanji s perva bi mladina zgubila vse veselje do šole; ljubezen do učitelja bi se spremenila v strab, ki pa deci šolo le pristudi, mesto priIjubi. — Otroci že itak — vstopivši v šolo — prineso čudne predsodke seboj in jokajoč se branijo hoditi v šolo, ker učitelj jim je bil narisan kot trinog, pred katerim se sedaj dete trese. Čmerno postopanje učitelja poterdilo bi jim perve pojmove o šoli, in namen šole je pervi dan uničen. Ž i r o v n i k pojasnuje svojo prej izročeno misel tako, da se strinja s svojimi oponenti, le razloček naj bode v obnaši učiteljevi proti otrokom s perva in pozneje. Potem daje nadzornik na glasovanje Poženel-ove in Božič-eve nasvete, ki se razen onega o vstanovitvi nravstvenih sodnij, enoglasno sprejmo. • Brugi dan se nadaljuje. 4. točka d. r. 0 vprašanju: Imajo li šolske gosposke, naprejpostavljeni, gospodarji kaj vplivati na šolski napredek? Ali se jemlje kaj ozir na spričala — izpustnice, kakor bi bilo glede šolskega obiskovanja in marljivosti učencev potrebno ? Dasi je vprašanje jako važno, vender se nihče ne oglasi, da bi o tem obširneje sporočal. Zato se po skupnem pogovoru, katerega nadzornik z raznimi vprašanji razširjuje, razpravlja ta stvar. Obseg tega razgovora je bil blizo ta-le: Vsled novih šol. postav stopilo je ljudstvo v drugo razmerje proti šoli. Vstanovile so se šolske oblastnije, krajni, okrajni in deželni šolski sveti, ki imajo skupni nalog vrejati in pospeševati ljudsko šolstvo. Zbor pa nima namena, preiskavati delavnost teh korporacij pri šolslvu; a to pa se mu zdi potrebno naglaševati, da je p r em a 1 o, in sicer premalo osobne zveze. Uradnih dopisov si drug drugemu pošiljajo v obilici, tedaj duševne zveze ne manjka. Osobno pa so drug z drugim premalo v dotiki. To pa se pri šoli sami najbolj pozna. Mnogo je dandanes v odličnih in merodajnih krogih govorjenja o šoli, s čim se priznava važnost ljudske šole, iu da se javnost za njo zanima. A večina Ijudstva pa tega ni prepricana, ker ne vidi, da se oblastnije res dejansko za to zanimajo; ker ni prepričana, da skerbe res za zboljšanje šol. To je znabiti ne malo krivo, da je ljudstvo merzlo proti šoli. Nadzorniki, okrajni in deželni, sicer nadzorujejo šolo, a to v tem smislu ne zadostuje. Nadzorovanje v to postavljenih organov nima željenega upliva ne na šolsko mladino, niti na občinstvo na deželi. Kdo razun učitelja pozna nadzornika? Kdo se zmeni zanjega? TJčitelji to s fakti dokazujejo. — Kakor učenci, isto tako tudi krajni šolski sveti ne poslušajo prigovarjanja, svarjenja, nasvetovanja. Oseba, pred katero ima občinstvo vsega okraja kaj zdatnega respekta, je okrajni poglavar in druge odlične osebe, ki so po uradnijali poleg glavarstva, to so osebe, ki jih deželan pozna, ki jih ali čisla, ali ki se jih boji in o katerih doma govori. Kako do- brodejnih nasledkov bi bilo toraj, ko bi take osobe katerikrat počastile šolo in krajne šol. svete. Po Solskih občinali bi se razglasilo: Glejte šola mora vender le važna biti, ker se gospod glavar ali komisar za našo šolo tako pobrigajo. — Tako postopanje bi tudi pričalo, da je učitelj v najožji zvezi s šolsko gosposko. Zarad tega se stavi naslednji nasvet: