PoStnlna p1a?ana ▼ gotovTnL
f^to XDCm šta JO.
Ljubljana, sobota g. februarja I938
Cena t Din
C/^iovu^etivu ujubijoiiit luutitjeva ulica 3 — reiefon H.	1U3,
3U4 1125. iiliStt fnserat.ni adaeiek: LJubljana Selen-Dursjova tU 6 - let $392, 3492. TeleroD SI 24S5 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Podružnica Celje Koceoova ui SU 2
letet od st iyu. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana 5t 11 »42 Praga ftisio Iti ISO, Wt»»r injv/41
Pogrešna gospodarska politika Lp&lfane
Z oz: rom na vaš članek, ki ste ea priobčili v ».Jutru« v petek, dne 28 januarja 1^38 v štev 25.. na strani 1 v stolpcu 1 ter v stolpcu 2 in 3 spodaj. pod naslovom >Po2Tešna go spodarska politika Ljubljane«, vas prosim-da izvolite v smislu člena '26 zakona o tisku ol javiti v va^em cenj. listu na istem m*=tu in v enakem tisku sledeči uradni popravek. 07'rorna noiasnilo:
Novi zakon o mastnih občinah is v prvi vrsti določil organizacijo občinske uprave, kompeteneo organov, samo v slavnem pa je postav'I orincipe finančnega poslovanja \'a-povedan iP bil šp poseben rakun o samoupravnih financah, ki naj hi podrobneje določil. v kakšni smeri se vodi finančna pol-tika mestnih občin in ki nai bi dal mestnim občinam fudi ootrelne pravice do pridobivanja občinskih dohodkov Ta zakon pa šp do dones ki;ub vsem poskusom in zahtevam ZvP7p mest ni bil izdan.
Tam. kjar m^tne občine nimajo prave opore v dohodkih iz svojp imovine, bo zato z naraščaniPtn mestnih potreb v bližnji bodočnosti onemogočen vsak pravilen razvoj jugoslovanskih mest Večje mestne občine kot ie n. pr Liubljana. nj mor^io svojih po treh kriti le <? tisf h davčnih virov ki :ih predvideva zakon o mestnih občinah Dokla de na državne net>osrpdne davke in trošari ne nai bi po obstoječih predpisih v glavnem kril.' tudi notrele mestn h občin Ce ^riha jaio danes že iz kmečkih olčin obupni klici, da dohodki iz doklad in trošarin np zado-stu leio več za kritje občinskih potreb, po tem jp zahteva mestnih občin po ureditvi vprašanja finansirania mestnih občin toliko boli razumljiva in utemeljena Mestnim občinam stalno in brez pravp<ra sistema na lazaio vedno nove naloge ki jih 'e doslej izvrševala država in sp s tem trgajo >z ob-činsk-h proračunov občinski dohodki ki na> pokriiVo nove izdatka Prav v zadnji do bi so tako nastala za me«tne občinp nova finančna bremena z narodbo rt pospeševaniu turizma. s pravilnikom o pojesti p-^ov in pasjih davkih v občinah dravske banovine ter z nrodbo o izvrševanju določb zakona o obvezni relejni vzgoji Že do-dpi znaša v ljubljanskem občinskem proračunu vsota izdatkov. izplačliivih nampsto države oziroma banovine, okrog 8 mili-onov. K tem izdatkom ie treba preračunati še stroške ki nh je morala občina prevzeti v svoio dolžnost z ozirom na navedene nov^> zakonske pred piše Ker se torej od nikoder np pokaže vsa-' dobra voha in se mestnim občinam ne nudi pofrpbna pomoč in zaslomba. prihajalo poča finance naših mest v vedno boli kritičen položaj
Na noben način ne moremo primerjati položaja mesta Beograda s položajem Liublia ne. nitn v davčnem niti v gospodarskem oziru. kait> beosraiska mestna občina ima po leg velikanskega premoženja v svoiih nepremičninah veliko pomoč od »trani države, ki je zainteresirana na proevilu svoie pr?-stolmce Zakon o razdelitvi kraljevine na upravna območia ie tzločil mesta Beograd. Paričevo m Zemun iz oblasti dunavske na-novinp ter lih opradelil v povsem samostoi no upravo mesta Beograda Samo to dejstvo ima /.a Posledico da Beogradu ni treha pri-gpevati k proračunu dunavske banovine in da -o zato davkoplačevalci mesta Beograda orroščeni plačpvanja obča banovnske lokla de. banovinskih trošarin ter drugih bano-v^nskih davščin V kolikšno korst bi bila tudi Ljubljani takšna upravna osamosvojitev naj sluii1 kot dokaz dejstvo. da plača sa mo Ljub. liana na (line- predpisani banovinski dokla. di 9.1001MI0 Din Treba je pomisliti, da plačajo ljubi lanski davkoplačevalci v banovin-ski proračun tudi še vsaj približno enako vsoto na banovinski trošarini in drugih '»a. novin«kih davščinah Iz tega je dovoli jasno razvidno da so razmer? našega mesta oteče; drugačne od gospodarskega položaja mesta Beograda
Kljub temu pa si tudi liubljanska mestna podjetja z uspehom prizadevajo privabit s Kolikor mogoče velikimi olajšavami industrijo in obrt v mesto Mestna elektrarna ljubljanska n pr razlikuje po-ebej cene električnega toka za industrijske svrhe Za pogon motoriev in ventilatorjev, aparatov, dvigal i L d valja samo v splošnem cena Din 2.50 za kW Čimbolj veliko pa ie števi-lo ot ratnih ur tem nižia ie cena električnega toka za pogonsko siio NTa podlagi Posebne stopni-valne tarife ie zato mogoče doseči tudi ceno 1.2n Din za 1 kW kar pomeni vsekakor vel;,ko olajšavo naši obrti.
Tudi pr; elektnčnem toku za industrijske srhe v^lia ^KKahna tarifa, ki r>ozna po ej Osnovne cpne za 1 kW šp delovno ceno električnega toka Tako ie pn veliki kakor mali industriii mogoče izposlovati po te) stoiviie-valni tarifi prav znatne olajšave, kakršnih mnoga mesta ne dovoljujejo Pospbno važno pa i? deis-tvo da morp Imbhanska mpstna elektrarna za pridobitev novih industrij sklepat' pogodbe od primera do primera in na tak način v resnici pomoči da se privabi čim več industrije in obrti v mesto
Ljubljana si ie tudi vedno prizadevala, da bi kol;kor mogoče pravično POMzd-dil« davčna bremena na vse sloie prebivalstva. Vendar pa ie taka razdel tev prav za nrav nemogoča. ker bi morala mestna občina praviloma v kolikor ne zadostujejo za kritje mastnih potret dohodki lastnp imovine, predpisovati samo doklade na državne in neposredne davke, trošarine in takse. V naši držav- imamo nekai manjših mest ki se strogo držiio teh določb zakona o mestnih občinah in kjer dohodki občinskih trošarin do-ppgaio zato c3lo 50°/o ali še več celotnega proračuna Ljubljana kaj takega ne more storiti ker b; uvedbe tako visokih trošarin ne b;lo mo«očp opravičevati Pritožbe zavo-lio tročarin-kih >n nvozninskih postavk ljub-Ijancke meslne občine so namreč ž? danes tako mnofoMevilne d» na kako pov'Sanie teh ooeredrph ohR;ns.k'h dav5či-i n? niti mri-sliti Ker pa zakon o mestrvih občinah ne da je v tpm rwr'pdu nikak* <?vohf>dnp izbire
Nadaljevanje na 2. strani
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša meaeCno Din 25.—v Za Inozemstvo Din tO.—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122. 3123. 3124. 3125 31*6 Maribor. Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. t, telefon 6t 65
Rokopisi se oe vračajo
AKCIJA ZA HUMANIZACIJO ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE
Anglija bo predlagala sklenitev mednarodnega dogovora proti letalskim napadom na nezavarovana mesta
London, 4 febr d V razpravi o letalski v jni je v spodnji zbornici izjavil včeraj zunanji minister Eden o položaju v Španiji, da so se v zadnjih tednih napadi Francovih bombnikov močno pomnožili kar ie neizogibno dovedlo do o^otiukrejDov
Pozneje je zbornica soglasno sprejela socialistični predlog, ki se glasi:
Antrleški parlament je mnen.ia. da mora narašča'oče ogorčen je zaradi letalskega bombardiranja nezavarovanih civilistov priti do izraba v rnp^narnflnpm doeovoru o odpravi tak'h erozovitnsti Zato poziva vlarfo. naj uveljavi v tem smislu svoj vpliv.
Predlagatelj Jones ie izjavil, da naj inozemstvo tpp? n»-pdl( ga r>p razume kot slabost Ancliip ki ie danes edina evropska drsava ki še more poduzeti pobudo v tej
zadevi
Z--nanii minister Eden je pristal na ta socialistični predlos z značilnimi besedami-
Ce ne bomo n'če=ar storili 73 odpravo te nevarnosti bodo narodi sveta v prihodnjih letih na.š-pa stnlptia živeli kakor tro-glod'ti in se bodo zor.et vrnili v dobo jamskih ljudi Fantastičen in ž=»'osten znak naše civilizacije je deistvo da izdajajo narodi miliione za orožie pred katerim vsi boje O ČP«ar urvorab-' na se np moroio sporazumeti KpkJpn vtis b' napravili danes na morebitne obiskovairp s kakega drugega o^npta s ^'"oiirni zelo rpsnimi pripravami za mpdsphoino un^ovanie. s svoiimi i7rneniav?rni npi Itpi h' morali ukreniti in ^emu sP izopriiti'' K;>ko nai se to konča"7 Sor'^o ^'"m datie holi naragča-joče dalekospžnosfi letaUkepa oro^ia in vedno boli naraščajočp br7ine kmalu ne bo več kotička na svetu, kjer bi se čutili vame
Eden je nato nadaljeval Ne morem osvojiti načela po katerem ne bi skušal zboljšati obstoječega položaja, ker nekateri ljudie nočejo iVpoinievati svoj:h obveznosti Mnenja sem. da Anglija v svoii sodbi o letalski voini ni osamliena Posiv francoskega ministrskega predsednika Chau-tempsa je v zvezi z bombardiranVm nezavarovanih mest v Pnaniji. pred dnevi pa je podvzeta tudi Anglija v tej zadevi korake. katerih podrobnosti trenutno še ne morem oh ia viti Izraziti morem samo svoie prepričanje, da sp bo francoska v'ada pridružita vsem večjim mednarodnim prizadevanjem Todi nemški dr*aVnl kance?ar se je ugodno izrazil o teb prizadevanrh
tpr spm nrppr^an	mnromn y fpi rorlpvi
računati z njegovo s?mnatijo In podporo.
Pretiravati pomen ki bi ga imela taka podpora, bi b-'io seveda težavno Nemčiia ni samo velesila in razmerno morda nai-večja voiaška >oč v Evropi temveč tudi geografsko sred;5če Ex'rope. zaradi česar je problem letalskega oro^ia največjega pomena zanjo kakor tudi za nas
Pristoine angipške oblasti so pred meseci podrobno proučevale to vprašanje in bo proučevanie že v b^žnji bodočnosti končano To delo bo glede na bodoča po-
gajanja z drugimi državami v celoti izvedeno Naš cilj je mednarodr dogovor na tem področju, in vlada želi, da bi šel ta predlog med svet kot izraz prepričanja spodnje zbornice.
Londonski tisk o akciji Francije in Anglije
London. 4 febr AA O načrtu Anglije in Francije, da bi sc sklenil mednarodni sporazum. po katerem naj bi se v bodoče onemogočili letalski napadi na nezaščitena mesta razpravljata danes podrobno »Timeso in »Dailv Telegraph« Oba opozarjata na težave, ki bodo očitno rastale pri izvajanju tega načrta »Times« navaja med drugim da angleška vlada ne bo mi'2'a te na loge izvesti že v tem tednu ali vsai v tem mesecu Pri vseh tak'h preišnjih poskusih si je pridobila dovolj izkušenj in prišla do spoznanja, da se morejo tak- načrt reali zirati le postopno »Dailv Telegraph« opo zarja da ie nemogoče doseči, da b- bile voj ne v bodriče humanejše Pr<<v tako je nemogoče zavarovati neborce pred vsemi nadlogami in nevarnostmi vojne Vsekakor pa gre za načrt, ki ie vreden poskusa.
Hull: Taki dogodki
so neopravl&fivi
New York, 4. febr. A A s>New York Herald Tribune« poroča, da je ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull v imenu ameriške vlade ostro obsodil bombardiranje civilnega prebivalstva. Pri tem je očitno mislil na letalski napad na ameriški bolniški vlak v republikanski Španiji. Hull je dejal, da velja obsodba za oba španska tabora .pa tudi za Japonce. Take dogodke morajo ob£alovati vsi civilizirani narodi, ker so v popolnem nasprotju s humanimi naziranji vsega sveta. Takih dogodkov ni mogoče upravičiti z nobeno teorijo, niti z vojaškimi razlogi. Končno je Hull izrazil željo, da bi se vendarle našel način za onemogočenje take borbe.
Napadi na nezaščitena mesta se nadaljujejo
Barcelona, 4. febr. o. Kljub intervenciji angleške in francoske vlade in kljub izrecnemu pristanku barcfIonske vlade na prekinitev letalskih napadov na nezaščitena mesta, nacionalistična letala še nadalje napadajo republikanske kraje ln jih bombardirajo. Francovi bombniki so včeraj popoldne napadli mestece Reus v bližini Taragone. zatem pa še Sgueras. na katero so odvrgli 20 bomb V Siguerasu je bilo 9 ljudi ubitih, okrog 60 pa ranienih.
Sedaj so bili objavljeni tudi definitivni podatki o učinku zadnirga letalskega napada na Barcelono. Tedai je bilo ubitih 1.100 liudi. ranjenih na 1 700 Med poslednjimi jih je še mnogo v smrtni nevarnosti.
va žrtev gusarstva ¥ Sredozemskem morju
Ni se še poleglo razburjenje zaradi torpediranja vEndy-miona", že je bil potopljen še en angleški parnik
London. 4. febr br. Dočim se med angleškim. italijanskim, francoskim in nemškim tiskom še vedno vod' polemika, kdo je odgovoren za napad in potopitev angleškega tr govskega parnika »Emdyiniona«. ja bil danes napaden im potopljen že drugi angleški parnik
Po poročilih, ki so popoldne prispela v London, sta dve letali, ki sta prileteli s ''al-me na Mallorci. dvakrat napadli angleški tovorni parnik »Acira«. ki je bil s tovorom premoga namenjen v Valenciio Dvajset milj pred barceloit-ko luko sta letali o katerih ni nobenega dvoma, da pripadata generalu Francu, parnik dvakrat bombard rali. Prvič sta vrgli tn bombe in obstreljevali posadko s strojnicami, drugič pa sta vrgli še po eno bomlo Obp poslednji bombi sta zadali in se ie parnik takoi potopil.
Da v tem primeru ne gre za kako pomoto, marveč za nameren napad, dokazuje dejstvo, da je plul parnik pod jasno vidno angleško zastavo. Razen taga je bila izvešena zastava. ki je kazala, da je na krovu organ mednarodne kontrol?, dokaz, da parnik nima prepovedanega tovora, namreč vojmih po trebščin Ob bližanju letal ie kapitan dal izo-bestiti le posebno veliko in dobro vidno angleško zastavo. Kljub temu. da so se letala ppustda zelo nizko in so morala toono razločiti narodnost parnika. so parnik bombardirala Na krovu je bilo poleg kapitana in mednarodnega kontrolorja 25 mož posadke, eamib Angležev. Vse so rešili ribiči, ki eo bili v bližini, na pomoč pa ie prihitela tudi neka repuNikanska šalupa. ki ie vso posadko prepeljala v Barcelono 0 dogodku sta bila obveščena angleško mornariško ministrstvo in pa poveljnik angleškega brodovia, ki izvaja kontrolo v zapadnem delu Sredo-z^mskpga morja.
Značilno je. da so v Bureosu kmalu po tem dogodku izdali komunike, v katerem vale krivdo za napad na republikance, češ. da eo letala prispela iz Barcelone. Ker po-topljemi parnik ni imal radijskih naprav, ni mogel obvestiti oblasti o i?apadu in je bil
v času napada popolnoma odrezan od sveta.
Dogodek je izzval v angleški javnosti veliko ogorčen ie. ker je to v treh dnah že drugi napad, ki je imel za posledico i>otopitev angleškega parnika. Listi zahtevajo od vlade, nai ne gleda na to- kaj bodo storile druge države, ukrpne vsp potrebno- da se krivci izslede m eksemplarno kaznui^io.
