5. štev. Novo mento, 10. marca 1912. Letnik XXVIII. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25, veaccga meseca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčijo, Boano in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopiee sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Enkrat za večkrat. Ni človeka v Novem mestu, ki lii se mu hilo ugodilo že toliko krivic, in aiccr javno v „Jutru" in „Slov, Narodu", kakor K- l^avlu, voditelju dijaSke tiiarijunske konjire^^adjc. Če ćitaš napHde nii tega patra in f^a ne poznaš, si moraš misliti, eh diha res stnijieno sovraštvo i)roti Vsemu, kar diši j)0 veri. Oba sta polna tako nesramnih laži, obrekovanj )ii sumničenj, da sta se radi slabo vesti njiju očeta ]irevidno skrila za lirbet urednikov dobro vedoč. da sta h toni hudod'idstvom zaslutila zaničevanje in da bi hodila žagat jio mestu drva pod primcitiim nadzorstvom — če ne po paragraiih, pa i»o sodbi poštenih ljudi. Oba članka trdita, da so se dijaki aiiili vstopiti v kongregacijo — ciidno jc Jc to, da kongreganiati ničesar ne vedo o tem. IVvi dopis [iravi, da so vstopili večinoma le duševni slabiči. — Letno poročilo Î910/11 pa kaže 35 dijakov odličrgakov, in izmed teh jili je bilo SJ2, torej dobre tri petino kongreganistov! Obrekljivi člankar jih grdi, da so mislili, da bodo izdelovali kar sami od sebe — menda zato, ker so v Marijini družbi. Vodja mu )>a lahko dokaže s pravili družbe in z dejstvi, da se zahteva vestno iziiolnjevanje šolskih dolžnosti. Nizkotno misleča dopisnika trdita, da se v Marijini družbi dijaki navajajo k temu, da postanejo izdajicc, j»0dleži, brezzna-čajne/.i, zavratni in zahrbtni denuncijanti, revolucijske narave, hinavci — trditve, ki res v „bengalični", no, v satanski -luči lííižcjo vso podlost, nepoštenost in vražjo zlobnost teh ljudi, ki so v svoji nesramnosti še tako drzni, da jiišcjo, da so „že večkrat svarili stariše, naj ne puščajo v roke notoričnih pohujševalcev mladine". Kaj je govoril in k čenni je navajal P. Pavel kougre-K'aiiiste, to se lahko vsak trenutek izkaže, ker ima govore pijune, Izreči sploh tako ostudno siimničoi^e o voditelju marijanske '^'"igregacije je nekaj tako uiimzanega, da bi tega ne storil tudi {'»del, s sovraštvom do krščanstva napolnjeni žid. To je mogoče lii na Kranjskem pri nekaterih dopisnikih „Slov. Naroda" & Oo. Če sta dva kongreganista zagrešila kaj, za to je vodja kon-Jftegacije tako popolnoma neodgovoren, kot je neodgovorna katoliška cerkev za to, da sta ta dva katoličana, dopisnika „Slov. N'aroila", rako brezmejno lirezvestna — če sta si>loh še katoličana. Kar pa piše drugi člankar o maščevalnosti in verski blaz-'losti, H katero rad straši, naj raje vi>raša sebe, co inu ni vodila PCii-o maščevalnost — in blaznost. Na siirejemanje denuncijacij so ;rfmtjajo njegovo delo-vaige v prid mladine. Dr. Ciril .Vitjiiiui, ginin. katebet. Gospodarstvo. Prašičjerejci sejajte radič in mangold. V zadnji Btevilki „Dol. Novic^^ je pod naslovom: „Naša praskýa trgovina" omenjeni», kako se je pri uas na Dolenjekem v zadnjih šestih letili prailČjereja povzdignila. Sarao iz novomeškega političae^ra okraja narastel je izvoz prašičev v druge dežele po naài železnici za nič manj nego 5G44, kajti leta 1906 izpeljalo se jili je 14,050, no přetečeno leto pa 19.594, V istem poročilu je bilo tudi rečeno : „Gotovo je, da se bo dala praaičjareja še povzdigniti. V prvi vrsti pa moramo povzdigniti prideh k prašičje klaje, kajti zadostna krma je glavni pogtij za razširjenje prašičje reje." No k zadostni krmi prištevati gre pač v prvi vrati poletna krma. Sejati treba v ta namen rastline, katere dajejo pri prilično kaj malem trudu velike množine tečne poletne krme, katera se da tudi hitro nabaviti, to je kar tiakositi. In taki dve rastlini sta radič in mangold, liadiČ priporočale so „I.)ol. Novice" skoro vsako teto, ki se je že tudi jako udomačil, Vaak, kdor ga je enkrat skusil, se je gotovo izjavil: ne, brez tega pa ne bomo nikoli veČ, sejali ga bodenio vsako leto. No kdor je laimko leto zadosti radičevega semena doma pridelal, ga bode letos ttidi laliko sejal. Drugače bo pa v tej zadevi v tistih gospodarstvih, v katerih se ni nič radičevega semena pridelalo. Itadičevo seme je namreč letos sila drago, kajti kilo stane 16 do 20 kron. Za to priporočamo letos našim gospodarjem prasičje-rejeem še drugo rastlino, namreč takozvani „mangold". Seme tega dobi se že za 4 krone kilogram. Mangold je ueka vrsta pese. Navadni pesi, kakoršno se za prašiče prideluje, podoben je mangold v vsem tako, da ni od nje v nadzemeljskem delu razločiti. V podzemeljskem delu razločuje se pa od pese v tem, da mu je ta v primeri k pesi, jako droban, že skoraj onemu hrena podoben. Prašiči žro mangoldovo listje — surovo ali kuhano — kaj radi, in jim je tako redilno kakor radičevo. Prideluje se pa ta rastlina takole: Seje se takrat kakor navadno peso, naravnost na njivo. Njiva biti mora pa istotako kakor za peso dobro, močno pognojena, in setev biti mora prav redka, tako da pride rastlina od rastline malo ped narazen, Ako setev pregosto izkali, treba jo toraj zredčitl. Celo obdelovanje mangolda obstoji v tem, da se ga enkrat dobro okoplje ter opleje. Ko mu listje toliko doraste, da se da poieti oziroma pokositi, se prične to žeti ali kositi ter domov spravljati. Na prostoru, kjer se je listje pred kakimi 14. dnevi poželo ali pokosilo, zraste v tem Času že zopet drugo, ravno tako veliko, ali pa se večje listje. In tako se lahko od spomladi pa do zime na enem in istem prostoru man^oldovo listje pet do šestkrat požanje aH pokosi. Paziti treba pa pri tem delu seveda na to^ da se listje prenizko ne žanje ali ne kosi, ker se sicer rastlinam srČicsf (vrhe) odreže, in potem seveda ne morejo več uspevati. Da mangoldu po zimi misi korenin ne objedo, ozeleni v drugem letu kakor radič vnovič, in