Gosp. okrajni poglavar naj ob priliki svojega potovanja vsaj enkrat vsako leto nekaj šol vsega okraja obišče ter se prepriča o delovanji učitelja, o napredku šolske mladine, o šolskem obiskovanji in o delovanji kraj. šol. svetov. Ako bi g. okr. glavar ne vtegnil tega storiti, naj tudi pooblasti katerega svojih odličnih souradnikov, da poleg nadzornikov pokaže, koliko je gosposki mar za napredek šole. Ta nasvet se enoglasno sprejme. Isto tako naj tudi udje kraj. šol. sveta vsak mesec stopijo enkrat v šolo ter pokažejo, da so res šolski možje in zastopniki šole. Otroci, ki so se v šoli kaj naučili, se bodo radi skazali pred domaCimi možmi. Govorilo se bo o napredku itd. Zginil bode tako marsikateri predsodek in šola se bode ljudem priljubila. Toraj zbor nasvetuje: C. k. okr. šol. svet naj z dopisom krajnim šol. svetom ukaže, da naj udje obiskujejo šolo od časa do časa, gotovo pa vsak mesec vsaj enkrat. Tudi ta nasvet se enoglasno sprejme. Tudi občinsko predstojništvo more v povzdigo domače šole kaj storiti. Župani naj poprašujejo ob priliki, ko imajo s strankami opraviti, ali deca hodi v šolo, ali se kaj uči? S prigovarjanjem se dostikrat tudi kaj opravi in učiteljski zbor nasvetuje: C. k. okr. šol. svet naj ukaže županijam v tem smislu delovati, in naj jim naroči razglasiti, da nihče gospodarjev ne sme sprejemati šolsko deco v službo, ako nima šolskega spričala, da je postavni šolsM čas doveišila. Večina zbora glasuje in poterdi. G. Božič nasvetuje dalje, da bi zbor prošnjo izrekel: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj ne daje legitimacije šolski mladini, da odhaja v ptuje kraje, ako ne dopolni šolske dolžnosti. Temu nasvetu zbor enoglasno priterdi. 0 smislu teh nasvetov izreka tudi učiteljstvo c. k. Idrijske rudniške šole želje, ki naj se postavi v zapisnik, in sicer: Da bi se slavni c. k. okrajni šol. svet s prošnjo obernil do slavne c. k. rud. direkcije, da naj vpliva na marljivost Idrijske šol. mladine, strogo deržeč se načela: Nihee se ne sprejme v cesarsko službo, ako ni doveršil 4. razreda z dobrim vspehom. Zbor pripoznava korist tacega postopanja in podpira željo Idrijskega učiteljstva. — 5. točka d. r. a) Okrajne učiteljske bukvarnice sporočilo in računi se učiteljskemu zboru ne podajo, ker ni bilo moč vse potrebno prirediti do učiteljskega zbora. — Žirovnik priporoča zboru, naj sklene preselitev okr. bukvarnice t. j. iz Cerknice v Planino. — Nadzornik in uč. Benedek ugovarjata, da to ravno ni potreba; vsaj po spremembi bukvarnične komisije bode ta zavod na novo uredjen in učiteljstvo bode tudi bolj zadovoljno; preselitev pa bi bila le knjižnici na kvar. Ž i r o v n i k vzame svoj predlog nazaj, ter ga hoče staviti po volitvi novega bukv. odbora. Potem, ko zbor Poženel-a in Bernard-a kot pregledovalca računa odloči in sklene, da mora prejšna bukvarnična komisija do 28. sept. t. 1. vse pri- rediti, kar je potrebno, da novo izvoljena komisija bukvarnico prevzame, se po listkih voli nov odbor. Od 15 oddanih glasov so dobili: Bernard in Žvagen po 9, Poženel 7, Benedek 5, Petrič2, Mandeljc, Juvanec, Dermelj po 1 gl. Z večino glasov so tedaj izvoljeni: Bernard (9), Žvagen (9), in Poženel (7). Žirovnik od svojega poprej stavljenega predloga odstopi in bukvarnica ostane v Cerknici. b) Kot zastopnika učiteljstva v c. k. okr. šol. svet sta bila izvoljena nadučitelja Leopold Božič in Jožef Benedek z 9 glasovi. 