V poučenih krogih zatrjuieio da ia mornariško ministrstvo ža od redilo potrebne ukrepe. Angleške vojne ladje so dobile nalog. naj v vsakem primeru takoj po ugotovitvi napadalca izvajajo rjpresalije. Zaplenijo naj najhitreje dosegljivo imetje napadalca. naj s.; bo to kaka ladja ali kar si bodi. viš-na odškodnine, ki jo bo Anglija razen te»?a zahtevala, pa bo določena v smislu določb nyonskega dogovora.
Republikanski komunike
Barcelona. 4. febr. AA. Vojno ministrstvo je objavilo- da sta dva hidroavdona ki sta priletela s Palme na Mallorci davi ob 6 45 napadla angleški parnik »Alcira« v trenutku. ko ia bil le še 20 milj oddaljen od Barcelone Letali sta odvrgli nanj dvakrat po 3 bombe. Ladia se je takoj potopila. Posadko 25 angleških mornarjev in opazovalca nev-tralnostnega odbora eo rešili motorni čolni iz Valencije in ribi£i. Parnik »Alcira« j3 plul pod angleško zastavo. Izvesil j3 tudi za6tavo nevtralnostnega odbora Na pamiku ie bil tovor premoga, namenjen v Barcelono. -
Kaj določajo
angleški načrti
London. 4. febr. o Danes so se zvedele nekatere podrobnosti o načrtih angleške vlade, kako nai bi se z mednarodnimi ukrepi onemogočili nadalinji piratski napadi na trgovsko plovbo po Sredozemskem morju. Ti načrti določajo, da sc morajo države o katerih »e ugotovi, da so odgovorne za to-
ke napade kaznovati. Signatarne sile nvon-skih sporazumov naj b: si prisvojile pravico. da zaplenijo dosegljivo imetje dotič-nih držav in si ga pridržijo v višini odškodnine. ki jo bo oškodovana država zahtevala za potopljeno ladjo in na katero bodo signatarne države nyonskega sporazuma so-giasno pristale.
V Foreign officeu potrjujejo, da je francoska vlada na te angleške načrte že pristala in da je pripravljena oiačiri kontrolo v onem predelu Sredozemskega morja, ki je
bflo dodeljeno njenemu kontrolnemu b rodov ju.
Zaplenjen ruski parnik
London, 4. febr. o. Po vesteh iz Gibraltarja je neka španska nacionalistična vojna ladja v pretekli noči sredi gibraltar-ske ožine ustavila neko rusko trgovsko ladjo in jo prisilila, da je odplula z njo v Ceuto. Podrobnosti o imenu tonaži in tovoru zaplenjene ladje niso znane.
Avstrija in Madžarska priznali Francovo vlado
Salamanca, 4. febr. br. Danes je bf!« uradno objavljeno, da sta Avstrija in Madžarska priznali režim generala Franca v Španiji in vzpostavili redne diplomatske zveze.' Doslej je 11 držav priznalo generala F"ranca in njegov režim in sicer Italija, Nemčija, Gvatemala. San Salvador Nika-ragua, Albanija, Japonska, Mandžurija, Avstrija in Madžarska, dočim ima Vatikan v Burgosu svojega odpravnika poslov.
Negrfn o položaju
Sestanek španskega republikanskega parlamenta v samostanu na Montserratu pri Barceloni
Barcelona. 4 febr d. Republikanski parlament se je sesta' včeraj v vsej tajnosti in z obširnimi varnostnimi ukrepi Ukinili so vse možne telefonske ali druge zveze poslancev in novinarjev z zunanjim svetom Poslanci so se zbrali že v zgodnjih jutranjih urah v poslopju katalonskega deželnega zbora nakar so jih z avtobusi prepeljali na sveto goro Montserrat izven mesta, kjer so v obednici bened ktinskega samostana ukrenili vse za nemoteno zasedanje parlamenta Ti varnostni ukrepi so bili pod-vzeti. da bi se izognili bombardiranju po Francovih letalih.
Na seji parlamenta je min. predsednik Negrin poročal o položaju in poudarjal najprej solidarnost vseh strank ljudske fronte V resnici je soglasna podpora, ki so jo zastopniki posameznih strank zagotovili vladi, v značilnem nasprotju z nesoglasji, kj so obstojala med komunisti socialisti in baskovsko katoliško narodno stranko pred pričetkom vojne
Zastopnik baskovske stranke je govoril o verskem vprašanju ter je izrazil upanje, da bo omogočena služba božja na vsem repu-
blikanskem področju, kakor se je to že zgodilo v Barceloni, ne glede na strateške razloge. Tako se v Barceloni že dalje časa nemoteno vrši katoliška služba božja.
Min. predsednik Negrin je navedel razloge, zaradi katerih se je vlada preselila v Barcelono. Poudaril je, da je bilo to potrebno zaradi zagotovitve nadzorstva nad operacijami na vzhodni fronti, kakor tudi zaradi enakomerne politične uprave v vseh delih Španije in potrebe soglasnosti upravnih poslov katalonske ter osrednje vlade. Nadalje je izrazil svoje obžalovanje zaradi letalskih napadov na civilno prebivalstvo ter je poročal o poizkusih vlade, da bi se v tem pogledu doseglo z nasprotnikom premirje. Žal so na ta prizadevanja odgovorili s Francove strani z napadom preteklo nedeljo. Čeprav si vlada želi bolj človeško obliko bojevanja, je vendar prisiljena, d* odgovarja na enak način, ker se nasprotnik nc straši nobenih sredstev.
Negrin je tudi izjavil, da so v teku razni manevri, ki bi radi vsilili vladi mir. kakršnega si nc želi.
Bombardiranje MadrMa
Na mesto je padlo okrog sto granat — Zadeto je balo tudi poslopje francoskega poslaništva
Z aragonske fronte
Madrid. 4. febr o. Nacionalistično topništvo je danes zoj>ct izredno hudo obstreljevalo Madrid V mesto je udarilo okrog 300 granat Število mrtvih in ranjenih še ni znano Pravijo pa. da je žrtev nad sto Večja granata je zadela tudi poslopje francoskega poslaništva prebila streho in dvoje nadstropij m padla v dvorano v prvem nadstropju. kjer pa ni eksplodirala. Škoda je zelo velika.
Včeraj so republikanske čete zopet zavzele postojanke Sailto del Gamo zapadno od Pozoblance Republikansko topništvo je podpiralo prr>diranie svoje pehote in bombardiralo nacionalistične jarke in njihovo zaledje. Vladno letalstvo je dve sovražni dvomotorni letali prisililo k umiku Republikanske čete so za;ele večje število nacionalistov in zaplenile precej materiala.
Z druge strani poročajo o živahnem delovanju nacionalističnih letal na osrednjem bojišču zlasti v odseku J aram e V odseku Sierre in v severnem delu pokrajine Guada-Lsjare se nadaljuje topniški dvoboj.
Davi ob 8. so tri letala vrgla na Tarago-no približno 20 bomb Ob 10 52 so skušala ponoviti napad na mesto, vendar pa so jih republikanski topovi pognali v beg.
Barcelona, 4. febr. AA. V bojih v odseku Singre so nacionalisti imeli 7 divizij po 11.000 vojakov, vendar pa se jim ni posrečilo zavzeti republikanskih postojank. V zadnjih dveh dneh so bile manjše borbe samo na fronti v Estremaduri.
Iz Francovega tabora
Salamanca, 4. febr. AA. Vrhovno poveljstvo objavlja, da so republikanske čete včeraj izvedle štiri napade v odseku Tore Sermoze, bile pa so odbite in so nacionalistične čete prešle v protinapad. Sovražnik je imel velike izgube in so mu zaplenili tri tanke. Tudi napadi na teruelski fronti so bili krvavo odbiti.
Francovo odlikovanje padlih novinarjev
Salamanca, 4. febr. AA. Nacionalistične radijske postaje objavljajo, da je general Franco odlikoval s križam za vojaške zasluge angležfce in ameriške novinarje, ki so nedavno padli na teruelski fronti
Japonska se želi
pomiriti z
Anglijo
Skrbi japonske vlade zaradi vedno tesnejšega angleško-
ameriškega sodelovanja
London. 4. febr. br. V tukajšnjih diplomatskih krogih opozarjajo, da ee pripravljajo v japonski zunanji politiki važne spremembe- Gotovi znaki kažejo, da 6e skuša Japonska znova približati Angliji, ker nikakor ne želi da bi prišlo z njo do kakega resnega konflikta. Japonca skrbi čim dalje tesnejše sodelovanje med Anglijo in Ameriko, ki prihaja vedno očitnejše do izraza zlasti na Daljnem vzhodu. Ce ee temu pridruži še Rusija. Japonska ne bi mogla vzdržati in bi morala podleči. Marodajni japonski krogi iščejo 6edai pota in načine, kako bi se poravnali vsi spori z Anglijo, ne da bi se morala Japonska umakniti iz Kitajske. Japonski vladni krogi so pripravljeni skleniti z Anglijo novo pogodbo, ki naj bi zagotovila Angliji primeren delež pri izkoriščanju pri rodnega bogastva Kitajska. Z drugimi zainteresiranimi državami bi 6e potem lahko sporazumeli. V zve®' e tem si zadnje dni merodaini japonski krogi posebno prizadevajo. da bi zabrisali svoje tesne odno-šaia do Nemčije in Italije. Tako je admiral Nota inozemskim novinarjem posebej na-glasil da med Japonsko. Italik) in Nem&io ne obstoia nikako zavezniBtvo. nego gre ea-mo za trenutno sodelovanje na političnem polju. Ministrski predsednik knez K ono je je izrecno poudaril, da japonska ustava ni fašistična, nego izrazito japonska ter da na
Japonskem tudi nihče ne misli na uvedbo režima, ki bi bil kakorkoli sličen faš zuiu. Jajx>nska želi sodelovati z vsemi državama, posabno pa z zapadlimi velesilami. Na drugi 6tran<i se doznava- da je japonski poslanik v Loindonu dobil te dni posebna navodila ter da ima že pripravljen načrt sporazuma. k«i naj bi ga sklenili Japonska in Anglija. Ta sjjcrazum naj bi nadomestil vashingtonsko pogodbo- ki je postavila načelo politike odprtih vrat.
Lisi »Jomiuri« razpravlja v svojem današnjem uvodniku o odnošajih med Veliko Britanijo in Japonsko in pravi: Sodeč po nek-h znamenjih, je pričakovati da bo Velika Britanija spremenila svoje sedanje stališče proti Japonski. Anglija je to že par-krat poskusila. V japonskem poslaništvu v Londonu se že pripravlja terem za sjx>razum med otema državama, Japonci pa se v tej stvari nočejo prenagliti, ker na drugi strani Velika Britanija sporazumno z ameriškimi državami na vso moč foreira oborožite* obah velesil na morju.
Smrt poljskega književnika
Krakov, 4. febr AA. Danes je tu podlegel pljučnici največ j; poTski dramski pisa. telj in član ooliske književne akademije, Karel Hubert -Roe tworo\vski. Pokojnik je bil v 61. leta.
»
AtrbtDi riior. d mor« mesto pomagati, kakor »i ve ln zna-
Za kritje potreb td bilo seveda najbolj primerno in preprosto, če bi črtali iz občinskega proračuna toliko izdatkov, kolikor bj jih ne bilo mogoče kriti z dovoljenimi in primarno visokimi občinskimi davščinami. Toda poslovanje po takem proračunu bd prineslo občini v najkrajšem času pogi-n. Kakor 1« razvidno iz osnutka proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1938^9 samega, je večji del predvidenih izdatkov namenjenih kritju nujnih potreb, za redno vzdrževanje plačila anuitet in za kritje stroškov za izvedbo načrtov, predvidenih že v zadnjih letih. Potrebe ljubljanskega mesta stalno naraščajo in razvoja mesta nj mogoče zavreti z gotovo številko proračunskih izdatkov. Potrebe naraščajo posebno še zaradn tega, ker (K> bili mestu priključeni okoliši, kier deloma ni bilo niti vodovoda, niti kanalov, urejenih cest. zadostnega socialnega skrbstva i. t. d.
Da bi 83 pa za vsa ta povišanja, ki so nastala v interesu mesta samega, našlo kritje 17 zvišani občinski dokladlj na državne ne-ir>osredne davke oziroma v še zvišani troša-"inski tarifi, ni bilo mogoče m tel i tj. Zato je bilo treba v osnutku predvideti zvišana do taoije mestnih podjptij in sicer na škodo raznih investicij ki so jih nameravala izvesti posamezna mestna podjetja v prihodnjem proračunskem razdobju Ker pa j s bilo mogoče za sedaj vse te investicije odložiti, po se tozadevni krediti črtali ua so se tako oiačili dohodki mestnega zaklada Kljub nameravanemu povišanju proračuna za l?lo 19'W39 torej niso predvidene nikake davšfine. nit? zvišane doklade oziroma mestne hišne davščine.
Prispevanje mestnih podjetij k administrativnemu proračunu je urejeno <*elo s samim zakonom o mestnih občinah, ki izrecno določa. da sme občima v kritje svojih potreb predvideti v prvi vrsti dohodke iz svoje last-me imovine Zak^n o mestnih olčinah je torej postavil te vrste dohodkov na prvo mesto jn to gotovo ne brez razloga Dobodki mest. miih podjetij so važna in nepogrešljiva dota-cija mestnih obfin. kjerkoli po taka podjetja organizirana in kjerkoli donašajo zadostne prebitke, Cim večji so ti dohodki' tem lažia
je tudi sestava administrativnega proračuna
in tem lažja so tudi bremena občinskih davščin. Dokaz za to nam nudijo proračuni mest Beograda, Zagreba, Sarajeva. Maribora itd., iz katarih je jasno razvidno- da prispevajo mestna podjetja visoke dotacije za potrebe administrativnega proračuna. Če torej Ljubljana računa s svojimi podjetji, nri to nič novega in nič svojstvenega za Ljubljano, ka je na ta način poslovala že vsa leta in tudii v preteklosti vedno iskala pomoči in podpore v dohodkih svojih podjetij. Stališče zakonodajalca glede podpiranja splošnih potreb mesta po mestnih podjetjih je obenem tudij stališče vseh nacionalnih ekonomov, ki odločno zahtevajo, naj pri finansiranju splošnih občinskih potreb 6odalujejo tudi gospodarsko pravilno organizirana mestna podjetja.
Čeprav so torej s proračunskim osnutkom za leto 1938/39 predvideni zvišani ozriroma tudi novi izdatki, se pa vendar niso zaradi tega povišale niti cene električnamu toku, niti pristojbine za porabo vode. Nasprotno, v gospodarskem načrtu za prihodnje proračunsko leto so te davščine oziroma pristojbine ostale neizpremenjene, tako da se v splošnem ne razlikujejo od cen in višine davščin, ki so veljale še pod prejšnjo občinsko upravo.
Letošnje dotacije mestnih podjetij 90 r»s nekoiiko višje, kot prejšnja leta. to pa vsled večjih dohodkov podjetij- katerih gospodarski razvoj se je zaradi boljše ekonomije dokaj dvignil in so se mogli zaradi tega opustiti različni izdatki. Ravno to, da ie mogoče krti pri enakih davščinah znatno večje potrebe. je najboljši dokaz varčnega in smotrnega gospodarstva z danimi sredstvi. Zato je vsak očitek poviška proračunskih izdatkov neutemeljen.
Znižanje cene električnega toka. vodovodnih pristoibin in drugih občinsk:h davščin pa ho možno tedaj, ko se bodo znižale postavke. predvidene danes za poplačilo anuitet ogromnih posojil, v katere je zabredla Ljubljana po svetovni vojni. Še hitrejšo rešitev bi pa seveda pomenil zakon o samoupravnih financah, ki ie sicer že napovedan, pa žal še do ianes ni izšel.
Z odličnim spoštovanjem.
Predsednik, dr. J. Adlešič
K popravkom ljubljanskega župana
Na drugem mestu objavljamo dva popravka ljubljanskega župana dr. Adlešiea, in sicer popravek na naš uvodnik »Pogre-■šna gospodarska politika Ljubljane« in popravek na naš članek pod naslovom »Skrivnost zmanjšanja osebnih izdatkov v ljub lianskem proračunu«.