žanje se ga lahko zopet kaka dva mesťca. Najpriporočljlvejša vrata mangolda za prasičjerejo je pač tako zvani lyonski mangold z rumenkastim listjem. On je tudi najcenejši in njegovo seme imajo trgovci jestvin v Novem mestu in Kandiji na prodaj. Toraj prasičjerejci le po njem. —1— Pred gradnjo belokranjske železnice. V" kratkem se prične delo za belokranjsko železnico. Po celi progi se bo začelo odpirati delo. S tujci in domačini se bo oživela vsa dolga proga od Novega mesta do Metlike. Na tisoče rok bo dan za dnevom kopalo in pripravljalo tla za železnični tir. Pričelo se bo novo življenje po teh krajih, ki ga ne bodo čutili samo podjetniki, delavci in najbližji sosedje, ampak ki ga bodo čutili daleč na okolu po Dolenjskem, ker bo segalo globoko v interese našega kmetijstva, Hrez dvoma je, da nam bo ta gradnja odnesla marsikaterega domačega delavca in posla in da nam bo močno otežkočila vse naše kmetijsko delo. To bo pa škoda! Že sedaj tožimo povsod^ da ne moremo naprej, da zastaja delo, da pri najboljši volji ne moremo povzdigniti živinoreje, ker nam manjka delavcev in poslov itd. Se močneje se bo čnla ta tožba med gradnjo ž^rleznice. Naša kmetija De more tako dobro plačevati delavnih sil. kakor jih plačuje železnica in za to bodo ljudje toliko raje iglîali zaslužka pri železnici, čim bolj jih bodo tja rabili z dobro plačo. Sicer pa svarimo naše delavce in jim toplo priporočamo, da naj se drže domačega dela'. Kes da se pri železnici nekaj več zasluži, alt zato se pa tudi več zapravi, tako da nazadnje ne ostaja nič! Delo pri železnici je težko, potrebuje več telesne sile ia zdržema več in zato zahteva tudi veČje življenske potrebe. Tako uče izkušnje ! Zato pa nasi delavci navadno niso nič na boljšem, če hodijo k železnici. Nasprotno pa močno trpi kmetija, ki že sedaj ječi pod neznosnimi stroški vsled pomanjkanja delavnih moči. Na delo bo prišlo vse polno tujih delavcev iz krajev, kjer je doma premalo dela in premalo zaslužka, zlasti iz južnih dežel, iz l^Iacedonije itd. Prišli bodo s tujimi podjetniki. Proti enim in drugim pa treba biti opreznim ! Tuji obrtniki in delavci so vajeni pri takih prilikah na marsikaj, na kar mi nismo pripravljeni. Zaraditega se rado zgodi, da domačini ne umejo položaja tako izkoriščati kakor ga izkoriščajo tujci. Tujci bogaté in odneso denar, dočim mora neprevidni in lahkoverni domačin večkrat gledati za denarjem, ki mu ga odneao tuji delavci in podjetniki v druge dežele. Torej pozor! —r— Jagnje zaakaklja od radosti, ko čuje volka tako fj^ovoriti. „Slišalo sem pač to . . . Kako krasno, ko bi vsi ubogali, — nobenej^a prepira več, — vsi enib miBlij" — — „Enih mislij" — ponavlja volk. „Tako se glasi povelje. Ti torej privoliš, da te požrem?'' Komaj zajectja do smrti prestrašeno jagiqo svoj „ne", kojže plane volk nanj in ga vrže na tla. ,,Upornik" zagodrnja volk uicd tem, ko iqegovi zobje že trgajo nedolžno žrtev, ,,upornik, takó ubogaš kralja? Ali je to pokorščina, a katero se bahaš?"-- Zabavi in pouku. Nova Ezopova basen. — „Mir!" „A.IÍ ai že slišalo" — začne volk k iagiqetu — „kralj je zapovedal, naj ves prepir med nami neba in naj bomo enega „Njega ni . . Vesela v dvc^ dejanjih, Zgofiil ae je velik zločin. Vse mesto je bilo v strahu in trepetu. Zlobna roka je vrgla par žarkov izpod svobodnega aolnca kakor nekak Jupiter-Gromovnik. In zasvetilo so jo po vsem mestu in okolici, in ta svetloba je omamila poglavarje ^tidstva, da so kar zatrepetali od strahu, Ko ao 80 [)o štirih dneh nekoliko zavedli, so pobegnili sporočit velikemu zboru, kaj so je dogodilo. In veliki zbor je sklenil, zločinec itiora umreti. „Kje je zločinec?*' zaklicali so vsi in šla je četa s poveljnikom v mesto po mestnega sindika, da poišče ž njim velikega zločinca, ga zveže in odpelo v smrt. I. V (iutenbergovem kraljestvu. Ob solnčnem zahodu prikazala so jc i>o velikem zboru odposlana četa v hiSi gospodarjevi, kjor je mislila, da tiči zločinec. „Kje je gospodar", zadoni močni glas poveljnikov, „da nam pokaže zločinca?*' „Ga ni doma", glasi se odgovor. „A kdo je njegov namestnik?" „Jaz", zakliče vse prestrašeno malo dekletce z visokim sopranom. „Vi?" vpraša strogi poveljnik, kakor da bi dvomil o resničnosti teh besedi, „A kje imate hudodclca?" „Kakšnega hudodelca, gospod", se oglasi isti glasek. „Kaj pa se je zgodilo tako hudega?" „Mar li ne vestc, da smo poalani od velikoga zbora", — mod tem dá neko liatino dekletu v roke — „da poiščemo onega zločinca, ki se je drznil vzoti izpod svobodnega soJnca nekaj žarkov in jih vreči ven med avet, da pridejo tudi do takih, katerim za enkrat še niso bili namenjeni," „Gos|iod, kako pa se je zgodil ta zločin?" vpraša zopet drobni glasek. „I, nekdo je vzel i>ero v roko, pomočil je v črnilo in je vodil po papirju: in zagledal je lač sveta oni članek, ki tako lepo sveti izpod svobodnega solnca, da omamna vse našo poglavarje ljudatva in njih zaveznike. In ta papir ali kakor mu pravimo mi — rokopis bi radi, da ga zvežcmo in odpeljemo v smrt," „O, če ni nič hujega, gos)»oda moja, potem pa kar za mano. Mislim, da ga bomo kmalu dobili. Tak hudodelec mora vun iz naše hiše, da nam ne pokvari še drugih svojih dobrih tovarišev." Veselo se vaujo četa za dekletcem v nadi, da dobi zločinca v roke, ga zveze in odpelje v smrt. „Tu, gospoda moja, iščite hudodelca", zakliče drobni glasek in pokaže na dvorano, odkoder je izšel uaodepolni člinek v tisočih izvodih v širni svet, A glej ga apaka, dvorana prazna, „njega" pa nikjer. „Kje je zločince?" zabrni še enkrat zvonki glas poglavarjev, in hajdi, četa gre nazaj v prejšne prostore, se li ne skriva tam zločihec. „Gospodje moji!" zakliče dekletce v največjem strahu, „prav lepo prosim, ne iščite mi hudodelca v moji miznici, saj tu ao samo najpridnejši pisenički mojega , ..." in tu zastane dekletcu glasek, kakor bi mu prišlo nekaj v grio. Četa se šegavo nasmeblja, poglavar pa v svoji usmiljenosti zaukaže, naj se ne vdre v srčne tajnosti prestrašenega dekleta, katero jo končno vzel v svoje okrilje tudi četi mirno sledeči sindik. „A kje je zločinec?