0 tem se je naredil poseben zapisnik in predložil c. k. okr. šol. svetu, da ga izroči sl. c. k. dež. šol. oblastniji. c) V stalni odbor ki prireduje gradivo za prihodnjo uč. konferencijo, sta bila per acclamationem izvoljena Benedek in Poženel; k tema pristopita tudi zapisnikarja, izvoljena za ta zbor. Konečno še nadzornik nasvetuje, katera učna sredstva naj bi si ljudske šole prizadevale omisliti ter zbor ob 12 ya ure dne 12. sept. razpusti prigovarjajoč, naj učitelji marljivo delajo na šolskem polji v razvoj omiki in prosveti. — Iz seje c. k. dež. šol. sveta dne 2. novembra. Predsedoval je c. k. deželni namestnik in navzočih je bilo 7 udov. — Predsednik je otvoril sejo in pozdravil na novo sestavljeni šolski svet pri začetku šestletne dobe ter se nadeja, da se bode po prizadevanji šolskih oblasti in učiteljstva šolstvo napredno razvijalo. Pervi nalog bode sedaj dež. šl. svetu, da se na novo ustanove okrajni in po njih krajni šol. sveti, ter da nasvetuje okrajne nadzornike.— Prestopi se k dnevnemu redu. Eazrešile so se prošnje učencev za oproščenje šolnine na gimnaziji v Ljubljani, v Eudolfovem, v Kočevji in na višji realki v Ljubljani. — Učitelju na Eobu se bode začenši od š. 1. 1877/8 plača povišala od 450 na 500 gl.; učitelju v Hotederšici pa od š. 1. 1876/7 od 400 na 450 gl. — V Šmariji bode drugi učitelj, ki se ravno kar ustanovlja, imel 1. p. 500 gl. od 1. 1876/7. — Prošnji dveh pomnoženih krajnih šolskih svetov, da se tam učiteljem poviša letna plača, ste se zavergli. — Prošnja učiteljske vdove, ki prosi za milostni dar, se je vernila okraj. šol. svetu, ker je bila pomanjkljivo napravljena. — Eazrešila so se tudi prošnje za zlajšanje kazni. — V Kresnicah, šl. oJcraja Litijskega, se je 16. novembra slovesno otvorila na novo vstanovljena ljudska šola. Ko je bila šola cerkveno blagoslovljena je govoril c. k. okr. glavar pl. Vestenek srenjskemu odboru, kraj. šol. svetu in starišem, g. šl. nadzornik Eppih pa otrokom. Za šolo so dali Presvitli cesar 300 gl. Navzoči so bili šolski otroci, srenjski zastop in večina prebivalstva tega kraja. — Za mestne šole v Ljubljani se bode za 1. 1877 potrebovalo: 19.647 gl., a v podštev je vzetih 16.295 gl., tedaj bode primankljeja 3352, kar bo mogla dodati mestna blagajnica. — V krajni šol. svet za Ljublj. mesto so bili odbrani p. i. g. g.: Ferdinand Mahr, Eajm.Tj.nd pl. Čuber in Karl Leskovic, iz med učiteljev g. g.: Janez Eppich, Viljelm Linhart in namestovalca g. g.: Leopold pl. Gariboldi in Vilibald Zupančič. — — Krajnemu šolskemu svetu tukaj sta raznih knjig darovalo knjigoteržca g. g.: Otomar Bamberg in Jurij Lerher. — Knjige se bodo dale nekaj učiteljski, nekaj šolarski bukvarnici. — Deželni odbor je v seji 28. oktobra sklenil, da se mladenči pred vstopom v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu podveržejo izpraševanju iz učnih predmetov ljudskili šol; mladenče iz Gorenjskega in Dolenjskega bode