Naši čitatelji bodo morda pogrešali v teh popravkih ono, kar je bistvo popravka in kar se običajno izraža v znanih stavkih: »Ni res da .., res pa je « Po zakonu je namreč bistvo popravka, da označuje natisnjene čm't-n:ce za neresnične, ali pa da navaja nasprotne činjenice s katerimi se pobiiajo natisnjene činienice. Zaradi tega smatramo za potrebno poiasniti našim čitateljem nekatere določbe tiskovnega zakona. Po tiskovnem zakonu (spremenjenim ■z novelo od 11 I. 1920) mora urednik brezpogojno sprejeti in natisniti popravek, ki mu ga pošlje obiastvo Privatna ali pravna oseba sme zahtevati !e popravek činjenic ki se nje tičejo, in le tedaj, če označuje natisnjene činjenice. navedene v popravku, zz neresnične. aH pa če v popravku navede činjenice s katerimi se izpodbijajo natisnjene činjenice Popravek od strani obla stva pa je glede vsebine popolnoma svoboden in ni vezan na drugo, kakor na pogoj, da je pravilno podpisan, da ni nevljuden. da ne vsebuje kaznivega dejanja in da ni napisan v drugem jeziku. Pred letom 1929 je veljala za popravek oblastev še omejitev, da ne sme biti dvakrat večji od stavka stvari, ki se popravlja. Z zakonsko novelo od leta 1929 pa je za popravke oblastev odpadla tudi ta omejitev.
V popravku na naš uvodnik o pogrešni gospodarski politiki Ljubljane, v katerem smo ugotovili, da skuša mestna občina vsako leto iztisniti iz mestnih podjetij vedno več dohodkov za splošne potrebe občinskega gospodarstva, se sklicuje g. župan, da se mestnim občinam nalagajo vedno nove naloge, ki jih je doslej izvrševala država in da so ti izdatki dosegli že 8 milijonov dinarjev To politiko nalaganja novih bremen občinam smo v našem listu že ponovno grajali Vendar moramo ugotoviti, da je osromna večina teh izdatkov obstojala že prej, pa je bil navzlic temu mestni proračun znatno nižji Popravek nič ne ugovarja našim ugotovitvam, da mora po novem proračunu žrtvovati mestna elektrarna za splošne potrebe občinskega gospodarstva že okrog 6.6 milijona . dinarjev, t. j. eno tretjino vsega dohodka od prodaje električnega toka. medtem ko Beosrad znižuje ceno električnemu toku. Gosp župan pravi, da ni mogoče primerjati položaja Beograda s položajem Ljubljane. ker uživa Beograd posebne ugodnosti Toda v našem članku smo le poudarili, da kaže beograjska občinska uprava večje razumevanje za potrebo gospodarskega razvoja mesta nego Ljubljana, ker bo pet-milijonski prihranek zaradi cenejšega nakupa električnega toka v celoti porabila za znižanje cene industrijskemu toku. Po-
litika ljubljanske občinske uprave pa gre za tem. da večje dohodke mestnih podjetij pobere za splošne občinske potrebe in s tem onemogoča vsako znižanje tarif. Obenem ugotavlja gospod župan, da bo znižanje cene električnega toka in vodovodnih pristoibin možno šele tedaj, ko se bodo znižale postavke, predvidene danes za plačevanje anuitet za posojila, v katere je zabredla Ljubljana po svetovni vojni. Zaenkrat torej ne moremo pričakovati ni" kakega znižanja cene električnemu toku, čeprav je znano, da je v Ljubljani električni tok zelo drag.
G. župan nadalje zatrjuje, da je že zakon o mestnih občinah med dohodke mestne občine postavil na prvo mesto dohodke od imovine in da je tudi stališče vseh nacionalnih ekonomov, da morajo mestna podjetja sodelovati pri financiranju splošnih občinskih potreb S temi nazori pa se ne moremo strinjati. Ne moremo več govoriti o dohodku od imovine, če mestna občina zaradi monopolnega stališča elektrarne pobere eno tretjino dohodkov od električnega toka, ker to ni več dohodek od imovine, temveč prikrita davščina. Prav tako ne more biti govora o dohodku od imovine, če morajo Ljubljančani plačati za vodo trikrat toliko, kolikor stane voda mestno občino in znaša to breme na leto 6 milijonov dinarjev. Kar se pa tiče stališča nacionalnih ekonomov, ne bo treba dokazovati, da vel m po vsem svetu načelo. da morajo mestna podjetja služiti potrebam mestnega prebivalstva in ga predvsem obvarovati privatnih podjetij, ki bi politični položaj zlorabljala.
Kar se tiče olajšav, ki jih navaja popravek glede cen električnemu toku za industrijo in obrt. ki omogočajo na podlagi posebne stopnjevalne tarife doseči tudi ceno t.25 Din za kilovatno uro. moramo žal pripomnUi, da spremembe v tarifi, ki so bile uveljavljene v zadnjih letih, niso bile nikjer objavljene, tako da mnogi interesenti, zlasti zunanji, za te ugodnosti niti ne vedo.
Tudi drugi popravek, ki se tiče našega članka pod naslovom »Skrivnost zmanjšanja osebnih izdatkov v ljubljanskem proračunu«, nikjer ne popravlja naših številk. Naše ugotovitve v tem članku vrhu tega niso bile naslovljene na mestno občino ljubljansko, temveč na »Slovenca«, ki je zatrjeval, da so se osebni izdatki v novem proračunu zmanjšali, medtem ko so se v resnici povečali, ker so bili nekateri osebni izdatki preneseni med materialne. Gospod župan le navaja razloge, zakaj so se povišali osebni izdatki, in ugotavlja, da se je število vlog na mestnem poglavarstvu povečalo od 69 787 v letu 1935. na 85.888 v lanskem letu To povečanje znaša po našem računu nekaj manj nego eno četrtino (23%) Gospod žut>an pa izvaja iz teh številk da se je število vlog povečalo za več kakor eno tretjino, medtem ko ie število uslužbencev naraslo komaj za eno četrtino.
Kriza v Berlinu
Pravo ozadje Blombergovega odstopa — Nemška vojska odklanja vmešavanje stranke v vojaške zadeve
Pariz, 4. febr. d. »New York Herald Tri bune« j'e mnenja, da se Nemčija nahaja po 30. jiuniju 1. 1933 v najhujši kriza. Spoi med vodstvom vojske hij vodstvom narodno socialistične stranke je dosegel svoj višek. Najvažnejše je dejstvo, da je večina vodstva nemške vojske prvič povedala odkrito svoje mneuje in se uprla svojemu obnovitelju kan-celarju Hitlerju. Kako daleč sega ta odpor, se še ne ia pregledati, jasno pa je. da so v teku razgovorov, ki eo bili zadnje dna, zastopniki vojaštva povedali svoje mnenje o zadevah, ki daleč segajo preko razmeroma malenkostnega vprašanja Blombe-rgove poroke. Glavna sporna točka- okoli katere 6e suče vsa za.'eva. je vprašanje, kdo naj bi izvrševal nadzorstvo nad vojaškimi silami Nemčije Kakorkoli se bo uredilo to vprašanje. je gotovo, da položaj tretjega raiha ne bo več isti kakor doslej. Narodno socialistični voditelji morajo po mnenju lisita od Hitlerja navzdol računati s silo. ki so jo semi poklicali v življenje ter je bi1 a dolgo razmeroma mina. pa ie sedaj spregovorila. Nihče ne ve bolje kakor Hitler sam, da potrebuje za izvajanje svoje notranje politike
vojaštvo, ako se že ne govori o zunanji politiki.
18 inozemskih listov zaplenjenih
Berlin, 4. febr. d. V sredo je bilo v Berlinu zaplenjenih 18 inozemskih listov, med njimi trije angleški, »Dailv Express«, »Daily Miror« in Nevcis Chronide«, 10 francoskih, med njimi »Petit Journal«, »Le Jour« in »Actioo Francaise«, štirje švicarski in en danski list. Kakor domnevajo, so bili lista zaplenjeni zaradi vesti o Rlombergovi aferi, čeprav oblasti to zanikujejo.
Horfhy odpotoval na Poljsko
Budimpešta, 6 februarja AA. Državni upravnik admiral Horthy je odpotoval nocoj v Varšavo. Spremljata ga njegov sin štefa® ta zunanji min'ster Kanya, Regentu H0rthyju bo prirejen v Varšavi slovesen sprejem.
Beležke
Zasedanje arhierejskega sabora
Arhierejski sabor, vrhovni forum pravoslavne cerkve, je včeraj ves dan razpravljal
0	poročilih posameznih podo borov, ki so proučili dodeljena jim vprašanja. Zasedanje bo trajalo najbrže še danes ves dan, nakar bo sestavljen in objavljen zaključni komunike.
Pred volitvami muslimanskega verskega poglavarja
Muslimanska verska zajednica v Jugoslaviji ima v reis ul ulemi svojega skupnega vrhovnega verskega poglavarja, v upravnem pogledu pa je razdeljena na dve skoro popolnoma samostojni telesi. Prvo s sedežem v Sarajevu obsega bivšo Bosno in Hercegovino, drugo s sedežem v Skoplju pa Južno Srbijo. Med tema dvema korpo-racijama ni bilo mogoče doseči sporazuma glede volitev reis ul uleme, tako da je muslimanska verska zajednica že par let brez vrhovnega verskega poglavarja. Sedaj pa poročajo sarajevski listi, da se je posrečilo nesporazume odstraniti in da bo novi reis ul ulema izvoljen še ta mesec.
Zanimivo pojasnilo „Samoufjrave"
Kakor smo že poročali, je policijska oblast prepovedala za preteklo nedeljo sklicani sestanek v Ljubljani, na katerem bi morali govoriti staroradikalski prvaki Miša Trifunovič, dr. Laza Markovič in drugi, ki so nalašč zato prišli v Ljubljano. O vzrokih prepovedi piše četrtkova »Samouprava«, glavno glasilo JRZ:
»Za ta sestanek se pristaši JRZ niso interesirali. Toda hoteli so mu prisostvovati tudi mačkovci, komunisti in jugofa-šisti, ki trdijo, da je bil dr Puc za časa svojega banovanja tudi njihov neprijatelj. Oblasti so zvedele, da se pripravljajo načelna obračunavanja med združeno opozicijo, pa so ta sestanek prepovedale.
„Zeleni kome*?šantiu
Pod tem naslovom polemizira krščansko socialna »Delavska pravica« z glasilom konkurenčne »katoliške« delavske organizacije, Zveze združenih delavcev, ki navadno nastopa pri raznih volitvah z zelenimi glasovnicami. Med drugim pravi »Delavska pravica«:
»Mladeniči, ki se zbirajo v vodstvu ZZD mislijo da so vseznali in da mora biti svet tak, kakor si ga oni predstavljajo v svoji naivnosti... Krščanski strokovničarji smo mnenja, da bo bolje za zelene »strokovni-čarje«, če puste svoj najnovejši poklic, v katerem so slabi diletantje, in se raje vrnejo k prejšnjemu poklicu ter tako zaključijo slabo začeto — komedijo. Tudi botrom zelenih mladeničev to ne bo škodovalo.«
Potreba avtoritete med Srbi
Znani beograiski tednik »Balkan«, ki podpira politiko JRZ. razpravlja o pomanjkanju avtoritete med Srbi, pa med drugim pravi:
»Do smrti kralja Aleksandra smo pri nas še imeli nekaj avtoritet, ki smo jih spoštovali. V poslednjih letih pa smo vse poteptali v blato in danes nihče nikogar ne spoštuje. nihče nima z nikomur obzira, kaj se-j le ljubezni. Celo naša pravoslavna duhov-1 ščina izgleda v zadnjem času, kakoi da je j zapadla političnim strastem Nekateri najnovejši pojavi kažejo, da znajo biti naši popi tudi anarhisti, in to ne samo običajni popi, temveč celo arhiereji.«
O brošuri dr. Laze Markoviča
Staroradikaiski prvak dr. Laza Markovič je nedavno izdal brošuro z naslovom »O kritiki sporazuma s Hrvati«. O tej knjižici razpravlja tudi »Samouprava«, glavni organ JRZ in med drugim pravi:
»Brošura g. dr. Markoviča je polna žalitev in klevet, strupenih zbadanj in osebnih napadov na poedince kak, r n. pr. na gg. Djuro Jankoviča in dr. Branka Kaludjerči-ča. Dr. Markovič napada tudi dr Milorada Nedeljkoviča in Dušana Nikolajevida o katerih pravi, da veljata za čudaka. Takšna podtikanja so nedostojna človeka s tolikimi intelektualnimi pretenzijami, kakršne tako rad kaže g. dr. Markovič.«
Politični shod v samostanski dvorani
»Hrvatski dnevnik« poroča, da je bil na Svečnico velik politični shod bivše HSS v dvorani frančiškanskega samostana v Sarengradu pri Sremski Mitrovici. Govorila sta župnik Franjo Rački in narodni poslanec dr Petar Gvozdič. Oba sta »razlagala notranji in zunanji politični položaj, kar je ljudstvo poslušalo z veliko pozornostjo in velikim odobravanjem. 2ivahno je klicalo predsedniku in voditelju dr. Mačku, demokraciji in svobodi.«
Tudi sarajevska apelacija
V drinski banovini mačkovci niso vložili svoje kandidatne liste za senatorske volitve. Kljub temu so se tamošnji mačkovski poslanci pritožili na apelaciisko sodišče proti sklepu okrožnega sodišča, s katerim je bil odbit vpis v volilni seznam. V skladu z odločitvama apelacijskih sodišč v ZagTebu in Snlitu je tudi sarajevsko apeiacijsko sodišče pritožbi ugodilo in odredilo. da se imaio izpuščeni poslanci vpisati v volilne sezname.
Sestanki radicevskih poslancev in žuoanov
O priliki nedeljskih senatorskih volitev se sestanejo že danes v Zagrebu vsi radi-čevski poslanci in župani iz savske banovine k posvetovanju. Enaka sestanka bosta v Splitu za primorsko in v Banjaluki za vrbasko banovino. Na vseh treh konferencah bodo poročali člani ožjega vodstva HSS.
Seljastvo v praksi
Pod tem naslovom čitamo v »Samoupravi«. slavnem elasilu JRZ:
»Bivša HSS vedno zatrjuje, da je kmečka , stranka, na kandidatno listo za senatorske volitve v savski banovini pa je postavila , za prvih pet mest. za katere računa na . siguren uspeh, tri advokate, enega inže-
1	njerja in enega učitelja meščanske šola
Iz politične službe
Beograd, 1 febr. p. Na predlog notranjega ministra ata premeščena policijski inšpektor banske uprave v Ljubljani Rafael Mahnik iz Ljubljane k upravi Beograda, policijski inšpektor uprave Beograda Vuji-ca Mičič pa k bamski upravi v Ljubljani. V višjo skupino le napredoval banski svetnik dr. Ivan Vidmar.
Ali kaSljafe
zaradi prehlad* t
Puhlmann-ov ča)
more ozdraviti draženje na kašelj, razkraja sluz ln pomiri kašelj.
Dobiva ae vseh apotekah. Originalni omot od 125 g Din 37.—.
Ogl. Kg. br. 150J-19M
Upor v Kantonu?
Kitajski general čančitang Je proglasil odcepitev Kantona od čangkajškove Kitajske
fcanghaj, 4. febr. br. Po vesteh iz Kantona je kitajski general Čančitang, ki je že 1. 1936. organiziral odpor proti maršalu Čangkajšku, proglasil odcepitev Kantona od Kitajske, v kolikor je pod oblastjo osrednje kitajske vlade. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. V mestu je nastala velika panika. Prebivalstvo beži na vse strani, ker se boji, da bodo kitajske čete mesto nanadle in ga bombardirale. Danes so dvakrat prPetela nad mesto japonska letala ki pa niso vrgla niti ene bombe. Telefonske in brzojavne zveze med Kantonom ln Hankovom, kjer je sedaj sedež osrednje kitajske vlade, so prekinjene.
Hongkong, 4. febr. AA. Obsedno stanje, ki le bilo proglašeno v Kantonu so včeraj razširili tudi na vso okolico in sicer zaradi govoric, da nameravajo neki krogi prisiliti sedanjo kvantunško vlado k ostavki. Pravijo, da so pristaši Cančitanga bivšega kantonskega župana, ki je predlanskim vodil upor proti maršalu Čangkajšku v južni Kitajski, pričeli odkrito borbo proti sedanji vladi v Kvantungu Položaj je bil davi v Kantonu zelo napet. Po vseh ulicah so se pojavile vojaške potru-lie. Neposredna telefonska zveza med kantonom in šanghajem je prekinjena.