*' oglaai ao zopet četa. „Pojdimo po knjižničarja, lýemu so znane vse skrivnosti hiáe"^ zaklice eden izmeri čete, odposlanec pa odide takoj v knjižnico, \eB začuđen stopi Vngiinifcar pre^l ncnavaůmc oseYio. „Kje imate stavek?" se obrne načelnik do njega. „Kakšen stavek?" vpraša nejevoljen knjižničar. „I kakšen stavek? — oni „izpod svobodnega solnca," ki je omamil naše dobre poglavarje ^udstva, da se sele danes j>o preteku štirih dni neitoiiko zavedajo." „To jo pač eudno, gospoda moja, tla [loprašujete po stavku. Stavek jo nedolžen, le rokopis je tisti, ki je po vasem mnenju l^rinescl našemu mirnemu mestu toliko gorja. Zdi se mi pa, da je stavek najbrže že razmetan, ker rabimo crke i za druge stvari." „Kje so torej rokopisi?'' vpraša'zopet pove^nik čete. „Tu zgoraj, gospoda moja. Sjiloh pa, na kak način vi po-praSujcte po tem? Imate H pravico?" „Da, gospod, tu berite!" in eden izmed čete poda kigižni-Ěarju neko polo. Ko jo ta prebere, pokiina z glavo, da je vse v redu, in pe^e četo v zgorige prostore, „Kje je zločinec?" povprašuje zopet vsa četa. „Ha, tu je," zakliče veselo eden izmed četo, ko zagleda polno rokopisov v strojnikov! mizi. A „i^cga ni in ni . . „Kaj iia tu notri?** vpraša poglavar in pokaže na spodige predale mize. „Tti sem prodreti ])a ne morete, ker je zaklenjeno," se oglasi knjižničar. „J^e počakajte, saj strojnik mora biti kmalu tu." „Takoj naj nam gre eden pO ključavničarja, da nam šiloma odpre jiredale, kjer se mogoče nahaja zločinec!" ukaže strogi poveljnik. In kmalu jo tu mestni ključavničar z rešto ključev. „Gospoda moja, saj ne gori voda; strojnik bo kmalu tu, in odpre nam s ključi svoje predale, če je notri naš zločinec." Težko so ae pomirili duhovi ter željno pričakovali odreše-"ika, po katerega se je že prej nemudoma poslalo. „Kaj pa želite, gospodje?" vpraša došli strojnik. „Odprite svoje nam predale, li ne tiči v njih zločinec, ki mestu je povzročil toliko gorja." A glej ^njega ni in ni . . „Kaj če se ni skril med pismi gospodarjevimi?" In z novimi upi gre vsa četa v gospodarjevo pisarno. „Kje ima gospodar spravljena svoja pisma, kjer morda se nahaja naš toliko iskani zločinet;?'' glasi ae zopet vpra.šanje. „'I'u notri 80, a ključe od pisalne mizo nosi gospodar vedno seboj, zato ne morete do pisem," pojasni jim prijazna fïospoditya. „Fa zapečatimo kar celo sobo, da nam ne uide on, ki je povzročil toliko gorja poglavarjem ljudstva in vsomn mestu!" zaukaže strogi poveljnik. Z velikimi pečati bo zaprli duri v pisarno, i)re(] rgo postavili so stražo, a ključe vzel seboj je veliki poveljnik. „Kaj pa če ne tiči zločinec v vaših žepih," obrne z zadnjimi se Dpi še do strojnika. Pa tudi tu nič, le robec, ključi, nož, žveplenke. In četa se je podala tja gori na visoki kapitol, da najde groznega zločinca mogoče v hiši očetovi. V daljavi pa se je čulo milodoneče fantovsko petje, „Njega ni, oj njega ni, oj qjega pa nikoder ni . . ." (Koncn prihodajiů.) Francozi v Šent Rupertu. SjiiBftl Ivnn StoklaBa. (Konec.) V tretjič pa je bilo izdano sledeče ženitno pismo: L. 1812 dne 17. septembra sta stojiila pred mene Jakoba Schullerja, »radnika za iKkaz osobja občine ^Šent Kupert, v okrožju in poglavarstvu Novomesto, v okraju Šent Rupert, Josip Krmelj 50 let star miovec, kmet iz Brii^a, in^ dekle Marija Zore polnoletna ne-omožena hči Ivana Zorca iz Škovca, ki ata me nagovorila, da i^rovedem njuno [loroko, ker je bil že oklic pred glavnimi vrati pl>činskega urada opravljen, in sicer jirvi 6. sept. 1812 ob 9. uri in drugi 13. sept. 1812 ttidi ob 9. uri. Ker jiroti tej ženitbi dozdaj ni bilo nobenega ugovora, sem izpolnil n(jih zahteve, jima prebral vse zgoraj navedene spise, kakor tudi 6. poglavje zakonika Na-lioloonovcga o zakonu, ter potem l)odočega soproga in bodočo soprogo vprašal, ako se hočeta uzeti; in ker sta oba bodoča soproga vprašanje potrdila, sem razglasil potem v imenu j»ostave, d« sta Josip Krmelj in Ana Zore poročena, To^pismo sem izdal v prisotnosti Lovrenca pimca 48 lot starega iz Hent Ruperta, in l^'i'anca Paiiii.ia tudi iz Šent liupcrta ter Martina Strmoleta 50 let starega iz Prelesja, in ko sem ga prebral, ga tudi podpisal, ker nobeden prisotnih ni bil (»ismcn. Tako so jo zgodilo na zgorajšnji dan h) leto. Mêr .šentruperški. kraju Jcrg'ige s/od/ navadna opazka o sic/epii uradovartja ft povií^anc Yiaic m zafifi'em Jísni je jiorfpisan jírerisodnik Hulitíanskega tríbunala z navadno opazko kakor pri krstnih knjigah. Iz drngega komada isto-fiike knjige so iztrgani razen prvega in zadnjega lista vsi drugi. l^oroèua kiýiga iz V ieV3. jo enaka oni iz V ter ima popinanib listov. Napis je enak znnaj ia znotraj, ie kolek je na levi strani. Podjiisan je na kraju kot pregledovalec Gogala. Zapisanih je v knjigi 12 venčanih parov. Duhoven je smel corkveno poročiti le one, ki so bili poročeni že od župana, to je, ki so sklenili ženitno pogodbo pred županom. Vsaka raka ženitev se je oglasila javno po navadi z bobnom, a tako poročeni se niso morali še cerkveno venčati. Narod se je le nerad ndal tej novotariji ter ni prepuščal, da se dá po stari navadi poročati v cerkvi tudi od duhovnika. Tudi mrtvaške kqige so urejene na isti način kakor krstne in venčane; ohranili sta se po dve iz 1. 1812 in 1813, Knjiga iz 1. 1812 iraa 8 popisanih íd 12 praznih listov, ker so do 1. sept. 1812 mrliči samo po imenu zapisani, a od 1. septembra pa jo za vsakega posebej od župana potrjena smrt, Mriičev je zapisanih to leto 72. Knjiga iz 1. 