v Ljubljani izpraševal dež. odbornik dr. Bleiweis, mladenče iz Notranjskega pa šolski vodja na Slapu. — Ljubljanica, t. j. njeni viri v Ložki, Cerkniški dolini, povodnji katere te vode napravljajo po teh dveh dolinah in tudi v Planinski dolini in na Ljubljanskem močvirju, se sedaj obširno razpravlja po Ljubljanskih novinah. Stvar je zares važna v geologiškem oziru, posebno pa prebivalcem v teh dolinah v gmotnem oziru. — »Krain. L. Lehrerverein« je zboroval 2. p. m. Sprejeti so bili naslednji predlogi in resolucije. a) Poure naj se odpravijo, a učiteljem naj se zarad tega plača primerno poviša (g. Kaktelj). b) Vodje na enorazrednicah naj dobe opravilnodoklado (g. Bevk). c) Predstojniki na deželi naj se oproščajo pobiranja za šolske potrebe, to naj opravljajo davkarije. — Predloga g. Čerina, a) naj se prenaredi §. 17. derž. post. 29. aprila, da naj hodijo otroci do 14. leta v šolo tam, kjer so 3 ali 4 razrednice, b) naj se učitelju v pokojnino vštevajo tudi leta, ko je bil umeščen brez učit. izpita, se zaveržeta. Društvo je imelo prihodkov 727 gl. 25 '/2 kr., a troška 666 gl. 74 kr., ostaja tedaj 121 gld. — V odbor se volijo g. g.: Belar, Eppich, pl. Gariboldi, ravnatelj Hrovat, Linhart, Eaktelj, Schmidt (na novo), Sima inWisjak. (Posneto po »L. Sch. Ztg.«) — Hrvatski pedagogijsko -književni sbor v Zagrebu bo imel 7. decembra t. 1. ob 9. uri zjutraj svojo II. redno glavno sejo v društvenej pisarnici. Iz poziva, ki nam je te dni v roke došel, posnemamo sledeče: 1. Pozdrav, predsednikov; 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji 1876. 1.; 3. Poročilo blagajnikovo o društvenih dohodkih in troških; 4. Razprava o društvenem poslovnem redu; 5. »Risanje v ljudskej šoli,« na podlagi tiskanega spisa v 19. in 20, štev. Napredka. Poročevalec g. Ljud. Modec, ravnatelj na kr. preparandiji in vadnici; 6. »Kako je treba ljudskemu učitelju postopati pri lepopisnem poduku, da se doseže povoljen uspeh?« Poročevalec g. Gj. Kuton, učitelj na viš. dekliškej šoli; 7. Predlogi opravljajočega odbora in pojedinih udov. — Po dokončanej skupščini vkupno kosilo. — Deželni šolski svet je sestavljen: C. k. deželni predsednik, pervosednik, c. k. vladni svetovalec g. Janez Hočevar, c. k. deželni nadzorniki g. g.: Eajmund Pirker, Janez Šolar, dr. Matija Vrečko, zastopovalca učiteljstva g. g.: dr. Janez Merha 1, ravnatelj na realki, Andrej Praprotnik, vodjaI.mestne šole; zastopovalcakat. verstva g. g.: Friderik p. Preraerstein, korar, dr. Leonard Klofutar, profesor na bogoslovji, odposlanca deželnega odbora g. g.: Janez Murnik in dr. Zarnik. — Kam gremo?! V Vesprimu na Ogerskem se je ustrelil 14 letni deček, gimnazijalni učenec. Svojemu očetu notarju je pisal, da naj mu odpusti, a sicer se je on že naveličal živeti, in življenje se mu studi. — Brezova mast o pravem času bi bila menda ozdravila dečka, in mu zopet vdihnila ljubezen do življenja. — J 13. nov. je umerl v Ljubljani pl. Jožef Eoth vitez Eothenhorst, dvorni svetovalec pri c. k. dež. vladi, v 60. letu svoje starosti. Eanjki je predsedoval večkrat sejam c. k. dež. šl. sveta. Povsod se razlega glas: ranjki je bil delaven, spreten in priljubljen vradnik.