Nasprotujoče si vesti
Kantun. 4. febr. o. Tu nihče ne ve, zakaj je bilo obsedno stanje razširjeno na vso kantonsko pokrajino. Oblasti so odredile, da morajo vse tuje ladje zapustiti kantonsko luko in se umakniti v Hongkone ali v Nlarao-Mnogo konzulov je že protestiralo proti temu, ker bodo zaradi teh ukrepov lastniki lad;j hudo oškodovani. Snoči ie bila prekinjena tudi redna plovba med Kantonom in Maraom. Mnogo bogatih Kitajcev teži v Hongkong ali pa proti severu
Bivši kantonski župan, ki je bil predlanskim med iužno-kitajskimi uporniki, se baje tud: sedaj zavzema za to. da bi se mesto brez borbe predalo Japoncem. Zaradi tesa so ga kitajski nacionalisti že ponovno napadli in ie vselej le po naključju ušel aten-tatoriem. Baie je bilo obsedno stanje razširjeno na kvantunško pokrajino zaradi propa-
Napadi na židovska trgovine na Dunaju
Dunaj. 4. febr. g. Nocoj so narodni socialisti izvršili zopet več organiziranih napadov na židovske trgovine v predme-tjih. Najprej so v III. okraju obmetavali s kamenji židovsko molilinico, kjer je bla pravkar služba božja. Pri tem so bile tri osebe ranjene. Zanetili so tudi požar v molilnici, ki so ga pa prisotni hitro pogasili. V židovskih trgovinah v II. okraiu so razbili mnogo šip. Tud- iz IV. V. in XXI. okraja poročajo o sl č nih napadih. Policija je aretirala več napadalcev. Gre za narodne soo-alist3. ki delajo po navodilih swo;ega centralnega urada. Pn napadih se poslužujejo koles-
Aretacije hitlerjevcev v Avstriji
Dunaj, 4. febr AA. Danes so v Fraiuea-kirehnu v Burgenlarflu prijeli več nacionalnih socialistov,. Dol že jih. da so skušali izvršiti revolverski atentat na pokrajinskega voditelja domovinske fronte poslanca Oo-borta.
Šele na šesto in sedmo mesto, kjer nima skoro nobenega izgleda na uspeh, je postavila dva povsem neznana kmeta, ki doslej nista bila niti narodna poslanca. Kakor se torej vidi. je teorija eno. in praksa drugo. To nas spominja na znano narodno pripovedko o kraljeviču Marku in delitvi plena. Kadar se nasiti gospoda, potem šele pride na vrsto kmet, — ako kaj ostane.«
Službeno glasilo JBZ o grških dogodkih
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja o znanih nedavnih dogodkih v Grčiji in pri tem piše:
»Nas v Jugoslaviji zares boli, ako v Grčiji ni mira in reda Njihove notranje stvari se nas ne bi tikale, ako ne bi imele vpliva na splošno varnost Balkana in ako nam vsem od Beograda do Ankare ne b, bila pn srcu državljansko in vojaško močna Grčija. Grška opozicija bi mogla z malo več potrpljenja in lojalnosti gledati na aktivnost momentane grške reakcije, kakor so tudi politiki in njihove stranke v Jugoslaviji mirno pustili avtoritarnemu režimu čas za njegov razvoj, dokler ni prišla ura za normalizacijo. S svojim nedavi.im nastopom so Atenci prinesli samo zmedo v normalni tok sedanje vladavine.«
Fašistično časopisje
Glavni tajnik fašistične stranke je dal te dni direktorjem vseh italijanskih listov in publikacij, ki so organi stranke, navodila o »duhovni in tehnični organizaciji fašističnega časopisja«. Kakor posnemamo po italijanskih listih, sta vzgoja in propaganda dve glavni funkciji fašističnega časopisja. Članki naj bodo kratki, jasni in lahko razumljivi, ker morajo biti fašistični listi namenjeni najširšim masam. V poročilih o velikih svečanostih naj listi omenjajo le najpomembnejše javne predstavnike, ki so Ml i navzoči, ne pa celo k >-lono imen. ker je glavno stvar sama in ne osebe. V izbiri svojih rimskih dopisnikov morajo vsi lokalni (provLicialni) listi pa žiti, da pošljejo v prestolnico samo take ljudi, ki so zavrgli »stare obič-ie, tipične za nemogočo lokalno miselnost«. Tajnik posebej opozarja na veliki pomen fotogra-; fij v listih. V splošnem pa se morajo vsi j fašistični listi zavedati svoje najviSje na-1 loge: biti v službi imperialne zavesti in 1 avtarkične miselnosti.
gandmega delovanja njegovih ljudi prott
maršalu Čangkajšku, ki se je v zadnjem času razširilo na vso kvantunško pokrajino. Po drugih bolj verjetnih vestah so bili včeraj iz.<!am novi strogi varnostni ukrepi zaradi zanesljivih informacij o bližnji japonski koncentrični ofenzivi proli Kantonu.
Šanghaj, 4. febr. w. V splošno dobro poučenih krogih se kategorično desmantirajo vesti o državnem prevratu v Kantonu • katerim so skušali zrušiti pokrajinsko vlado v Kvantungu.
Obstreljevanje Kantona
Hongkong. 4. febr. o. Skupina japonskih vojnih ladij se je na vse zgodaj pojavila v bližini Kantona in pričela obstreljevati utrdbe Bocca Tigns, ki so zgrajene ob izlivu Čukianga. ob katerem leži tudi Kanton. Vojne ladje so skušale priti mimo teh utrdb neposredno pred kantonsko pristanišče, kar jim je delno tudi uspelo, nakar so iz neposredne bližine utrdb pričele obstreljevati posamezne južne kan tonske okraje.
V mestu je medtem zavladala straSna panika in na tisoče prebivalcev je pričeHo božati rz mesta na vse strani. V dopoldanskih urah so se pojavila nad Kantonom tudi japonska letala, ki so posamezne mestne okraje hudo bombardirala Po dosedanjih vesteh so bombe ubile 50 ljudL
Novi japonski uspehi
Hankov, 4. febr. d. Po večdnevnih bojih, ki so dosegli v sredo ponoči v hudem bombardiranju kitajskih postojank pri Fengjangu svoj višek, so Kitajci umaknili svojo fronto včeraj zjutraj z opustitvijo Pengpuja k Jezerom, ki so t zve« s reko Vaj. Japonci so na ta način prispeli pred močno utrjene in z naravnimi ovirami ojačene glavne kitajske postojanke. Od odpornosti te kitajske fronte je odvisna usoda železnice Tiencin-Pukov, v kolikor je še v kitajski posesti, ter usoda vzhodnega odseka lunghajske železmice. Na obeh .straneh 90 pognali v boj sov« divizije.
V Gradcu obsojen jugoslovenski državljan
Gradec, 4. febr. w. Pred tukajšnjimi sodiščem se je danes zaključila razprava proti jugoslovenskemu državljanu zdravniku dr. Dušanu Kune ju. in proti avstrijskemu državljanu Jotdp-u Sperku zaradi vele-izdave. Po večdnevni razpravi, ki je bila ta.Tia, ee je danes javno objavila oliso ilbo. Dr Kune] je bil obsojen na dve leti. Sperk pa na tri leta ječe. Dr Kunej bo >po prestani ka7.nd if-t:na-n ia A\-str;je.
Strossmayerleva proslava
v Becgraciu
Beograd, 4. febr. p. V vseh beograjski
šolah so danes slovesno proslavili Strossma-yerjev dan. Na posameznih zavodih 90 bile akademije z izbranim programom. Profesorji so imeli predavanja o pomenu in zaslugah velikega ju gosi o venske ga škofa za narodno prebujen ie. Proslave so pokazale, kako globoko spoštuje Beograd vse, ki »o sJužni za jugoslovensko idejo.
Jugoslovenska akademija v spomin dr. Baaerja
Zagreb, 4. febr. o. Za obletnico no^tve škofu Stroesmaverja je Jugoslovenska akademija znan sti in umetnosti priredila dopoldne svečano sejo. ki pa je bila v smiehi sklepov komemorativne seje o> smrti po-kojmega škofa dr. Bauerja posvečena spominu na tega drugega pokrovitelja a ademi-je in hrvatskega metropolita Svečame sej® aka iemije so se udeležili kot zastopnik Nj» Vel. kralja poveljnik konjeniške divizije nemi Ra 'ko Raketi č, nadškof dr. Ste kiao» vseučiiiški rektor dr. Lovrič. dr. Anle T ruta. bič. župan «..r. Peiičič iri drugi odlični stooniki hrvatskih kulturnih in nacionalnih kroirov, mnogi člani akademije tn veeučili-škesa profesorskega zbora.
Naimee o o-bolelega prL-'(?eiinik« dr. BazaJa je sejo vodil podpredse Inik prof. Hondi Po uvodnih pozdravih je prečkal sovot, ki ga. .je imel prelsednik dr. Bazala na interni ko-mem-oratiivn,i seji akademije o poko nem rad. škofu «iir. Bauerju. Nato je o pokojniku kot filozofu predaval prof dr. Zimmermann » zagrebške bogoslovne fakultete.
Nesreča italijanskega parnika pri Korčuli
Split, 4. febr. o. V bližini rta Ražnjl^a na ju^-ni strani Korčule se je potonil italiiar.ekl 650'onski iw,niik »Garda« lz Barija Bil je na poti v Metkovič, da prevzame tovor lesa za, Italijo. Priplul je preko Jadranskega mor. ja, ko se je pojavrla močna burja. Skušal je vrniti okrog Korčule in se zateči v bor-čirski kanal, vihar pa ga je zanesel v ne-posrel-no bližino Ražnjiča ki ga vrgel ob pečine, da ee ie v nekaj trenutkih potop:!. Posadka parnika. ki šteje 12 ljudi, ee je ▼ zadnjem hipu rešila. Davi je posadka parnika -prispela v Split., od koder jo bo ItaM-jamski konzul poslati nazaj v Italija
Premestitev
Beograd, 4. febr. p. P0 službeni potrebi je premeščen višji veterinarski pristav Fran Herkovič iz Črnomlja v Slovenjgradec.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vobče lepo vreme. Zjutraj megleno. ponoči mrzlo.
Zagrebška: Stalno zmerno hladno vreme, le ponekod oblačno, zjutraj pa megleno.
Dunajska: Jasno vreme bo trajalo dalja, v nižinah mra%
Naši kraji in Ifadje
Petdesetletnica društva pravnika"
bo po sklepu občnega zbora dostojno proslavljena
Ljubljana, 4. februarja.
V sredo popoldne je bil v ljubljanski pravosodni palači 48. občni zbor društva »Pravnika«. Skupščino je otvoril predsednik dr. Metod Dolenc, ki je toplo pozdravil številno zbiane pravnike in med drugim izvajal:
»Danes Vam polagamo račun o poslovanju društvenega odbora in o položaju Pravnika. Pri tem ne smemo prezreti, da se nahajamo od 26. januarja L 1. dalje v petdesetem letu društvenega obstoja in delovanja. Društveno petdesetletnico moramo čim
JPreeteednJte	prnt dr. Metod Dolenc
šostotnejše proslaviti, ker Smo to dolini
vzvišeni ideji, kateri služi naše društvo. Punčica v očesu nam je naše glasilo »Slo renski Pravnik«, iti je priznano v naši ožji m> štrli domovini, pa tudi v tujini Za ©gromno deio gre zahvala našemu marljivemu uredniku dr. Rudolfu Sajovicu in vsem sotrudnikom. Sili me tudi dolžnost, da erečem s tega mesta najglobokejšo zah-vaJo vsem onim, ki so pripomogli, da se naše društveno glasilo tako lepo udejstvuje. Mislim na naše dobrotnike, ki so nam naklonili podpore. V' prvi vrsti je to naša banovina, dalje odvetniška zbornica. Na pobudo odvetniške zbornice in z njeno podporo nam bo omogočeno, da bomo letos pričeli izdajati v »Slov. Pravniku še tretjo pri-ilogo, upravnosodne odločbe naših najvišjih instanc. Daije so nam z rednimi podporami priskočili na pomoč ministrstvo pravde v Beogradu in pa predsedništvi mestnih občin ljubljanske in mariborske. Društvo je prirejalo predavanja in diskusijske razprave o prednačrtu občega državljanskega zakonika. Društvo lepo napreduje in opažamo precejšen prirast članov iz mlajših vrst.«
Občni zbor je vzel predsednikovo poročilo z živahnim odobravanjem na znanje, na kar je podal svoje poročilo društveni t2jnik sodnik France Orožen Poudarjal je, da si je odbor predvsem nadel nalogo, da ui zvišal število članov in je v ta namen uvedel posebno akcijo, ki je dobro uspela. Števulo članov je naraslo za 70, tako, da jih je danes 825. Posebno važen je sklep odbora, da bo društvo izdajalo zakone z absolutno zanesljivim prevodom s kratkimi pojasniii in z dotakom razpisov in odločb. v obliki Sc ha u er-M-an z o ve izdaje. V načrtu je. cia bi letno izšla eden ali dva taka. zakonika. Kot prvi in najbolj potreben je kazenski postopnik, ki se v priredbi univerzitetnih profesorjev dr. Metoda Dolenca in dr. Aleksandra Maklecova že tiska in bo v kratkem izšel. V znanstvenem pogledu je društvo priredilo več predavanj, ki so bila dobro obiskana In je društvo sodelovalo tudi pri pripravah za nameravani kongres pravnikov v Novem Sadu. ki je bil žal pre-kržen. Društvo se je po svojih odposlancih udeležilo odkritja spomenika dr Ivanu Tavčarju v Poljanah in položilo na njegov grob ■ep venec. Pri tej priliki je imel 9pominski *ovor dr. Metod Dolenc, ki se je spominjal dr. Tavčarja kot enega prvih pravniških pi-
tupunčieevo slavje v Beogradu Prešernov dan v čačhu
Beograd, 4. februarja
Šestdesetletnico našega pesnika Otona Župančiča bomo proslavili tudi beograjski Slovenci na svečan način Prosvetni odsek Slovenskega ženskega podpornega društva pripravlja slavnostno akademijo, ki bo v četrtek> 10 februarja, v veliki dvorani Ruskega doma. Režijo slavnostne akademije je prevzela umetnica ga. Cirila Škerlj-Me-dvedova. Na akademiji sodelujeta tudi člana beograjske opere gdč. Anita Mezetova in g. Josip Rijavec.
Poleg predavanja o Župančiču, ki ga bo imel pisatelj g. Slavko Savinlek, so na sporedu recitacije in deklamacije ter četrto dejanje iz »Veronike Deseniške«, ki jo je lani v celoti uprizorilo Društvo Slovencev v Beogradu Na akademijo je povabljen tudi beograjski Penklub. prosvetni minister in rektor beograjske univerze. Čisti dobiček je namenjen za pomoč revnim beograjskim Slovencem. Vso beograjsko slovensko javnost opozarjamo na to akademijo! Vstopnice se že dobe pri blagajni Ruskega doma.
Iz čačka pa poročajo, da bodo tam v nedeljo 6. t. m. z lepo svečanostjo proslavili Prešernov dan. Društvo »šola in dom« na ondotni gimnaziji je pripravilo skrbno izbran spored in sicer bo o Prešernu predavala gdč prof. Margiia Radovi&eva, četrto-šolka Ange'a Bratma bo dek/amtra/a »Vrbo« in še eno Prešernovo O Prešernovem rojstnem kraju bo predaval prof. Slavoljub Sekovanič. dijaški zbor pa br poleg drugih pesmi zapel Flajšmanovo »Pod oknom« in Vilharjevo »Iz bratskog zagrgljaja«. Denarna zbirka bo poslana odboru za odkup in preureditev Prešernove rojstne hiše v Vrbi
sateljev in sodelavcev »Slovenskega Pravnika« in je naglašal njegove borbe za priznanje pravic slovenskemu jeziku v uradih.
Blagajniško poročilo je podal odvetnik dr. Anton Urbane, ki je poudarjal, da je finančno stanje društva zadovoljivo. Zahvalil se je vsem podpornikom in prosil, da ostanejo tudi v bodoče društvu naklonjeni. Preglednik računov dr. Janko Žirovnik je poročal, da je blagajniško stanje v redu in je predlagal, da se podeli odboru in blagajniku absolutorij z zahvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Na predlog profesorja dr. Rudolfa Sajovica je nato občni zbor soglasno sprejel sledečo resolucijo:
Upoštevajoč, da učni in znanstveni zavodi, kakor inštituti, muzeji, seminarji, fakultetne knjižnice in drugo, ki edino zagotavljajo resnično in uspešno znanstveno delovanje univerze, pri juridični fakulteti univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, še niso ustanovljeni, kolikor pa so. še niso izgrajeni v tolikšni meri, da bi se do9egli za-željeni uspehi, pričakujemo, da bo kravljev-ska vlada izgraditvi učnih m znanstvenih zavodov na juridični fakulteti v Ljubljani, ki so predpisani z univerzitetno uredbo, posvetila svojo posebno pozornost.