1813 pa ima popisanih 13 listov (drugi komad 14) ter praznih 7 odnosno 6. Župan je zapisoval o mrličih takole: L. tisoč osem sto dvanajst 30. sept, sta prjšla k meni Jakobu Schullerju uradniku za izkaz osobja občine Šent Kupert v okraju Šent Rupert, v okvirju in poglavarstvu Novome.sto, Ivan Majcen in Franc Koren soseda, ki sta izjavila, da je 30, septembra ob desetih zvečer Jera Slapšok, trideset let stara, omožena, v hiši lačnega moža v vasi PoHe umrla. Po r«j izjavi sem izdal sledeče poročilj te/ ga prebral in podpisal, ker ni bil nobeden prisotnih pismen. Župan Schuller. S početka je francoska vlada dovolila, da so še duhovniki zapisovali v krstne, jioročne in mrtvaške knjige, ker ni bilo zato delo sposobnih županov; koncem avgusta 1812. )ia so bile oddane vse uradno knjigo žujmijske županom. Tako se je zgodiio tudi v Šent Kupejtu, kjer je začel uradovati župan 1. septembra 1812. •Vendar pa je duhovna oblast naložila tudi duhovnikom, da vodijo še daHo svoje uradno knjige. Z letom 1814. je )>renehaio francosko uradovanje v Šent Rupertu, ker že iz tega leta nimamo nobenega spisa več v imenu francoske vlade. Vinj činske vo Dopisi. ivi-li pri Semiču. Dne 13. svečana so se vršile oti-itve. Hud je bil boj. Nasprotniki so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi vsaj enega svojega pristaša spravili v odbor, pa vse zastoiq. Vse njihove agitacije, prošnje in sile niso nič pomagale. Zmagala je S, L. S. z ogromno večino glasov v v.seh troh razredih. Volitev župana in treh svetovalcev se je pa vršila dne 25, svečana. Županom je enoglasno izvoljen prejšnji župan Štefan Kočevar, svetovalcem pa Anton Oven, Janez Pečavar in Martin Klemcnčič. Iz AtlleŠič, 3, marca. Ker sem jiojiisal v št. 3. Dol. Novic" kak lop in ugoden je bil letošnji januar, naj opišeju danes še m, februar, vsaj je letosi^ja zima tako nenavadna, da stari ^udje ne pomnijo tako lepe in gorke zime. Vsaj imamo mesto zime lotos celo zimo le spomlad. Mesec februar je bil bolj podoben marcu ali aprilu drugih let, a včasih pa je še maja grje vreme. Toplomer jo bil pri nas zjutraj ob 7, samo 6 dni pod ničlo, druge dni pa smo imeli navadno prav lepe, tople in soinčne dni, a včasih jo bilo popoldan kar vroče, kakor o kresu. Od 3,—10. pa smo imeli vendarle tudi nekoliko snegu, da vsaj vemo, da smo še v zimi, 13. smo videli že metulje.^ Vsled nenavadne toplote se je vzbudila tudi narava zgodaj. Že v sredi so cvetele marjetice, zvončki, jegliči, jetornik, teloh i. dr. A v drugi polovici pa ,še spoml. žefran, lapuh, vijolice i. dr. Napeto )>o[)ke imajo tudi že čreSigo, hruške. Bezeg pa je že nekoliko zelen. Ljudje ao pridno delali po vinogradih. Več jih je že obrezalo. A trta je |io režnji že solîîila. Drugi so tudi že postavili. Nekateri so orali in že korenje posejali. Izmed ptic selivk sem videl 25. celo jato škorcev, a drugi so jih videli celo po zimi in se toraj, vsaj nekateri, lani niso niti izselili od nas. 26. je videl nekdo 4 divje golobe, a pisatelj tch_vrst 28. prvo pastaričico, 29, pa 2 debelokljuna. e g. župan Ivan zdelane diplome ečast, g, žujmiku Iz šmit Jerneja. Dne 18, svečana t. Repael z dvema svetovalcema izročil krasno novoizvoljenima častnima občanoma, in sicer ve Antonu Lesjait in g. Francetu Bambič. Dne 25. svečana pa ravno tako tudi drugima dvema, to je: blagor, g. nadučitelju v |(0k0ju Janezu Sa;e in g. Andreju Grammar. Krasni ao tudi okviri, ki jili je izdelal domačin Jcjpar Jos. Hudoklin. Di(t}onm /ms ohićajiii besedah pozdravil vsscega sJavíícnca, ki se je to|)Jo zabvaJiJ za izkazano čast ter izročil dar v dobre namene. Čast taki obt'ini, ki svoje zasiužence tako počasti. Slava jim ! U«ltt\ivaiijRViv K-oncem svečana je bi\a yrat^nju. oddana in siccr pod ugodnimi pogoji. Popusti so dvloma precej ztiamî. Prvi iti drugi stavbeni koa je dobila tvrdka dr. Samohrd iz Brna, ki je pofiustila od proračniijeiie svote 2,012.338 — 6 odstotkov; tretji in četrti (tunel) tvrdka Biederraann iz Inomosta Itroti jioitiistu li a odst. od svote 5,067.854, in peti, šesti in sedmi kos (0(i Petrove vasi [to Metlike) tvrdka Lončarič jjroti doplačiiu 3'6 oilstotkov, oziroma 4 in 4'8 odstotkov na proračunjeno avoto a,326.396 K. Ceia Zffradlja se je oddala za državo tako uj^orino, da se napram proračaiiu 9,400.000 K pnhrani blizu 600.000 K. Iz Itriisiiic se nam poroùa: V naš kraj se je nekod od Štajerskega priklatila tol|)a ciganov. Dne 3. marca v nedelo po noči so se nekateri cigani v g-ostilni do dobra napili. Nastal je med njimi prepir, jirislo do prete|)a, v katerem je cigan svojega tovariša zaklal, da je v kratkem izdihnil. Gostilničarji so spet bogatejši za ono skušnjo, kak sad rodi i>redolgo popivanje, ako se ne držé policijske ure. — Isto nedetjo smo imeli poučno predavanje g. adjunkta Zdolšeka z Grma o sajenju drevesec, o vrednosti in porabi krmil zlasti orehovih tropin in o svarilu, naj se domače trte ne saiie kar v zemtjo, ampak na ameriško podlago. Tudi mi Podgorci hočemo napredovati. DomaČe in iuje novice. Oseltiia vest. G. Leon Bloudek je bil imenovan stavbenim svetnikom in se je vsled tega [ireseiil k deželni vladi v Ljubljano. Iz s(Hliii služIle, Za okrajnega sodnika je imenovau dr. Anton t^urlari ter z Brda premeščen v Novo mesto. I7. liiiaiičue službe. G. Ivan Lončar, c, kr, finančni svetnik, je prestavljen k tiikajšujenui davčnemu referatu in je že nastopil svoje mesto. » Cesarico Elizabete ženska bolnica v Novem mestu je dala na svetlo IIL ietno poročilo, ki kaže razvoj tega človekoljiibney;a :e o zavoda. L. 1911 jo bilo oskrbovanih 849 bolnikov, med temi bilo ozdravljenih 473, izboljšanih 267, neozdravljenih .'il in umr jih je le 30. Operacij se je izmilo 31.5, mej temi jih je le 5 nrarlo. Koncem omenja poročilo raznili nudzorovalnih oblastij, dobrotnikov, iiosebej še novome.ških dâni, ki so bolnim napravile vese^ie za božične in velikonočne praznike ter se priporoča ňe nadaijni blagonakloi^enosti. Noi)revi(leua smrt. Poroča so nam, da je okrog pusta šel oče Avsec, posestnik iz Gotno vasi, obiskat svojega sina, ki župnikuje v Št. Juriju poti Kumoui. Od Mirne- naprej je šel dalje peš. Oglasil se je v Dolih pri znanem mu g. župniku ter priiel nekako do mejo št. jurske župnije. Pri nekem most ču mu je najbrž postalo slabo, omahnil je in padel v memotekoči potok. — Doma se jim jo čudno zdelo, ker ni bilo nobene vesti od očeta. Popra-sajo župnika, ki pa tudi nj vedel, da pride; hotel je namreč sina presenetiti in razveseliti. Župnik v skrbeh popraSujo in izve žalostno dejstvo, da so ravnokar našli očeta mrtvega. Mesto veselja je zavladala žalost. Pokopali so očeta meil spiošnjim sočustvovanjem na št. jursko pokopališče. N. p. v m.l Društvo za otroSko varstvo iii mladinsko skrb v sodnem okraju Novo mesto ima IV. občni zbor dne 18. marca 1912 z običajnim vsporedom ob 2. uri popoldan pri c. kr. okrajnem sodišču soba št. 6. Čč. člani udeležite se! Avstrijsko moinariču« društvo. Podružnica avstrijskega mornaričnega tiru.štva se je lô. svečana 1.1. ustanovila v Novem mestu. Odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik; preblag, g. Vitjem baron Rechbach, c. kr. dež. vladni svetnik, podpredsednici: gospe Leopoldina dr. Schegulova in Ana dr. Slančeva; odl>oroiki; g. Franc Breinik, c. kr. gimn. ravnatelj, mil. g, dr. Sebastijan Elbert, inf. prošt ter g. Anton pl. Poll, c. kr. polkovnik v p.; blagajnik in zapisnikar: g. Karel Golia, c. kr. davčni asistent. Za društvo vlada veliko zanimanje, isto .šteje sedaj že 44 članov in je upati, da se to število v kratkem podvoji. Pristope sprejema g. davčni asistent Golia, blagajnik novomeške podružnice. Centralno društvo priredi vsako leto za svoje člane več potovanj. Prvo letošnje potovanje bn v času od 21. do 29. malega travna t. 1. po dalmatinskem obrežju. Člani društva imajo pri takih potovalnih posebne ugodnosti. Prijave za potovaige sprejema tajni.štvo avstrijskega mornaričnega društva na Dunaju IX., Schwarzspanier-strasse 15, katero poš^e na že|jo tudi brezplačno načrt za to potovanje. Liberalnim moralistom v siiominsko knjis«- Liberalni dopisnik „Slov. Naroda" se je že i)arkrat obregnil ob članice „Meščanske zveze". Psuje jih s tercijalkama in dajo jim priimke, katerih si j^ošteni človek niti v usta ne upa vzeti. Za enkrat svetujemu liberalnemu „svetniku", naj nekoliko brzda svoje pero in naj pusti pri miru poštena dekleta. Je pač značilno za liberalce, da se izigravajo za največje moraliste ravno ljudje, ki ne poznajo nikako morale, ampak se valjajo v samem blatu in nesnagi. Saj poznamo oni slavni oktet, ki je vsled svojih muzika-ličnib študij v hotelu „pri Pošti" povzročil dragiiqo mleka v mestu. Ako ne bo miru, l)omo z bengalično lučjo posvetili v briog liberalnih moralistov. Jn če bo pri tem i»rizadet kateri sicer mirnih meščanov, naj se gre zahvalit dopi.sniku, ki blati poštena dekleta po „Slov. Narodu" in drugih liberalnih časnikih. 31estua lirjniiliiica v Novom mestu. V mesecu februarju 1912 je 216 strank vložilo 86.053 K 58 h; 230 strank vzdignilo 113.007 K 75 h; 5 Strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 19.100 K; stanje vlog 3,546.838 K 16 h; denarni promet 405.645 K 74 h; vseh strank bilo je 982. iVnidnja belokranjske železnice. Dr. Samohrd, imotelj tvrdke za stavbena i>odjetja, ki je prevzel prve kose železnične gradbe, je začetkom meseca že dospel v mesio. — Tvrdka Bieder-man iz Innsbrucka tudi išče primernih ])rostorov. Te dve tvrdki bota imeli svoje jiisarne v mestu, — Gradnja je ž« jirivabila mnogo ptujcev. (jllasba. Naš rojak č. ]). Hugolin Sattner je uglasbil prvi slovenski oratorij, ki jo največje slovensko koncertno delo. Izvajal se bo v Ljubljani v „Unionu" 13. 14. in 17, marca zvečer. Delo obsega tri dele: I. del Marijina smrt na zemlji in prehod v večnost; II. Marijino vnebovzetje, prihod v nebesa; 111. del Marijino krouanje v nebesih. Oratorij vsebuje samostojne orkestralne točke, mogočne mešane zbore, ki predstavljajo deloma ncbeščane, kore angelov in zemljane. Solistično vlogo imajo: Marija v sjievih in v svojih spevih in v svojem hrepcnerrju združiti se z nebeškim ženinom, njen govor prod smrtjo in njeni Boga slaveči sjievi — jubilacij ob njenem kronanju v nebesih (sopran); drugo glavno vlogo ima ženin — sv. Duh v nebesih, ki kliče Marijo k selii v I. delu in pripovedovalec ter proroški glas v II. in III. delu ima bas — baritonist; nadačně vlogo imajo angeli, in sicer sopran in tenor. — Pri koncertu bodo sodelovali: vlogo Marije poje koncertna pevka ga. Pavla Lovšotova, vlogo sopranskcga angelskega glasu poje g^. pl. Foedranspergova, vlogo tenorskega angelskega glasu g. operni pevec Ljubiša Iličić in vlogo sv. Duha — ženina, pripovedovalca ter proro.škúga glasu — operni pevec g. Josip Križaj. — Vsi ljubitelji lepe glasbe naj pobité k oratoriju. Pojasnilo. „Domoljub" je v svoji 8. .št. dne 22. febr. t, 1. — in kmalo potem tudi „Slovenec" — ol)javil krasno idsmo, ki ga jo bivši deželni glavar Fran pl. Šukije pisal „Kmečki Zvezi za Belokrajino" kot odgovor na injeno prošnjo, naj bi še vstrajal in ne odložil belokranjskega mandata. Vsled tega je pl. Šukije odgovoril, da to ni več mogoča A dotično pismo je l}ilo koj po njegovem prihodu na Kamen datirano 6. januvarija, ne pa 6 febr. kakor je stalo v „Domoljubu". V zadnji štev. so „Novice" oziraje se na Domoljubove in Slovenčeve objave prinesle notico „volitev v Bclikrajini", v kateri se naznanja, da je izvršilni odbor S. L. S. proglasil kandidaturo prof. Dermastia ter pristavlja, „da naj se somišljeniki držé tega kandi^data češ: s tem bodo tudi ustregli želji odstopiv.šega poslanca pl. Šukljeta" ... Vsled izražene želje gos)). dvornega svetnika radi izjavljamo, da bi na ))odlagi take stilizacije kateri rojakov utegnil sklepati, kakor da bi se bil pl. Huktje s svojim listom spustil v volivno agitacijo za kako osebo. To pa ni bil namen dotičnega lista. On sploh ni posegel v to volivno akcijo. Ako morda drugi njegovo pismo izrabljajo, ne sme iiadati naiq senca kake nedoslednosti. Daiia.