Odbor društva je bil pooblaščen, da ▼ zmislu sprejete resolucije vse potrebno ukrene. Pri volitvah je bil na predlog dr. Krapeža z vzklikom izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom dr. Metodom Dolencem na čelu.
Kako je Zgornja šiska proslavila Vodnikovo 180 letnico
Društvo Vodnik v Gornji Siski je na sve-čnieo prav lepo proslavilo 180-letnico Valentina Vodnika,gornješišenskega rojaka Le žaJ, da je bila dvorana mnogo premajhna Proslava se je začela ob 10. s svečano malo v Kosezah, kateri so prisostvovali vsi člani in toliko občinstva, da je bila cerkvica nabito polna. Nato so izvedli odborniki nabiralno akcijo po Zg. Šiški za sklad Vodnikovega rojstnega doma. Darovalci so vsi prejeli v spomin lične razglednice Vodnikovega doma in Vodnikove slike. Zvečer pa je društvo imelo slavnostno akademijo, ki jo je otvoril društveni predsednik g. Pire in pozdravil goste med njimi župana mestne občine. G. predsednik je zatem podal oris društvene zgodovine in naglasil, da je dolžnost javnosti in obiastev, da se odkupi Vodnikov rojstni dom
Po končanem govoru je podelil častni diplomi z Vodnikovo sliko zaslužnima članoma bivšemu županu g. Ivanu Zakotniku in g. Ivanu Tavžlu. S kratkim nagovorom je očrtal njune zasluge za društvo. V imenu obeh odlikovancev se je z lepimi besedami zahvalil g. Zakotnik za odlikovanji.
Življenjepis Vodnika je nato podal v obširnem govoru podpredsednik g. Obrsnel. Občinstvo je nagradilo govornika z navdušenim ploskanjem Zatem je nastopil mladinski zbor s tremi pesmicami, ki so bile glede na doršeno izvedbo deležue pri občinstvu lepega odmeva. Enako je navdušil občinstvo nastop 12-letnih deklic Strgarjeve in Maroltove, ki sta zapeli v duetu tri pesmice. Mnogo obetajoči talent je pokazala Strgarjeva, ki je samostojno odpela »Mornarjevo usodo«. Dovršeno je odpel tri pesmi društveni zbor in istotako tri pesmi meš. društ. kvintet. Poslednjo točko sporeda »Slovo iz Gorjuš«, odlomek iz »Žibertovega Balanta«,ki ga je napisal dr. Lah. so prav zanimivo odigrali člani dramskega odseka v spretni režiji g. Obrsnela Posebno js ugajal Valentin Vodnik v osebi g. RohaČka v prizoru, ko se poslavlja od mladine in kmetov.
Večer je bil odlično pripravljen in gre društvu vsa pohvala. Naj še naglasimo. da bi bila dolžnost bele Ljubljane, da se Vodnikov rojstni dom odkupi.
Cestni promet v Trbovljah
Dobra vozila, slabo cestno omrežje
Trbovlje, 4. februarja.
Trboveljsko avtopodjetje Dolanc, ki vrši osebni prevoz med kolodvorom in krajem Trbovlje je pred kratkim stavilo v promet krasen, nov avtobus, ki do svoji moderni aerodinamični liniji, prvovrstni karoseriji in praktični notranji opremi ustreza vsem zahtevam živahnega osebnega prometa v trboveljski dolini. Vožnja z novim avto-Dolancem je udobna in mirna. Močni motor »Opel-Blitz« te s svojimi 79 ks pri polnem vozu potegne kaj hitro po vsem črnem revirju. Karoserija je pravo mojstrsko delo mariborske tovarne Pergler. Nov dokaz velikega tehniškega napredka našega obrtništva in konkurenčne zmožnosti z inozemskim delom.
V kolikor so sedaj Trboveljčani lahko zadovoljni z modernimi prevoznimi STed-stvi, s tem manjšim zadoščenjem zrejo na vse večje zanemarjenje ce sitnega omrežja. Glavna cesta od kolodvora do vasi Trbovlje je že od jeseni brez novega gramoza. ki sicer leži že dolge mesece v nedotaknjenih kupih ob cestišču a čaka. da ga bosta dež in veter razkrojila, preden bo kaj koristi za blatno cesto. Biato do glež-njev in prah preko glave odlikujeta to tr-
boveljsko glavno prometno žilo, za katero se ne brigajo ne cestarji, ne pristojni cestni odbori kjer imajo brez dvoma odločilno besedo tudi trboveljski zastopniku Bil bi že skrajni čas. da se ce.*ta očisti in posuje z gramozom. Izredno ž>vi avtobusni in tovorni promet tudi sicer zahtevata razširjenje ceste na nekaterih mestih (pri Hribarju, od Sokolskega doma do Cimermana).
Enako ovirajo promet brzojavni in elek-trovodni drogovi, ki so na več mestih postavljeni preveč ua cesto in so bili že ne-kolikokrat vzrok prometnim nezgodam in kratkemu stiku. Ostri ovinek cestfc pri cementarni je bil že od nekdaj huda prometna ovira. Ravnateljstvo cementarne bi brez velike škode lahko prav sedaj, ko podira staro tovarniško poslopje odstopilo vsaj dva metra zemljišča, ki ba zadostovalo, da se cesta izpelje v blažjem in preglednejšem ovinku. Pristojnim činiteljem, ki so pač prav blizu ravnateljstva TPD, bi to bilo z malo dobre volje prav lahko ukreniti. Pla-zovje blizu lesnega skladišča vse bolj ogroža ves promet Gesto je treba temeljito zavarovati, hrib pa očistiti vseh plasti, saj bi utegnile baš ob pomladnem deževju zgr-meti še z večjo silo v dolino in povzročiti nepotrebne hude prometne nesreče.
Tatinske trojke obiskujejo trgovine
Nekateri trgovci niti nočejo več prijavljati tatvin
Ljubljana, 4. februarja Nedavno smo poročali o aretaciji dveh mladih vagabundov iz Zagreba, pri katerih je policija povsem slučajno naletela na kup nove garderobe, ki sta jo bila fanta brez dvoma nakradla po raznih ljubljanskih trgovinah. Za njima so organi kriminalnega oddelka postali pozorni še na tri Hrvate, ki so v neki trgovini s čevlji po preizkušenem triku — dva sta izbirala in se pogajala, tretji pa je kradel — odnesli nekaj blaga. Pozneje so enega izmed njih aa kolodvo-
ru prijeli, dočim sta dva srečno odnesla pete. Kakor je policija dognala, sta moža še po tistem v neki trgovini v Florijanski ulici iskala ugodne prilike, a ko so jima prišli na sled, sta vnovič pobegnila pred aretacijo.
Pri možu, ki je policiji ostal v rokah, nekem Svetozaru Miciču iz Bjelovara, pa so po podrobnejši preiskavi našli za nekaj tisočakov najrazličnejšega blaga. Micič mora biti po vsej priliki star strokovnjak v kriminalnih rečeh. Lepo, elegantno uro iz kro-
n, vredno Udsft 500 As, Je snd spretno skriti ne nsdJehti, da so jo na Si pri njem šele potem, ko je bil ie nekaj dni zs zapahi Ramo tega mu je policija zaplenile štiri velike kose popelina as srajce, nekaj kosov finega sukna, kakršno se prodaja po kakšnih 300 din meter, lep pulover in lepo izdelan nož. Kekor kažejo vsa znamenja, mora biti v mestu na delu večje družba tatov iz Hrvatske, ki se porazdeljujejo v manjše skupine, največkrat v trojke, hi kradejo po trgovinah in povsod, kjer jim kaj vrednega pride pod roko.
Največ preglavic zasledovanja teh rokoma vhov pa dela policiji dejstvo, da se trgovci po navadi sploh ne zanimajo za zaplenjeno blaga Micič je priznal, da je vse, kar so dobili pri njem, nakradel po ljubljanskih trgovinah, noče pa navesti nobenih podrobnosti. V interesu našega trgovstva je, da od svoje strani pomaga razjasniti tatvine. Če se oškodovancem ne bi zdelo vredno, prijavit' primere, ko jim rokomavhi odnesejo za nekaj tisočakov blaga, bomo lahko v resnici začeli verjeti, da se na našem trgu kriza nič več ne pozna.
Delovanje trboveljskega akademskega društva „Mladi"
Trbovlje 4. februarja
Trboveljski akademiki, o katerih smo že poročali, da 60 se zbrali v izobraževalnem društvu >Mladk, so bili; tudi zadnji čas prav pridno na delu- Poleg rednih tedenskih sestankov in članskih predavalaih večerov /3 društveno vodstvo priredilo dvoje zelo zanimivih javnih predavanj. Univ. doc. prof. dr. Gogala je govoril o sodobni mladini. V kratkem presledku je sledilo predavanje prof. Joža Zemljaka o problemih Slovenstva. Predavanji sta bili prav dobro obiskani. Poslušalci. izključno delavci, so z živim zanimanjem sledili predavateljem in se udeležili proste debate z željo, da ti se v Trbovljah vršila redna predavanja o vsžh perečih vpra šanjih in ustvarila zamisel ljudske univerze. Ustanovitev meddruštveneca krajevnega odbora bi vsekakor pospešila uresničenja te prepotrebne kulturne ustanove.
Za nedeljo nam trboveljski :Mladi€ pripravljajo umetniški užitek. Akademski pevski zbor priredi na pobudo >Mladih< ob 10. koncert v Sokolskem domu. Umetniško preiz kušeaii pevski glasnik ljubljanskega vseučilišča bo na tem koncertu predvajal slovenske umetne in narodne pasmi, med drugimi Matije Tomca (Trubarjev očenal), Jakoba Gallusa, Foereterja. ter naših modernih Adamiča. Lajovica, Ravnika Ln Kogoja. Koneert Akademskega pevskega zbora, ki uživa upravičeno državna in tudi mednarodni sloves« utegne biti za Trboveljčane prvovrsten glaeteni dogodek. Nikdo naj ga ne zamud;, ki mu ie do prave glasbene umetnosti. Našim ^Mladim« vse priznanje za njihovo iniciativo na poiju kulturnega dela ki mu bo nedeljski koncert brez dvoma proširil potrebni krog prijateljev in podpornikov.
Breznik podlegel poškodbam
Maribor, 4. februarja
Poročali smo o razburljivem dogodku, ki se je pripetil ob priliki domače veselice pri Rcpičevih pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Sredi vesele družbe se je nenadno pojavil ob veznih vratih neki Rudolf Kovačič, ki se je pred družbo razkoračil in že tudi naperil lovsko puško v družbo. Strel je zadel 24-letnega posestniškega sina Franca Breznika iz Negove, ki so ga prestreljenega trebuha prepeljali v mariborsko bolnišnico. Zdravniki so se prizadevali, da bi mu rešili življenje. Toda nastopile so komplikacije in snoči je Br<. ,iik po groznih mukah podlegel poškodbam. Orožniki so Ko-vačiča. ki je znan pretepač, aretirali ter izročili mariborskemu okrožnemu sodišču.
Razmere v Delavskem domu
Ljubljana. 4- februarja O Delavskem domu se zadnji čas čita marsikaj zanimivega, bodi že v člankih, bodi že v popravkih. Prav nedavni popravek v »Slovenskem Narodu-* (26. p. m.) me zavaja kot resnicoljuba m dobrega poznavalca razmer, da napišem v »Jutru« naslednje ugotovitve:
Da bi bile službene razmere v ijubljan- J skem Delavskem domu — (deio^ni čas, plače. stanovanje, prehrana, prosti č^s in drugo) — do zadnjega časa prav take, kakor so bile uvedene ob otvoritvi Doma. ni resnično. Glede hrane je treba povedati: lani avgusta so bile gicde na pritožbo na mestno poglavarstvo zaslišane od pristojnega komisarja vse kuhinjske uslužbenke in so se, čeprav vsaka posamič zaslišana, soglasno
Perilo ie hitro oprano
če vzameS vedno
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
.•',n*o ftdmOVonJe 4?n sko
pritožile, da dobivajo nezadostno in presta no hrano. Pritožba je veljala le za uslužbenke v kuhinji, dočim so sobarice dobivale hrano pred postrežbo gostom, torej svežo in v izdatni količini. Koliko se je doseglo s pritožbo na mestnem poglavarstvu, je dokazalo dejstvo, da so uslužbenke kljub zagotovilom, da lahko vsaka uslužbenka izjavi resnico, izgubljale službo brez tehtnega vzroka, druga za drugo, kar jih je dovedlo do tega. da so se organizirale Od mestnega poglavarstva je prišla okrožnica, da je za-branjeno uslužbenkam pritoževati se kakšnim upravičenim odbornikom.
Uslužbenke v Delavskem domu prebijajo v parketirani spalnici v četrtem nadstropju. V spalnici je zdaj štirinajst postelj (pred 15. decembrom jih ie bilo 18). Spalnica je zračna, toda pozimi mrzla, ker se kuri le zvečer od 18. do 20 ure, torej
v	času. ko je pretežna večina uslužbenk zaposlena še najmanj poldrugo uro. Isto velja glede umivalnice. Topla voda je na razpolago le čez dan. ko so uslužbenke še na delu, in sicer od 7. do 20.
Čitali smo v omenjenem popravku, da se plače uslužbenk gibljejo med 30<> in 600 din mesečno. Resnica je tale: ena sama uslužbenka ima 450 din, neka druga usluž benka 350 din, 13 uslužbenk po 300 din. 7 uslužbenk po 250 din in ena uslužbenka 200 din s hrano in stanovanjem Sedanja uprava neupravičeno očita uslužbenkam razne ugodnosti, ki jih doslej niso ne prejele, ne užile. Nasprotno! Pod prejšnjo upravo so uslužbenke dob:le nakaznice za prehrano, kakor vsak gost in so r. njimi svobodno razpolagale. Vsaka uslužbenka je imela po 6-mesečnem službovanju pravico do 10-dnev-nega dopus ta, zda i pa dobi šele po 2-let nem službovanju 7 dni dopusta. Prej je bila vsaka uslužbenka vsako tretjo nedeljo ves dan prosta, kar je zdaj odpadlo. Sobarice so imele po dve in dve skupno sobico, dočim so bile kuhinjske uslužbenke ▼ eni sobi s sedmimi posteljami; vse sobe so bile pozimi ves dan kurjene. To so najpomembnejši »priboljški« pod raznimi številnimi »ugodnostmi«.
Čitali smo vprašanje, zakaj so se uslužbenke organizirale. Vsaki novovstopivš? uslužbenki je biio od strani sedanjega upravitelja strogo zabranjeno organizirati se. Tega so se nove uslužbenke z malimi izjemami tudi držale. In tako je veljalo do nedavnega. G. upravitelj Pelan je začel nato sam pripravljati uslužbenke do tege, da se organizirajo v okv :ru JKZ. kar pa je bilo že organiziranih v družbi živilskih delavcev, naj bi prestopiie. Tako sta nastali dve organizaciji, prva kljub prepovedi, druga i« »prigovarjanje«.
V dobi sedanje uprave je zapustilo službo v Delavskem domu 24 uslužbenk, ki so veljale za stalne, da niti ne omenjamo onih. ki so bite v službi le po nekaj dni. a so bridki* razočarane spet zapustile službo, deloma po odpovedi uprave, deloma po lastni volji, ko so spoznale razmere. Ne eno ne drugo ni odlično spričevalo za sedanjo upravo. Glede na vse to pač ni čudno, da prejema uprava vedno nove prošnje zt sprejem v siužbo. saj pri tolikšni izmenja
vi	uslužbenk venomer potrebuje nove moči. A tudi to je spričevalo!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Planinski pogrebci in grobarji
Kamna gorica, 3. februarja.
Izredno zanimiv primer sem doživel nedavno. Ušesom nisem mogel verjeti, dokler mi niso potrdile tudi oči, da je prišel planinski grobar — krokar — k pogrebščini v dolino, v bližino vasi.
Krk — krok — krk — se je razlegalo v dolgočasno megleno pokrajino, v gozd, ki je zasnežen sanjal zimski sen. sAli je mogoče? In že spet krok — krok — krk. Bližal sem se kraju, od koder sem bil čul nepričakovane glasove. Iz goščave je zlezla velika črna ptica in že se je zamodri-lo temno perje. Ptica je zakrožila in se dvignila v meglo. V goščavi sem našel ostanek lova društva »Lovske vzajemnosti«, zastreljeno srno. Lovci je niso našli, grobar s planine jo je odkril.