šiijeitm ]i,stii )rilagamo vabilo na naročbo Conan Doyle Sheriock Holmes, detekt vske povesti. Gospodarske drobtine. — Kuodueveii cevilni teřaj za viiiogradiiike priredi c. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalisky začetkom meseca apriJa pri državni trtnicl v Bršlinu pri Novem mestu. Poučeval bode v novem cepljenju in siljet^u ameriških trt (ključev), s pomočjo katerega se da vinograd najhitreje in najceneje obnoviti. Zglasiti se je do 25. t. m. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri liudolfovem. — Viiioi,'ra(ltiikij ki želijo dobiti trtne škropilnice „Avstrija", „Hydrolina", „Automata" itd., ali pa razne priporočljive žveplal-nike po znižani, tovarniški coni, zglasijo naj se vsaj do 25. t. m. po žu]»anstvu ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem. Cenik teh strojev je pri županstvu na razpolago, ozir. ae vsakemu, ki se zanj zanima, dopoštje po ])0šti. — Državna trtuica v Itršliiiti oddaja ključe in sajenke prave, sive vipavske beke, katera daje prav fine. mehke .šibice, 5 Btév, ki so itfi-ipbiio pripravno za vcžnjo trt. K'ljud se oddajo po I vinar, Siijeiike jKj 2 vinarja, luior jih želi liuljiti, 8|»oroči naj to takoj C. kr vinarskeiiHi nadzorstvu v Kaiidiji pri KiKioIfoveni in naznani naj, aH so niu naj pošljejo beke po posti na dom, ali jih pa misli jirevzeii pri oddaji trt. Pri poštnih posiljatvah je iiajl)o|je (letiar za boke in 40 vinarjev za ovoj in HprtininÎKO fio 100 bek ill ao vin. za VHakih nada(jnih Itek voii. — Oddiyii f;i(jtoki'vnili plemenskih Iiikov, kiipljeiiili f' dr/aviio imhIimpi-o. Iz državno raine ]»od|H)re, potem iz državne podpore, ki odpade na kranjsko deželo za povzdi^^o živinoreje glasom državne^'» zakona z dne 30. dcecmbra I. 1909. za letošího ^eto, iti z deželno podporo sc nakupi večjo število plemenskih Wkov, ki 80 Zli zbopevanje ^^ovedi na Kranjskem primerne, in sicer: a) [)lenie[iski biki simodolske ]>asme (rumenobelo lisasti z belo glavo), ki se oddajo samo v kraje ljubljanske okolico in na Notrargsko, kjer jo ta pasma že Vficljana; b) plemenski biki siv-ka.ste pasme (enobarvni, sivkasti ali rjavkasti), ki se oddajo samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) plemenski l)iki pincjiavske pasme (temnordeče lisasti), ki se oddajo sanm na Gorenj,sko, Nakap in oddajo teh plemenskih liikov s pomočjo omenjenih podpor zvr.šita po doloůílih zakona z dne 30. decembra 1. 1909. medsebojnem dog-ovorn deželni odbor kranjski in c. kr. kmetijska družba kranjska. Nakup plemenskih l)ikov iz redne državne l'^'dpore zvrši podpisani >,']avtti odbor. Oddaja plemenskih bikov, 'iakii[)ljcnih iz državne podporo na |K)dlagi zakona z dne 30. dee. 1909 in iz deželne podpore se bo pa vršila dogovorno z deželnim odborom, zato je vse prošnjo za plemensko živino vla-řiiCi pri pod[»i.sanem glavnom od bo ru. ki potem v skupni ''eji z deželnim odborom določi pro.šnjike, ki jim jo ustreči z ozi-rom na sredstva, ki hodo na razpolajfaiye. Vsak prosilec naj ae oglasi le za živali tiste pasme, ki je dotični pokrajini primerna, OKiioma kjer je že vpeljana. V prošnji se mora jasno povedati, ktere pasme plemensko živino prosilec prosi. Na prošnje za živali tistih pasem, ki niso primerno itrosilčevi pokrajini in ki niso pravočasno vložene, se kratkomalo ne bo oziralo. J*ri oddaji Wkov plemenjakov se bo oziralo taiiikaj, kjor so živinorejske zadruge, v prvi vrsti na to, povsod drugje iia (iri oddaji plemenskih bikov naj|)rej na prošnje podružnic i» županstev, in potem šolo na zasebnike, i'rošrrje je vložiti za simodolske bike do 15. marca 1.1., Za bike drugih pasom do 31. marca t. 1, pri glavnem odboru c. kr, kmetijsko družbe kranjske v Ljubljani, Na jtrepozno došlo prošiqe se kratkomalo ne ho oziralo. Vsak |)ro.sîlec za plemenskega bika mora v proSngi naznaniti, oziroma se zavezati: 1. da jo pripravljen r^jemu prisojenega plomenskega bika sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tisto žival, ki jo določi odbor- 2. da jilača ob sprejemu bika polovico nakupnih stroškov, i« sicer takoj, kajti na upaïqe se nobena žival nikomur ne izroči, in 3. da |)odpiše zavezno pismo, da se zaveže imeti prejetega hika toliko časa. dokler bo za pleme sposoben, najmanj ]»a dve leti. ravnati z njim po navodilih umne živinoreje in se tozadevno podvreči tudi nadzorstvu deželnega odbora. Kdor so ne drži vseh toček zaveznega pisma, ali komur po irjegovi krivdi sprejeta žival pogine ali za pleme nesposobna postane, se zaveže povrniti ostalo polovico kupnine. Oui živinorejci, ki dobe plemenskega bika, knp-ponega iz deželne ali državne podpore, dobo za vsak mesec, ki iinajo bika čez dve loti, po 10 K nagrade, a morajo imoti bika najuiarrj Stirl mcseco čez dve leti. Ta nagrada se izplača le onim, ITaviluo in redno vodijo po zakonu jiredpisano skočno zapisnike, ill aicer le za čas, ko se je bik resnično rabii za plemo. y Ijjubljťiui, 10. marca I9ia. — Glavni odbor c. kr. kmetijske (Iružbe kranjske. — Oddajii modre galice. Nujno prosimo županstva, na katera smo se o!)rnili zaradi modro gralice, da nemudoma sporoče novomeški kmetijski jtodružnici, koliko so jo naročili gospodarji dotične občine. Podružnica si mora namreč že »odaj zagotoviti potrebno množino in zato more že sedaj naročiti galico. Naročila jo 1)0 pa lo toliko, kolikor jo naroče vinogradniki. Nič več in nič manj ! Učna modro galice bo letos po 60 h za 1 kg. — fluid"' vsepovsodi. Opozoril .'»ein tovariša izza šolskih let Ut zdravnika v Petrogradu na to izvanredno léčilo in imel sem pri-"liko, druzega zdravnika iz Petrograda, ki poseduje tu močvirno kopališče, zFellerjovi m E1 sai 1 ui d o m re.siti močnih revmatičnih bolečin v ramah, kojih ga niti i^egova lastna zdravila niso ozdravela. Tako vporahjja neki zdravnik v Danzigu na Zapadnem Pruskem v svoji praksi Kellerjev flnid, kateremu želim, da se v blagor človeštva, kar najl>oiý mogoče razširi in donaša svojemu iznajditelju zasluženo slavo." — Upamo, da poskusijo tudi naši bravci. IJucat za poskus 5 kron poštnine prosio pri lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici, Elsaplatz št, 287 (Hrvatsko). * ljubezen moža. Ivako so moro ljubezen moža pridobit-in ohranili, to .fe že mnogim dekliškim in ženskim srcem povzroi čilo preglavico in otožne uro. Že pred stoletji je nežni spol mislil o tem, in je tedaj čestokrat poskušal, pridobiti si (jubimca s ča-rovno pijačo in s prikup^ivimi pomočki. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na hopem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki jo tisočkrat preizkušen. „Uči so dobro kuhali, dete moje, zakaj Ijuiiozen moža gre skoz želodec", jim svetujejo izkušene matere, ,.in vpo.števaj tudi osobito to, da sc samo s pristno Kathroinerjevo Kneippovo sladno kavo more prijiraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna „Kathreinerjova" je v svoji ne-dosežni izbornosti 'vedno enaka, in spričo njene nizko cene dosežeš v gospodinjstvu prav le]»e ])rihranke." Z utripajočim srcem opazijo ubogljivo hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gosjiodinjsko lastnosti. MOJA STARA Bkušnjtt je iu OBtaiia, dii Jo ita odrtraiiitev jičK, kakor tudi v dosego in obrnnitcv neinc in inetiko koic ter belis iiolti najbuljSe Bredutvo sv et o v no-/n ano milo „Sieckenpferd-LMiBfimilchsBlfe" zuamke Stecken-jiford tvrdko Bormttiaim & t u., Tetsrhon a/E. Komad po 80 li «e dobi v viiuh lekariiali, droitenjali, jirodajalnnh ]iarťiiiiiov in vseh v to htroko Hiiadajofiih trKoviliah. — Istotaku se jirijioroia liorRmannova lilijina kroiDi) „Manera" kot izborno urodRtvo olintnilav uu/nih, belih, žcaiikili rok; lonřek jio 70 li so dobi v vsuh trKoviiiuli. Dražbeni oklic. E no-t/ii 6 Dtie 22. marca 1912 dopoldne ob 11. uri W [iri sjiodaj oínatiitítijoni sodniji v iKbi it 8 dniibtt Kcniljiw vi, št a) IfiS, b) 4H, c) ■i-^2 iu d1 4H7 k. o. Rudolfovo, obdtcjeùilii »1 ix oiiotHiMriijine liiSu St. Ii2 v Novem tnesiii in Btavbišča tor gozdne parcele v „liaHna"; U) iï Liše ât. 28 v Novem me»tu u klavnico in Icdutiiito in blevom ; c) W. vrla in d) ÍK guf<]ii>dari«koga pOKlapjH ï lojio, Htavbeno liarcelo in koKolea s prîtiklino vred, ki Botítoji i/, dveh konj, t velikega iti dveh malih goHiiodarskih tokov, nani, slamojeiniee, ntlalilniee, ilfitilnice ter drugega liotrehaegft gosjiodarskega orodja. Nejiremiéninam ie dolořena vrednost na; ad a1 40.534 K 16 h, ad b) 10.000 K, ad 17H2 tC in ad d) 14.ÚIH K ffO b; [irilikliimrn, ki «padajo k íioitiljišřu ftd d) ]ia 148 K 40 h. Nnjmanjíi ponndek /.naša ad a) 20.234 K, ad b> 5000 K, ad e) 1195 K, ad d) lO.fiKT K, ]Kid toni KiiOKkom se no prodaje. Uražbeno poboje in lintino, tiftoie bo nopremičnin uniejo tisti, ki želo kn-piti, progledali pri spodaj OKnamenjeni nodniji v i/bi it. fi med opravilnimi nrami. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dno 2, svcfTana IHll, 62 I)ra/l)(mi oklic. Elieo/U E1211/11 (i 7 Tri spodaj ornamenjeni soiiniji, BOha Stv. (J bo dražba Keniljiiii';: I. Dne 22. marca 1912 oh 10. url dopoldne vlož, ňtv. e:-}, 64 in 84 k. o, Strnnukavas, obutojotiih i?: hiSo, gozd» in njiv s pritiklino, scstojeto iz 1 kadi, eonjcno skupaj na 'i0(>0 K. II. Dne 27. marca 1912 ob 10, url dopoldne vloi. stv. .^84 k. o. Drn-žinskavas, obstojoćega iz hiše, pef.i zn opeko in 1 travnika, cenjeno nii H70 K. Najmanjši ponudck, pod katerim ee no proda, inaša: ad I. ]82tj K «& h; ftd II. H.16 K «7 h. Dražbene pogoje in liBtine, tičoie «e nepremiénin, Brtiejo tisti, ki želo kupiti, pregledati pri toj sodniji v izbi itv. 5 med Ojiravilnimi urami. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek ll., dne 8. svečana IHll. 64 Raznoterosti. Vsa řast takemu postoimnjn, kakorŠno najdejo naši bravci v sledečem pisanju Njn ekscelence Leona barona Freytagh- Lo-ringhoven, svetnika Vesel-ovega vitežtva in ces, ruskega državnega avetnika v Arensburgu, Kommandantonstraase 5, otok Osel, guh. Livland. — Nju ekscelenca piše: „Smatram za dolžnost, priporočati vsemu človeštvu izboren Fellorjev fluid z znamko „EIsa- Družbeni oklic. E 82/12 Dne 21. marca 1912 dopoldne ob 10. uri in eventuelno prihodnje doi BO prodado v giajSnni Hreitonatt (Zatogl na javni draibi : Razlićna sobna In hiSna oprava, 1 koiija, 1 sani, 1 planino In 1 blagajna (Werlltelm). Ileéi BO morejo ogledati dno 21. marca 1SH2 med H, in 10, uro dojfoldne v „liroiieoaa". C, kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek il,, dne 14. sveíána 1912, mi Loterijske številke. TRST, 24. februarja 4 8 3 14 24 GRADEC. 2. marca 87 76 57 23 40 ZAHVALA. 53 Poiifiisana se najpriariinejše zahva^ujem veiecenj. gospodu županu Jos. Zurc-u v Kandiji za tgeg-ovo veliko dobroto, ki mi jo je izkazal s svojo nepopisno požrtvovalnostjo in pomočjo v nujni potrebi pri moji goveji živini, Bog mu poplačaj stoterokrat, ter nam naj ohrani takšnega moža, ki tako rad pomag:a (judstvu in kmetu ob vsaki uri, po noči in po dnevu, še prav mnogo let! Dol. Težka voda, 26. svečana 1912. Johana Blatnik, V službo želi stopiti 55 takoj ali pozneje, mož t starosti 43. let. Zeli službo gozdarsko ali za kočijaža, dobro navajen v g-ozdu aH pri živini. — Tudi bi sprejel službo vavpta ali pri novi železnici za zapisnikarja siht. Naslov pove «pravništvo tega lista. Občni zbor okrajne bolniške blagajne za politični okraj Rudolfovo se bode vršil na nedelo, dne 31. marca 1912 ob 10. uri dopoldan v blagajniških prostorih v Rudolfovem. K temu shodu so vabijeni in imajo pravico samo 30. marca 1910 izvoljeni dGleg"ati, kateri se imajo na zboru z izkaznicami legitimirati. DNEVNI RED; 1. l^oročilo g. načelnika o blagajniškem delovaigu v pretekli upravni dobi. 2. Poročilo bía;íajnika o računskem zaktjučku. 