Kako jo je našel, mi ni razumljivo. Saj vendar ljudje ne pomnijo, da bi bili krokarji v dolini. Ce pa leti iz Karavank v pogorje Jelovice, leti kakih 600 do 800 m nad savsko dolino. Ali je mogoče, da je
opazil srno s take višine?
*
Krokarja pozna iz pravljice otrok, še preden v šolo hodi. Med naibolj razširjenimi je tista o krokarju in lisici. Tudi naslikanega vidimo v otroških knjižicah. Kljub temu pa je prav malo ljudi ki bi ga poznali vsai iz muzeja ali ga vedeli nagačenega v Soli. živega krovarta videti je imel le malokdo priliko. Vel'ko Hudi zameniuje krokarja s črno poljsko vrano, ki pride k nam ie v hudih zimskih dnevih. Med dolinskimi lovci pa jih je malo, ki bi ga poznali. Planinci, ki so videli kro-
j karja plavati v višini, so ga zopet zamenjali s planinskim orlom. Krokarja poznajo najbolje pastirji, planinski lovci in pa gorski vodniki. Nekaj izrednega je. če kdo najde krokarjevo gnezdo.
Pri nas je krokar izredna planinska ptica. Slišiš ga v planinah večkrat, toda vidiš ga le prav redko, ker pač večina planincev premalo opazuje in je preveč glasna v velikem božjem svetišču. Krokarja za kričače ni nikjer, kljub temu pa bi lahko trdili, da je povsod. Kraljestvo krokarjev je redko zasedeno, toda je ogromno. Kadar v planinah kraljuje najsvetejša tišina, zasliši š zamolkli krokarjev glas: kr-kr-kr. Visoko nad teboj, v neskončni sinlini plava črni grohar. Dogodi se. da prileze planinec tiho, neslišno izza pečino. Z oguljenega, od gorskih viher razdejanega trša se spelje velika, dvakrat večja črna ptica. V soncu se kar zamodri temno perje. Marsikdo ostrmi in ugiba: kaj bi le to bilo? šele vodnik ali lovec pojasni, da je to planinski grobar, črni krokar.
Dviga se vedno više in više, plava, dokler ne izgine v sinji, neskončni modrini. Kjer so planinci, ga — kakor rečeno — navadno ni. Kjer so lovci, se pa takoj oglasi ln se tudi rad pokaže. Toda navadno tako, da ga nI mogoče ustreliti.
Sveto tišino planin prekine rezek pok lz rlsanice. Na belem produ je smrt. Cez strmo steno zdrsne gams ln udari as ostro kamenje proda. Ts pok je mak sa krokarja ln gorske kavke: da bo pojedina — pogrebSčina. Kr — kr— krvi — krvi! Gk»r> ske kavke že obletujejo srečnega lovca, ki
puli gamsovo dlako in komaj čakajo, kdaj bo iz gamsa iztrebljen drob. Posedajo po pečinah in zopet krožijo kričeč: krvi — krvi — fiv — fiv... Dva krokarja sedita na golih trših in krakata gamsu pogrebni-co. Čakata v varni razdalji, da bo lovec odšel.
Kadar pade gams v nedostopnih pečinah. takrat grobarji in gorski pogrebci krakajo in žvižgajo pogrebno pesem. Kdo jim je povedal, da je strel navadno znak smrti? Čeprav precej redko čujejo streljanje v planinah, vendar dobro vedo. kaj se dogaja. Ce ranjena divjad beži, ji gorska kavka, plavajoča dober meter nad zemljo, sledi nad krvavo sledjo, kakor lovski pes po sledi na zemlji. Ko divjad omaga. pokliče kavka še druge pogrebce m grobarje na pogrebščino. Zdrave divjadi se ne lotijo.
Pri nas v planinah je že malo krokarjev, iz doline pa so se že popolnoma izselili in je prava redkost, če ga v dolini slišite ali vidite. Vendar najdejo vsako mrhovino, posebno v planinah.
Nepojasnjeno je, kaj vodi grobarje in pogrebnice, rumenokljune planinske kavke, k pogrebščini. V mnogih primerih bistre oči. Toda dogodi se. da bi človek podvomil, kako neki je ptica mogla opaziti zaželeno pečenko z višave, kjer navadno plava ali prebiva. Pomagati ji mora pač tudi voh.
Krokarjev je rss vedno manj. Mnogi sodilo, da love! preganjajo in uničujejo naša redka bitja v svobodnem stvarstvu. V marsikaterem primeru imajo prav. fle tako menijo, pri krokarju pa delajo lovcem krivico. Krokarja nihče ne strelja, že zaradi tega ne, da bi ne bil noten mir v plani-
nah. V gnezdih pa jih tudi nihče ne uničuje. Kaj je vzrok redčenja lepe ptice?
Pomanjkanje hrane. Pred davnimi leti, ko še ni bilo strogih sanitarnih predpisov in se je v dolini tudi več paslo kakor danes, takrat je bila miza krokarju kaj bogato poginjena tudi v dolini. Živina je poginila, v časi so jo malo zagrebli. Ce pa je ležala mrhovina v bolj oddaljenem kraju, so jo prepustili ujedam in roparieam. Z novimi zdravstvenimi predpisi so bili ljudje primorani primerno pokopavati mrhovino. Krokarju je tako zmanjkalo hrane v dolini. Moral se je preseliti v višje kraje, kamor še niso segli moderni predpisi. V dolini je ostal krokar le še v pravljici.
Večkrat pogine kaka žival v težko dostopnih krajih. Kdo drugi naj jo pokoplje, kakor planinski grobar krokar! Za krokarja pa skrbe tudi lovci. Nekaj divjadi je zastreljene. pa tudi od uplenjene ostane drob za krokarje in kavke. Največ hrane pa preskrbe krokarjem snežni plazovi. ki vsako leto uničijo nekaj gamsov. Toda z napredkom in razvojem planinar-stva se razširja v planinah civilizacija, ki v mnogih primerih ni v skladu s prirodo. To je vzrok, da se redči kraljestvo črnega planinskega grobarja Za plešcem, Id je že pred leti stalno zapustil naše planine in odletel na jug, bo prej ali slej odletel tudi naš lepi črni krokar.	—«.
®e vesti
T
*	Docent dr. Fran Mesesnel izvoij*^ za izrednega v«eučiii8*ega profesorja. Vse-
lifiliiSkl svet beograjskega vseučilišča je Ba svoji zadnji seji izvolil 16 rednih to izrednih vseučiliških profesorjev. Med njimi je bil izvoljen dosedanji vseučiliški docent dr. Fran Mesesnel za izrednega profesorja zgodovine umetnosti na filozofski fakulteti v Skopi ju.
*	Muzej Bokeljske mornarice. Med tradicionalnimi tripunskimi slavnostmi je bij za vso Boko pomemben dogodek tudi slavnostna otvoritev muzeja Bokeljske mornarice. V tem muzeju so predmeti velike zgodovinske in kulturne vrednosti: zgodovinski dokumenti, staro dragoceno orožje in najrazličnejše slike iz pestre zgodovine najstarejše mornariške organizacije. Muzej Bokeljske mornarice Je nameščen v stari in znameniti Grgurovi palači v Kotoru. V kratkem času bodo preneseni v muzej zgodovinski predmeti, ki jih imajo Se člani mornarice na svojih domovih.
*	PevsKj rl>or angleiM^lh novinarjev lu
ti-«iinia.rjev. Pod pokroviteljstvom odseka za propagando v angleškem zunanjem ministrstvu se je podal na turnejo znameniti pevski zbor angleških novinarjev in tiskarnariev Fleet Street Choir. Ta zbor ima trr.e po znani londonski ulici, v kateri so največje redakcije. Člani zbora so novinarji in nameščenci velikih londonskih tiskaraLških podjetij. Zbor, ki šteje <55 članov m članic Je ustanovil leta 1929. njegov sedanji dirigent Lavvrence. K sprejemnemu izpitu se je javilo SCO kandida-ttrv. sprejeli pa so jih samo 40, kar služi v dokaz, da je zbor na veliki višini Na raznih festivalih si je že zaslužil prve nagrade. Na svoji zadnji turneji je obiskal Dansko, švedsko in Nemčijo, zdaj pa so na vrsti države Srednje Evrope. Znameniti zbor je nastopil v Beogradu in Zagrebu.
*	Za doktorja v>ega zdravilstva Je bil
promoviran na zagrebški univerzi g. Leo Matajc iz Stražišča. 23 letnemu doktorju iskreno čestitamo!
*	Glavni odbor Logije koroških borcev
pporoča. da bo redni občni zbor krajevne organizacije v Mežioi 6. t m. ob 9. dopoldna v Mežici v Stoparjevi gostilni. Občni zbor krajevne orga.nizaci.ie v Celju ho 6. t. m. ob 9 do[>o! !ne v prostorih Narodnega doma in ne. kakor je bilo poinotno javljeno. 13. t. »n Vsi člani kakor tudi nečlani iz Celja in Mežica so vabljeni, da se teh zborov za-j-iP^ifivo udpleže.
Oni, k) mnogo |edo in veSiko »rde tei .'Earadi tega naičešče trpe na trdi stoliei, nai piiejo dnevno po eno čašo naravne »Fran^-Josefove« trrenčioe. ki io ie treba pret nekoliko segreti Davno preizkušena »Franz-Josefova« trrenčica se odlikuje pc Evoiem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod
fjf r-g 8 w 15 <SB-'Sf
*	Telefonski promet oied Jugoslavijo in
odredilo, da se otvori talefonski promet med italijanskimi ladjami. Poštno ministrstvo je Jugoslavijo :n italijanskimi ladjami na morju Ladje, s katerimi bodo mogoči taki brezžični razgovori, so »Crulio Cesare«> »Conte di Savoia«, :Conte Ro«>< in »Conte Verde«. Telefonski promet se bo razvijaj prako brez-čne postaje v Rimu Od teb telefonskih razgovorov se bodo pobirale tak^e za razgovor in priprave za razgovore. Taksa za razgovor Ibo znašala 34 zl. fr., taksa za pripravo razgovora pa 7.83 zl. fr. Telefonski promet med Jugoslavijo in omenjenimi italijanskijimd ladjami na odprtem morju se bo priče! s* 1. marcem-
*	Fmrl je prvi meter beograjske »Po-
bfke«, Beograjski dnevnik »Politika«, ki izhaja že 35 leto, se spominja s člankom in sliko svojega prvega meterja Djure Todoroviča, ki je te dni umrl v neki vasi blizu Osjeka, star 59 let. Pred 35 leti še Hi bilo današnjih modernih stavnih ln tiskarskih strojev, Toaorovič pa si je že zelo mlau pridobil sloves odličnega tipo-grafa in še boljšega meterja. Zaradi slabega zdravja pa je moral po dolgih letih BeogTad zapustiti, živel je nekaj časa v Šidu, kjer se je 9e udejstvoval v svoji stroki, pozneje pa je moral tudi svoj poklic zapustiti in postal je gozdar v osje-ški okolici.
*	Demon Rusije — Rasputin Je ena najzanimivejših osebnosti zgodovine. Kmet, ki se je povzpel do carjevega svetovalca
in ki Je nazadnje povzročil propad Rusije. Ze mnogo pisateljev se je ukvarjalo z njim. Najbolj prepričujoče ga je podal nemški pisatelj Kiabund, ki je pri nas znan zlasti po svojem »Krogu s kredo«. Njegovo delo »Rasputin — roman demona« je pravkar izdala založba »Cesta« hkratu z romanom o življenju največjega ruskega vladarja Petra Velikega (*>Pjotr — roman carja«). Oba romana staneta skupaj samo 10 dinarjev, v platnu pa 15 dinarjev. Dobita se po knjigarnah ali pa pri založbi »Cesti« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Sezite po tej knjigi, ki je po svoji vsebini in po svoji ceni najboljše, kar more bralec zahtevati.
Dama mora biti lepa na plesa. Kako
boste to dosegli boste izvedeli v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica.
*	Propad starodavne palače na Rahu.
V noči od 1. na 2. t. m. Je, kakor znano, požar opustošil starodavno palačo rodbine Dotminis na Rabu. Nekateri deli te palače so še iz 12. stoletja. Ni še znano, če so od ognja uničeni vsi prekrasni omamen tt, ki so krasili to starodavno zgradbo, katero pa so v zadnjih desetletjih hudo zanemarjali in dajali njene prostore v najem raznim trgovcem za skladišče. Da je bilo v palači celo skladišče bencina, je pač dokaz največje zanikrnosti. Burna to slavna je zgodovina rodbine Dominis, ki je bila v sorodstvu s Frankopani. Po zavzetju Raba od Benečanov je veljava rodbine močno padla to njeni člani so se postavili na čelu upora. Septembra 1. 1409. je Ivan Dominis s svojimi ljudmi pobil beneško posadko, ki se je izkrcala na Rabu. Pod beneško oblastjo so se nekateri člani Dom in i sove rodbine v drugih krajih sicer povzpeli do ugleda ln blagostanja, a oni, ki so ostali v starem dvorcu na Rabu, so veljali za upornike. Pod avstrijsko oblastjo je rodbina gmotno še bolj propadla in v dvorcu so se naselili razni tuji najemniki. Sedanji lastnik palače je italijanski državljan in živi v Italiji kot zdravnik. Prišel je čas. da bd starodavno posiopje priš!o v državne roke to da bi ga strokovnjaki restavrirali. Dvor Dominis ni samo zgodovinska zgradba, marveč je bil do sedanje nesreče tudi najlepši kras mesta Raba, ki ga vsako leto obišče nekaj tisoč tujcev. Restavracija dvora bi morala biti izvedena pod nadzorstvom najboljših strokovnjakov ln pri tem se ne bi smelo varčevati. V dvoru bi lahko namestili razne urade ln tudi mestni muzej, o katerem na Rabu že več let razmišljalo. Vsa naša kulturna javnost mora nastopiti proti razpadu starodavnega dvora.
*	Nova cesta na Zagrebško goro. V
Zagrebu so pričeli graditi cesto, ki bo spajala mesto z bližnjo okolico. To je začetek veiike ceste, po kateri bo izpeljan ves vozni promet do Zagrebške gore. Najprej bodo zgradili na razdaljo kakih 300 m 8 in poj metra široko ce»to od mestne mitnice do znane gostilne »Mlinarice«. V nekaj letih te popularne gostilne ne bo več, ker bo vodila nova cesta preko njenega zemljišča. Ostale ceste na Zagrebško goro bodo potem služile samo turistom in manjšemu prometu.
*	Virovitica je zadovoljna • svojim1 cigani V nekaterih banovinah so bile izdane stroge naredbe o kolonizaciji ciganov. Ko je občinska uprava v Virovitici dobila tako naredbo, je odgovorila ban-ski upravi, da v njenem okolišu kolonizacija ni potrebna, ker cigani s svojim načinom življenja ne delajo nobene škode.
*	Poneverbe v rudniku zlata v Bakov»-čah pri Fojnici so velika senzacija za ves okoliš to za Sarajevo. Rudnik je last neke angleške družbe in k preiskavi je prišel njen funkcionar naravnost iz Londona ter izročil oblasti ovadbe proti večjemu številu višjih uradnikov. Ti uradniki so že dolgo časa živeli zelo razkošno. Večkrat so od rudnika poslali naravnost v Sarajevo sredi noči avtomobil, da jim pripelje kako izbrano Jed ali pijačo. S svojim razkošjem so si pridobili v Sarajevu seveda velik kredit to sedaj so trgovci v velikih skrbeh, ker jim osumljeni uradniki dolgujejo nad 800.000 din.
P.J.S. na Drž. dvorazr. trg. šoli
Vas vljudno vabi na
akademijo s plesom
i"
pod pokroviteljstvom gosp. direktorja Jos. Gogale ln častnega damskega komiteja
dne 6. febr. ob 19. uri v Trgovskem domu
Izbran program! ADAMIČ!	BUFFET!
*	Nezgoda dveh parniKov v splitskem pristanišču. Italijanski parnik »Ancora« iz Trsta je v splitskem pristanišču trčil ob grški parnik »Nea Tyhi«. ki se je pripravil, da bi natovoril premog. Pri manevriranju je odrekla zveza med krovom to strojnico italijanskega parnika to se tako ladja ni pravočasno ustavila. Poveljnik grškega parnika zahteva 100.000 din odškodnine. Pristaniške oblastt so uvedle preiskavo.
» Sneg na Dinarskih planinah. Na Pri-
morju se je v četrtek vreme poslabšalo. Ko je v Splitu vso noč deževalo, Je v Zagori na gosto snežilo ln proti Jutru so bili že snežni meteži. Dinarske planine so spet pod visokim snegom. Promet na cesti Livno-Sinj je prekinjen. Pri Vagnjuje sneg dosegel višino poldrugega metra, na Kozjaku in Mosoru pa Je že nad 8 metre visok Tudi otoka Brač in Hvar sta dobila nekaj snega. Po vsej Liki spet sneži, a vlaki še nimajo zamud.
♦	Na ples vabi predpust. Z užitkom pleSe-
te. če negujete talo jn noge s Sanopedoin, ki odpravi tudi vonj po potu- Zahtevajte ▼ lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Dro-gerija JanSigaj, Ljubljana, Dov. Min. nar. zdr. 31816.
OSLABELIM
Znanstveno Je dognano, da regulira, »KA-LE-FLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, ltrepl organiaem ln uravnoveša živčni sistem tako. da postaj; Človek zopet krepak ln sposoben za delo ln borbo za svoj obstanek. BrespiaCno detajlna literatura, zahtjevajte: Beograd, Masarykova 9. Miloš Markovlč.
»KA LE-FLCID« «e prodaja v lekarnah ln dzo-gerljah.	S. br. 10537/33
♦	Sokolsko društvo Dravograd—Meža ob-
ve^ča svoje članstvo, da ie maškerada. ki ti ee morala vršiti danes, v soboto. 5. t. m. zaradi nenadne smrti članice sestra Marije Ko-inauerjeve preložena na prihodnjo soboto 12. t. m.
*	Radio Je vsakemu kulturnemu človeku neobhodno potreben, prav tako pa mu je potrebna tudi skrbno urejevana tedenska radijska revija. »Naš val«, ki izhaja vsak petek, prinaša vse evropske radijske sporede na normalnih, dolgih to kratkih valovih, prav tako pa tudi poseben umetniški izbor iz programov tekočega tedna. Poleg vsega tega prinaša obilo zanimivega branja, kakor napet kriminalni roman »Moč treh«, novelo, modno rubriko, pregled po radijskem »vetu, teatrsko rubriko, filmsko smotro, nagradne križanke in drugo. Naroča se pri upravi v LJubljani, Knafljeva ulica 5 ln stane mesečno samo 12 Din.
♦	Avtobus Ljubljana — Kamnik — Gornjf grad — Ljubno zopat redno obratuje.
•	Pri zaprtja ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
•	Obleke tn klobuke kemično čisti, barva, pllslra to lika tovarna Jos. Relch.	2
Z Jesenic
t— Kino Radio predvaja dan se ia jutri ob 20. (v nedel jo tudi ob 15. pop.) vel •film »Mazurka« e Polo Negri v gl. vlogi. Režija W. Forst. Med dodatki glasbeni film »Van Steeden im nj. orkester« ter Paramountov xvožmi tednik. Sledi »Fedora«.
h Ljubljane
a— TOletnlea gospe Fran j« Tavčarjeve.
Na mnoga rprašania glede proslave tega dne odgovarja pripravljalni odbor: Dne 8. L m. ob 20. bo t veliki dvorani Kazine častni vafor. Na večeru j* predviden govor zastopnice ženstva, predaja častnega daru za »Dekliški internat Franje Tavčarjeve«, čestitanja društev in posameznikov ter vpis v pripravljeno častno knjjgo. Program bo poživila vojaška zodbe, pevski zlo-ri in daklamaeije. Poskrbljeno je. da ee bo odvijal program naglo, tako da bo imel vsakdo priliko pozdraviti jubilantko osebno.
V	dvorani bodo pogrnjene mize- buffet v oskrbi restavracije »Zvezde*. Posebnih vabil ne bo. Saveda tudi ni vstopnine. Vsakdo, kdor bi se hotel osebno pokloniti gospej jutdlantki jn se vpieati ▼ knjigo, |e vabljen in prisrčno dobrodošel. Obleka popoldanska ali večerna, jugoslovenske in sploh slovanske narodna noše zelo dobrodošle.
n— Predavanje Prirodoslovnega društva.
V	torek 8. t. m. ob 20. to predaval t mali filharmonični dvorani g. dr. Oton Baje o operaciji z električnim nožem-
K«
nega mili Jonskega filma
samo n	danes
ob 16. tn	19. ari !
	

IkabeiPiie
n— Predavanje SPD o Južnoameriških Andih bo. kakor je ie bilo sporočeno v ponedeljek 7. L m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Poljaki med Slovani najmočneje gojijo inozemska ekspedicije ter vzbujajo pozornost na znanstveno alpinskih uspehih s svojimi izvršenimi odpravami v Južno Ameriko Spitzberge. Atlas i. t. d. Sedaj ee pripravljajo na ekspediojjo v Himalajo, tako da stopajo Poljaki v prvo vrsto svetovnih alpinistov in se bore ramo ob rami z Angie-žii in Nemci za dosago najvišjih ciljev. Na zadnji odpravi v južnoameriške Ande. Argentino in Čile so premagali več vrhov uad 6000 m ter dosegli tudi najvišji vrh Aoouca-* guo 7035 m Predaval bo Član ekspedioije g. Jan Stolarski in to v slovenščini. Oteta sa nam jako zanvmiv večer ter ie naša slovanska in planinska dolžnost, da polnoštevilno obiščemo to prireditev. Vstopnice so že v prodaji v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1.
DOBRA ZEMLJA
Ob 21.30 uri premiera pustolovskega veieoima
KRALJICA DŽUNGLE
SVOBODA NEUKROTLJIVE DŽUNGLE PROTI MODERNEMU SVETU 1
NAJNOVEJŠI 2URNAL
■KINO MATICA 21
M— ftajaj straši po Ljubljani? O Ignacu šala ju, ki Je poleg Urbanča, nedavno pred novomeškim sodiščem vnovič obsojenega, in Bradeška, ki se še zmerom varno izmika reki pravice po skritih zaselkih to gozdovih škofjeloškega ln logaškega okraja, najznamenitejše Ime v našem razbojniškem svetu, so se te dni raznesle govorice, da Je spet na delu v LJubljani. šalaj Je pred nekaj tedni pobegnil iz splošne bolnice, kamor so ga morali oddati iz jctnišnice, ko Je bil oogoltnil kos železa, nato pa se je po dosedanjih Izsledkih potikal nekaj časa po svoll ožji domovini, Prekmurju, in po Hrvatski Pred dnevi pa so ga baje prepoznali, ko se je potikal okrog neke hiše v vodmatskem predmestju, kjer te bilo malo nato vlomljeno ln kjer je izginilo lz hiše okrog 3000 din gotovine in zlata ura Po nekih vesteh so šalaja siečali nedavno tudi na Viču to v Šiški, kjer Je bilo izvršenih zapored več vlomov to tatvin.
u_ Vlomilski obisk v vlnotočn. V sredo ponoči so neznani storilci vdrli v vi-notoč Eve Milerjeve na Kariovški cesti. V lokalu, v katerega so se vtihotapili po vsej priliki v zgodnjih jutrnjlh urah, ko ni žive duše na cesti, so prebrskali vse predale to odprli vse omare. Najprej so se pošteno okrepčali za težko nočno delo, nato pa so pobrali zlato, srebrno ln nl-keljnasto žensko uro, zlato brošo, kolekcijo prtov par ženskih gojzeric. več steklenic konjaka to nekaj jestvin ln več škatel cigaret. S plenom so izginili brez sledu.
u— Po nesreč) ga je odstrelil. Iz Velikih Peč pri St. Vidu v litijskem okraju so včeraj pripeljali v bolnišnico 40-letn.ega delavca Lojzeta Piškurja. Nekdo ga Je po nesreči ustre1;l v levo nogo.
n— Slavfeve maskerade eo bile že od nekdaj privlačne pri red t ve. polne prijetne in naprisiliene zabave. Na ponovna vprašanja prijateljev pevskega društva »Slavec«, ee je prireditveni odbor odločil, da po daljšem presledku priredi letos na pustno soboto 26 februarja. zoi>et svojo tradicionalno mask »rado. v veliki dvorani hotela Metro-pol-Miklič. »Slaverc ie prepričan da bo s to prireditvijo ustregel vsein svojim prijateljem kakor tudi onim. ki si žele res lepe, neprisiljena. demokratične zabave.
,,2e dolgo se nismo tako imenitno zabavali" • • •
je rekla večina ljudi, ko so odhajali od včerajšnje premiere naše vesele operete »IHR LEIBHUSAR«
Vse za ljubezen
Magda Schneider- Paal Javor kino union,
Film, ki človeka
pomladi!
Vino, čardaš tn ljubezen! PREDSTAVE DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
Paul Kemp — Lucle Engllscb — Tlbor v. Halma.v
tel. 22-21
u— Večer » narodnih nošah. Občinstvo opozarjamo ponovno na nocojšnjo prireditev na Taboru »Večer v narodnih nošah«. Člani Jadranske straže dobe vstopnice po znižani ceni samo še dopoldne v pisarni Jadranske straže. Pri vačerni blagajni se članske vt»!oi>-nice ne bodo prodajale Dame in gospodje, ki todo izvajali »Jadransko kolo«, se prosijo za točnost, da ne bo v izvajanju sporeda zamude. V*6e dame v narodnih nošah dobe pri večerni blagajni številka, občinstvo pa bo glasovalo za »kraljico Jadrana« z glasov nicami. Dama z največjim številom glasovnic bo izvoljena za »Kral;iro Jadrana«.
Za marljivo, uspešno delovanje darujeta ga. Josipina in eosp. Fran Blažon sen Sploš nemu ženskemu društvu v Ljubljani 100 Din. Znesek je na razpolago v blagajni »Jutra«.
Isochrom
Isopan
Flnozrnatl filmi najnovejše emulzije
ravnokar dospeli!
Britvice komad od 50 para naprej etuji za ščetke od Din 1.50 zobne ščetke od Din 2.— naprej zobne paste . od Din 3.— naprej brivski čopiči od Din 4.50 naprej dalje ustne vode, ter vse druge kozmetične potrebščine v največji izberi ln po konkurenčnih cenah pri
Foto Touristu Lojze šmucu
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
a— Družabni večer banovinskih uslužbencev bo drevi ob 20. v dvorani hotela Metropol. Sodelujeta društveni pavaki zbor in godba Sloga. Vabljeni člani in njih prijatelji.
u— Šcntjakobfani uprizora danes in jutri ob 20.15. prvič zabavno in duhovito Molnar-jevo veseloigro »Njena velika ljubezen«:, ki je doživela prj premieri v dunajskem »Jo-sefetadt« gledališču ogromen uspah. Fina veseloigra, polna nežnosti prisrčnosti in toplega občutja bo, enako kot pred leti uprizorjena Busova igra »Hčerki njene ekselenca«, lepo zabavala gledalce. Sodelujejo: Bučarjeva, Petrovčifeva, Subičeva, Hanžič, Krjžnik in drugi.
u— Pustolovščine dobrega vojaka 8veJ-
ka, ki jih Je uprizoril 1. in 2. t m. sokolski gledališki oder na Viču so dosegle popoln uspeh. Dvorana je bila oba večera zvrhana do kraja. Hvaležni smo tudi nasprotnikom, ki so s trganjem lepakov poskrbeli za dobro reklamo. Naslovno vlogo je podal odlično br. Viktor Ambrož ln žel navdušeno pohvalo gledalcev večkrat tudi na odprtem odru. Tudi ostale vloge so bile zelo dobro podane, kar je pokazala skrbna režija brata Bronija Battelina. Krasni uspeh predstave je mnogo povzdignila tudi nova scenerija po zamisli br. režiserja, ki jo je mojstrsko izvršil br. Lavrih. Ker Je na praznik odšlo mnogo obiskovalcev zaradi razprodane dvorane, bomo predstavo ponovili to nedeljo ob 20.15. Kdor se želi nad dve uri od srca nasmejati, naj poseti predstavo, ne bo mu žal
u— Plesna šola na tehniški srednji Soli opozarja na svoio radno vajo* ki bo danes od 15.30 do 20. Jenko, Adamič.
u— Opozarjamo na oglas tvrdke P. Magdjč modna trgovina za dame in gospode ter davne prodajalne čevljev »Peko« Ljublja-na> Aleksandrova cesta 1.
h Ceffa
e— Zupančičeva proslava v Narodnem domu. Ljudsko vseučilišče v Celju je priredilo v četrtek zvečer v polni dvorani Narodnega doma lepo proslavo 60-letnice največjega živečega slovenskega pesnika to viteza slovenske besede Otona Zupančiča. Namesto nujno zadržanega režiserja g. Debevca je recitiral značilne Župančičeve pesmi g Jan, čian Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je razdelil recitacije na dva dela Podal je Župančiča v raznih nastrojenjih, doživljanjih to stvaritvah s tako umetnišioo neposrednostjo to s tako dovršeno glasovno diferenciacijo, da je zadivil vse udeležence. Slovstveni zgodovinar g. prof. dr. A. SlodDjak iz Ljubljane Je v tehtno zasnovani razpravi prikazal razvoj poezije vobče in slovenske poezije posebej ter s krepko karakte-rizacljo osvetlil veliki lik Otona Župančiča, njegov pesniški razvoj to njegovo ustvarjanje v posameznih razdobjih tega razvoja kot sijajne afirmacije slovenske tvornosti to čiste kulture. GG. Jan to prof. dr. Slodnjak sta nudila Celjanom nepozaben večer.
KINO UNION
Danes premiera velefilma prekrasnega petja in čarobne romantike
»Z A P O J LE MENI...« Molitev iz Pucctoijeve »TOSCE« In druge krasne pesmi.
e— Prorafun mestne obfine celjske za L
193^39 in njenih podjetij je od 5. do vštetega 9. t m. razpoložen prebivalstvu na vpogled pri mestnem računovodstvu ob navadnih uradnih urah. Vsak član mesta Celja kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredn/j davek od kateregakoli dohodka v mestu Celju, ima pravico staviti v omenjenem roku k predlogu proračuna 6voje pripomba, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu celjskem._
KINO METROPOL CELJE Danes ob 16.15 in 20.30
»DOLŽNOST POROČNIKA PERRV-A«
Predsednik Zedinjenih držav poveri težko misijo mlademu pomorskemu poročniku ... Nosilec glavne vloge ROBERT TAYLOR, nepozabni Armand iz filma »Dama s ka-melijami«.	V nemškem Jeziku!
s— Na ljudskem vseučilfšfu bo predaival
v ponedeljek 7. t m. ob 20. g dr. Janko Kotnik iz Maribora o temi »Bretonija (Bretagne) in nie zanimivosti«. Med predavanj »m bo pokazal mnogo krasnih barvnih ekio"pti£nih slik. Ker je U pokrajina Francije manj znana, bo vzbudilo predavanje gotovo mnogo fatnirnanj^
e— Krajevni odbor Jadran»K^ »trn.?* ▼ Celja Je imei ▼ ponedeljek Ev*čer svoj redni letni občni Zbur v mali dvorani Nn-rodnega doma oto lepi udeležbi članstva Predsednik g. dr. Goričan Je očrta] propagandne, obrambne, socialne in gospodarske naloge organizacije Jadranske straže, podčrtal nujTio potrebo zveze Slovenije z morjem ter »e zahvalil Šolam, mestni občini, raznim društvom tn tisku za podporo v preteklem letu. Tajnik g. Gerlaoc Js poročal, da je krajevni odbor tudi hvrti skrbel za širjenje ideje JS na svojem področju. Krajevni odbor j« priredil več uspelih predavanj za odrasle to šolsko mladino ter tombolo in poslaj več otrok na letovanje v Bakar to Bakarac. Krajevni odbor ima, 263 članov, med t^mi 46 članov pomagačev. Odsek JS aa Ostro4-nem se je lani združil z. odsekom na I»-paU. Poleg tega odseka tudi mornarski odsek JS v Celju mar.jivo deluje, iajalk Je ugotovil, da se misel JS v Celju »lalno poglablja. Blagajnik g. Ciro Sadar Je poročal, da Je kmed krajevni odbor lani 21.349 din dohodkov to 20.282 din Izdatkov. Društveno premoženje znaša 12 747 din, vrednost inventarja pa okrog 8.000 din. Na predlog preg.ednika račnoov p rini arija g. dr. Raišpa je prejel upravni odbor razrešnico s pohvalo. Na predlog g-ravnatelja K. Sancina so bili izvoljeni: za predsednika g. dr. Goričan, za član« odbora gg. dr. Bavdek, Oergoi, Gerlanc, dr-Ivič, opat Jurak, direktor Marinček. župan Miiielčič, narodni poslanec Prekor&ok, C. Sadar, Tomažič to sreski načelnik dr. Zobec ter ge. Pestevškova tn Iva Zupančičeva. Eno mesto odbornika je rezerv1-rano za člana celjskega oficirskega zbora. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. primarij dr. Raišp, ravnatelj Smertaik, Fr. Laikovšek to Gologianc.