3. Poročilo zastopnikov uadzorovalnega odseka in razsodišča. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nad zoro valnoga odseka. 6. Volitev razsodišča, 7. Razni predlogi. Ako bi občni zbor po pravilih ne bil ob 10. uri sklepčen, vrši se eno uro pozneje pri vsakem številu delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem, dne 9. marca 1912, 65 Maks» Petrič, t, č. načelnik. 67 Ivan Huntara, dekoratnlk -Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. graSčakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočcga dela in aobiiega tapetovatqa. — Za naročilo zadostuje dopisnica. 57-3-1 Hlapca za na žago aprejme takoj Matija Spreitzer, Stara žaga, pošta Črnai)8njii;e. 61-2-1 S prodajalno in žganjarijo ter z vsem gospodarskim poslopjem Jn z zraven spadajočim posestvom (popřeje posestvo Jožefu Šiinca) se pi'oda takoj iz proste roko. Lahko se kupi vse skupaj ali pa zemljišče posebej. Leži tik župne cerkve Stopiče in je vse^v prav dobrem stanu, — Natančneje se izvé pri Jeri Bele v Čermožnjicah ali pa pri Johani Blatnik na Spodnji Težki vodi, obe župnije Stojiiče, pošta Kandija pri Novem mestu. Podpisano grajščinsko oskrbništvo išče tesače za bukove švelarje (prage) v gozdu na Gorjancih. Plača je od 65 do 70 vinarjev od šveierja, dobro stanovaqje in kantina ravno tam. 68 Oskrbništvo Ruprčvrh. Naznanilo. 28-3-3 Vabilo. •W Posojilnica v Črnomlju registrovana zadruga z neomejeno zavezo — ima V nedeljo 24. marca 1912 popoludne ob polu 3. uri zzi^iirrr: v lastni hiši posojilnice. Dnevni red: 1. i^ročilo ravnatelja o delovanju posojilnico leta 1911. 2. Predlaganje računa za 1. 1911 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Volitev načeístva in računskih pregledovalcev za prihodigo triletno dobo in določitev najřrad za 1912, 1913 in 1914, 4." Nasveti. .A.ko no bi bil ob polu 3. nri občni zbor sklepčen, vrši se občni zbor isti dan ob 3. uri popoludne z istim dnevnim redom in na istem kraju brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Dva posestva na prodaj. Prav po nizki ceni proda Franc (Joršo, vas Dobindol št. 19, fara Toplice pri Rudolfovem, dva posestva. K vsakemu posestvu 5e posebej tijive, gozd in vinograde. 00-3-1 Na novi žagi gosp. Iv. Kunstl-na poleg kolodvora v Bršljiiin prodajajo se hrastova drva na metre, kakor tudi hrastovi odpadki od cirkularne žajic, katerih ni potreba več žagati. Ravno tam dobi se tudi hrastovo žaganje iii žagani hrastovi koli za trte. Za mizarje so na prodaj od 1 cm in več de!)ele lirastiive doske. Itukovii drva se nn tej cirkularni žagi lahko takoj razžii-gajo. Stoječi ali pa vže posekani hrasti se na tej žagi v viiaki množini kupiijojo ter za gospodarsko potrebo hlodji ali rklji sežagajo. Na prodaj |e hiša štazvrtominiilegom v Kiindiji pri Novem mestu ležeča ob Krki pri izlivu Težke vode, ne daleč od bodočega kandijskega kolodvora belokranjske železnice. Oena po dogovoru. Del kupnine se lahko vknjiži. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 26-3-3 Najnovejši in najboljši Šivalni stroji po najnižjih cenah dobivajo se vedno v zalogi pri Josip Ogoreutz — Novomesto Ugodni plačilni pogoji. 40-0-;1 Odda se v Kandiji 5«-0-l obstoječe iz 1 sohe in kuhinje s prltiklinaini, samostojni gospoj ali gositodični. Lahko tiikoj. — Tjira.ša so v upi'av-niâtvu tega lista. níAnxíJM/ JeusJoiJí/xjcu^fi^^ !Kkfli[i[ioi>Q/ olnÀjfvoj ïiumcj. íRcwiičeiv ^noxiwnaítefe/iwu)«/! Xcit&iemeT^eoa/ >|ininía» Mear/iriUSa. 66-3-1 fiř P k i 1] Arhitekt Hlahso Sbpizzaí mestni stavbenih v Novem mestu Ljubljanska cesta št. 262 v pritličju (Mestna hiša, nasproti drevoredu) prevzema tudi na vzunaj: !l Izdelovrtiijo nažrtov visokih rja-- M stavb, žetezo-betonskega y dela, popravila in vsa v to i : stroko spadajoča dela : po krajevnih cenah. [M i i i i i I i Tu Vatn nudimo iivretni Fellcrjev rest-KnHhi Huid takoimenoTttni „Elza ftuid", o katerem Ktno jirepriiaDi, da utjlaiujo bolečine, kropi in zdravi kite, žilo in ude tor jircpniija Tuotjo. Ipto ui'inkujo pomirujoĚo proti revnii, nervoïBosti, hodenju, glavobalu iu aobobolu, proti boleíinam v vratu, v križu in je izvrstno BredBtTO proti mi^ni ; oltrepruje ofïi — sploh íavanije proti posledicam pre-hlajcnjH, knkor kaíelju. hripavostj, naLodu itd. — Pristno le í iniCDOm „Fdler" oa Btoklecifi. 12 tiialib, ali S velikih, ali 2 specialnih steklenic franko K fi —, 24 malih, ali 12 velikih, ali 4 itpocialnih K 8-otosti. KabatnaDosti ter jiroti motenju prebavanja. Šest fikat-Ijic K 4-— franko. Vanijteseponarejanja! Kdoriolijjravi Fellerjev fluid in prave pile, naj naKlovi svoje natoiilo na LV.FEllEr.duoFni lEharnarvStiibici EIsaplatz št 2B7 (Hrvaš 44-10-2 MOJ STARI 38-10-2 naïor jo in ostane ta, da je proti prhljaju, jirojiai'^Bni osivelosti in izpadanju lafi, kakor splob /.a ne|;toTanjc las, najboljše sredslco «ve-tovnOKnani „Steckenpferd-Bay-Rum" znamko Stockenpferd, tvrdke BorR-mann A. Oo., 'J'etscîien a/E. — IJobi se v stoklctiirah fi 2 K in 4 K v vseh lekarnah, drožerijah, prodajalnah parfumov in brivnicah. 58-3-1 i X ' " M tisoi lepih ůrnmm TFi FipariJB protía po 4 vinarje Franc Seidl v Rudoifovem. Milijoni zdravijo Kašalj Iiripavost» katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kaáelj S KaisBrjBviini ppsnimi liíiríiinBliímí „s tremi smrelfíinii". CAKA notarsko poverjonili izpričeval od zdravnikov in iiri-. . . vatnih oseb dokazuje gotov us])eli. - - . Bonbončki jako (iol)ro prijajo iir so ugodnci^a okusa. Paket 20 in 40 vinarjev, ovojček fiO viiiai-jcv, se (lol)iva pri lekiiniarJiJi; i-ao-io Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudoifovem. Podpisaoi uljudno naznanja, da je j^ospod JOSIP JAVOllNIK otvoril novo shIadiščB desh v Kandiji poleg bolnišnice Usm. bratov. V zalomi bode vedno suh les vsake vrste. Dobivaj