e— Ii poštne službe. Na celjski polti ao napredovali: dosedanja v Ija kontrolorja gg. Karel Mlakar in upravnik Jo»ip Saveili za poštna inspaktorja v 5. skupini, dosedanji poštni kontrolor g. Anton Kroflič pa za višjega postnega kortrolorja v 6. edcupini.
e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek danes ob 16. v posebni sobr, uradniške zadruge v Celju. Na dnevnem redu je pr ada van je: »Neksj spominov na nekdanje uradne okrajne učiteljske konference«.
e— Raistava de! italijanskih slikarjev Je bila otvoriena včeraj v rvezi t kulinarično razstavo v kavarniški sobi Celjskaga doma. Na razstavi so zastopani predvsem mojstri beneške, ferareke. toionjske. bergain^ke in veronske šole. Razstava bo odprta do jutri in bo gotovo privabila mnogo občinstva.
e— Tradicionalni predpustm ple<« »^o^e«, združen z zaključkom plesne sole. bo v soboto 5. februarja ob 20. v Narodnem d'«mu. Ta prireditev je znana kot naibolj domača. Vabljani so vsi stari obiskovalci e prošnjo, da privedejo nove prijateLje. Vabila se ^e pošiljajo.
h Maribora
a— Predavanje za rerervne oficirje. 8. t. m. ob 20. bo v kazinskl dvorani predavanje, ki Je v smislu razglasa mestu« komande obvezno za vse rezervne častnike.
a— Materinska šola v Mariboru. Na pobudo ženskega društva bodo od 10. do 15. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze in v okviru posebne materinske šole poučna predavanja mariborskih zdravnikov, pedagogov in vzgojiteljic
a— Napad na upravo »Slovenskega gospodarja«. Včeraj 7jufraj ee pripeljal nc koleeu mlajši moški ter se ustavi! na Koroški cesti, kj-en- ima »Slovenski gospodar« svojo upravo. Snel ie z bioikia krmilo t-eT ga pognal s tako silo v okno, do je razbil šipe. Nato je mirno počakal, da je prišel straižnrk in ga olvedel na policijo. I>o_TxioK, katerega vzrok in o^adj*1 nista znane, ^ razumljivo vzbudil pri pasantih veliko pokornost.
a — Jadranska straža priredi danes v Unionu svojo tradicijonaino »Jadranska noč«, na katero so vabljeni vsi sio.11 našega naroda. Posetite »Jadransko noč«, da preživite nekaj lepih uric v razigrani družbi.
a— Dobra koš»*ka »rf-a. Na občnem zboru Rdečega križa v Košakih. ki izkazuje v preteki poslovni dobi 4556 din. dohodkov ln ki je obdaroval 375 najrevnejših otrok z obutvijo in obleko, je bil izvoljen odbor; Stanko Lavrič predsednik, Leopold šalda podpredsednik, Jasna Šetinc tajni na, Anica Gorup druga tajnica, First Marica in Koprivnikar Marica blagajni čar ki. Odborniki: Cvetko. Vesenlak, Andrejčič, Cerinšek Ivan, Certošek Pep-ca. Erlich. Kašesnina, Rože. Struna, dr. Turšič, Zupančič, Beribak, Princi, dr. Glančnik, Filipič ta Priol.
a— Naše izganjajo. Te dni je prispel v Maribor neki delovodja, naš državljan, ki so ga avstrijske oblasti izgnale preko meje to mu pojasnile, da mora iz Avstrije zaradi tega, ker so oblastva v Jugoslaviji izgnala baronico Paeherjevo to druge iz njenega kroga. Moral je takoj preko meje, družino pa pustiti v AvstrijL
a— Pregled motornih v07.il fe okoKfta prredstojništva mestn« policije v Mariboru to obeh mariborskih sieaov bo 7, g. m 9. tm. od 15, dalje na dvorišču mostne ga avtobusnega prometa, Plinarniška ulica to sicer: 7. t. m. vozila sreza Maribor desni breg, 8. t.^m. vozila sreza Maribor levi breg, 9. t. m. pa vozila iz mesta Maribora.
DANES VELIKI GASILSKI PLES v
KRANJU
a,— Brwen»iq nmor pred todniKI. Pred
malini kazenskim senatom okrožnega «o-d££a bo danes dopoldne epilog tragičnega dogodka 19. novembra 1937, ko »o v Breznem našli mrtvega posestnika Karla Rozmana. Pod obtožbo, da Je zakrivil smrt Karla Rozmana, ae bo moral zagovarjati 38-letni delavec Ferdinand Vltrih iz Zgornje Kaplje. Za razpravo je veliko zanimanje.
a— Roparski podvigi ▼ Kosaklh. Izza ograje je plarill na posestnioo Terezijo Kranjčevo iz Kodakov neznan moški, jo vrgel na tla, jI vzel ročno torbico z denarjem tn Izginil.
a— O VigOjnih nalogah ftole, doma In roditeljskih organizacij je predaval v četrtek 3. t. m v Ljudski univerzi g. prof. Šilih, Zanimivo pedagoško predavanje je bilo vključeno v okvir letošnjega občnega zbora društva »šola in dom«, ld ga Je otvorfl in vodil poslevodeči podpredsednik g mag. Minaflk in h kateremu » prihiteli roditelji v prav lepem številu. Predavatelj je orisal pomen društva, ki trna za cilj čim tesnejšo vzpostavitev stikov med šolo in domom Po poiv>čilu mag. Minafi-ka Je bil izvoljen za predhodnika g Kraujo Skaza, tajnik Združenja trgovcev z na-slednjo novo upravo: dr. Ljud. Poljanec, prcev. inšp. v pokoju, prof. Ivan Prijatelj, gdč. Bračič Herma, odvetnik dr. Hoj-nik. zdravnik dr. Lovrec, prof. Šilih, ga JSačnik Marija, ga. Lengar Angela učitelj Mlačnik, transp. kontrolor Rožman Frane, Božiček Marko, Levstik Jela in Kropi-micki Henrik. Revizorji: Lovše Ivan, lltlbl Emil m Sedmak Franc. Po volitvah je novi predsednik orisal smernic« društva za bodoče poslovno leto, ki se zrcalijo v prizadevanjih gradnje nove reaike, higienskih telovadnic, otvoritvi otroških igrišč, ustanovitvi gospodinjske šole, vzgojne in poklicne posvetovalnice, povečanju skrbstva za zanemarjeno dcco ter prirejanju rodbinskih sestankov, ki naj povežejo vse tri vzgojne činitelje k čim tesD ejšemu sodelovanju.
Iz Šoštanja
Občni zbor strelske družine je bil te
dni. Zbor je vodil predsednik dr. Medic. Družina, ki je zelo delavna, se ponaša z moderno zgrajenim streliščem z grudobranom-Y teku poslovnega leta je priredila več tekem. med katerimi je najbolj uspela zadnja dne 23. januarja letoe. Biio je to sobno <stre-lanje. Sodelovalo je 31 straicev. oddanih pa jo biio 1008 strelov. Tekmovanje je prineslo tele rezultate: 1. Karba Drago 55 toak od 00 možnih, 2. Langus Ivan 54, 3. Stembach Kristian 54. 4. Hauke Hubert 54 in 5. Kranjc Ivan 52. Novi odbor strelske družine je sestavljen takole: predsednik Karba Draco. podpredsednika Stenbacb Kristian in Majer Srečko- tajnik Zaje Alojzij, blagajnik Langus Ivan. gospodar Topolšek Franc; odborniki: dr. Medic Stane, Macarol Rudolf, Kunst Ivan in Kranjc Ivan-
Iz Ptula
J— Remčeva »Čarovnica Kirke« na odru
ptujskega Mestnega gledališča. Odkar je
umetniško vodstvo igralske družine Dramskega društva v Ptuju prevzel mladi režiser in pisatelj Jože Borko, je postalo ptujsko Mestno gledališče pomembno torišče kulturne propagande v našem podeželju. To zimo je Dramsko društvo v Ptuju uprizorilo že nekaj izvirnih del, v torek pa bo premiera Remčeve »Čarovnice Kirkes v Borkovi režiji in z Drobinovo. Prosnikovo, Špatom, Bagarjem in Borkom v glavnih vlogah. Delo zasluži, da mu naša javnost izkaže vso pozornost.
J— Požar v Moškanjcih. Posestniku Vav ■potiču Tomažu v .Moškanjcih je Ca duri požar uničil gospodarsko poslopje. Hkratu z zgradbo so zgoreli 5000 kg sena. 4500 kg slame, mlatilnica in razno orodie. Skujma ško'ia znaša 50.000 Din. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Moškanicev, Zasojičev, Sv. Marjete in Formina. ki so požar omejili. Razni znaki kažejo da je bil požar podtaknjen iz maščevanja.
j— Kino Ptui. V soboto in nedeljo >Inko-gnitoi. V glavnih vlogah G. Frohlich, H.
Knotek.
ta življenja na dežel!
BLED. Zvočni kino prinaša danes in jutri velet, lansko delo »Roža mani i a« po romanu Agnes Giintherjeve. Zabavna predigra in
tednik.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. film: sMoia pesem. mo'e življ^mei.
DOL PRI HRASTNIKU. Gospodinjska šola je imela zaključek na svečmico. Na razstavi, ki je bila prirejena ob zaključku, so pokazale gojenke veliko kuharsko spretnost, saj je biia razstavljena prehrana od vsakdanjih žgancev do velikonočnih kolačev. Velike pozornosti je bil deležen kmečki kot s starinskim obeležjem' kjer ni manjkalo kolovrata, majolke, sva-tovske pegače, niti rožmarina z rožen-kravtom. Pestra je bila zbirka ročnih del. Med zakrpanim perilom in nogavicami so se prijetno odražali okusno napravljeni kroji slovenskih dečev, namiznih in drugih prtov, blazin, zastorov in drugih vsakdanjih potrebščin kmečke hiše. Po razstavi so uprizorile gojenke gledališko igro »V Cojzovl kuhinji«. Odlično izvedeno igro je občinstvo, ki je dvorano popolnoma napolnilo, navdušeno pohvalilo. Storimo samo svojo dolžnost, ako priredits-ljicam ln našim prihodnjim gospodinjam prav iskreno čestitamo k odličnemu uspehu!
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja
danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. film »Trije snubci gospodična učiteljice Kristine«. Dodatki: Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film.
SEVNICA Zvočni kino predvaja danes in ratri Mm »Ivje« po znanem romanu P. Kel-lerja »Waldwinter«. Običajni dedatki.
Vlomilski pohod
v Poljčanah
Poljčane, 4. februarja V pretekli noči smo doživeli v Poljčanah pravi pohod vlomi'cev. Vtihotapili so se najprej v hotel Mahorič, nato v hotel Bauman, v gostilno Tilčke Cvenkove in še v mesarijo Maksa Sumerja. Pretaknili so vse kote, pobrali denar, cigarete in drugo, kar jim je pač koristnega prišlo pod roko. Vlomilci so opravili svoj posel nemoteno, četudi so vse omenjene stavbe ob glavni cesti. Poljčanski orožniki so takoj zjutraj pričeli intenzivno preiskavo in so storilcem ž« na sledu.
Gospodarstvo
Nase terjatve v Italiji bodo kmalu dosegle
2G0 milijonov Din
Narodna banka objavlja fcka* o stanju naših klirinških računov na dan 81. januarja. Iz tej.'« izkaza je razvidno, da se je v zadnji četrtini januarja saldo naših terjatev v starem kliringu z Italijo zmanjšal za 1.7 na 25.6 milijonov din, v novem klirkigu pa za 3.9 na 49.9 milijona din. Skupaj znaša torej zmanjšanje salda v starem in novem kliringu 5.6 milijona lir ali 12.8 milijona din. Kakor pa je znano je 12. januarja stopil v veljavo nov klirinški sporazum, po katerem se uaše nove terjatve v Italiji vodijo v dinarjih. Ta najnovejši dinarski klirinški račun pa izkazuje so aj saldo naših terjatev v višini 25.3 milijona din Tako ae je skupna vsota naših ki rinških terjatev v Ital ji po vseh treh klirinških računih v zadnji četrtini januarja nadalje povečala za 12.5 milijo, nov din in znaša sedaj 197.8 milijona din (v starem kliringu 58.5, v novem 114.0 in v najnovejšem dinarskem 25.3 milijona 'in). Dne 1. februarja je Narodna banka po no-
NaSe gospodarstvo v decembru
Narodna banka je izdala svoje običajno mesečno statistično poročilo za mesec december. iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti':
Gibanje cen
Indeks cen v trnovim ua debelo, ki je v oktobru dosegel najvišje stanje zadnjih let namreč 80.0 točke (1926 enako 100., je v novembru popustil na 79.5, v decembru pa se je zopet dvignil na 79.9. nasproti 71.2, 71.6 in 62 3 točke v decembru zadnjih treh let. Nivo cen ie bil torej v decembru za 12% večji nesro pred enim letom in za 28% večji nego 1934. Od novembra do deremVa je pre vsem narasel indeks cen rastlinskih proizvodov, ki se je dvignil za 1.8 na 86.4 (prešnje leto v decembru 67.9). Indeks cen živinskih proizvodov se je povečal m 0 3 n-i 67.4 (pr. leto 65.1), indeks cen mineralnih proizvodov pa za 3.9 na 91.1 (pr. leto 81.9). Naza ioval pa je indeks cen industrijskih proizvodov, in eicer za 1.3 na 80.4 (pr. leto 73.9).
Indeks cen v trgovini na drobno za Beograd se je dvignil za 1.1 na 90 9 točke (1930 enako 100) nasproti 80.7 v prejšnjem decembru: v Zagrebu je narasel za 1.4 na 00.4 nasproti 81.1 v prejšnjem decembru, v Ljubljani pa se je dvignil za 0.1 na 86.7 nasproti 83.0 v prejšnjem decembru.
Gibanje hranilnih vlog
Hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah so od 1. novembra do 1. decembra po več mesečnem naraščanju nazadovaJe za 37 na 11.770 milijonov, in so bile pri tem 1099 milijonov večje nego pred enim letom in za 1650 milijonov večje n-go pred dvema letoma. Pri ^ 20 največjih bankah &o o. 1. novembra do 1. decembra hranilne v loče narasle za 5 na 8247 milijonov in »o bile pri tem za 219 milijonov večje nego pred enim letom.
Skrivnost zmanjšanja osebnih Izdatkov v ljubljanskem proračunu
Prejeli smo: z ozirom na Vaš članek, ki ste ga objavili v »Jutru« v sredo 29. februarja 1938, v številki 24. na strani 5. v stolpcu 3 in 4 v sredi pod naslovom: »Skrivnost zmanjšanja osebnih izdatkov v ljubljanskem proračunu«, Vas prosim, da izvolite v smislu čl. 26. zakona o tisku priobčiti v Vašem cenjenem listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo-
Ni res, da so bili nastavljeni v zadnjih dveh letih številni novi uslužbenci po večini brez nujne potrebe, temveč so bili vsi novi uslužbenci nastavljeni le po nujni potrebi. Po priključitvi okoliških občin se je poslovanje mestnih uradov zelo pomnožilo; dočim je bilo v letu 1935 vloženih na mestnem poglavarstvu ljubljanskem 69.787 vlog (v letu 1934 — 66.293 vlog j, je naraslo njih število v letu 1936., ko se je izvršila priključitev okoliških občin k ljubljanski mestni občini, na 88.871 v letu 1937 pa na So S8S vlog, torej po priključitvi novih občin več kot za eno tretjino. Dosledno povečanemu poslovanju bi se moralo zvišati tudi število uslužbencev vsaj za tretjino, kar pa se ni zgodilo, temveč se je zvišalo število uslužbencev komaj za eno četrtino (med temi ena tretjima trošarinskih paznikov, šolskih snažilk in slug) Nastavitve so se izvršile le vsled nujne potrebe na zahtevo načelnikov uradov, ki so nujno potrebovali novih moči in če je bilo treba izpolniti vrzeli, ki so nastale zaradi upokojitve ali odpovedi uslužbencev. Stalež uradmštva pa je še danes premajhen in zato komaj zimaguje vedno številnejše naloge, ki prihajajo z vedno bolj naraščajočim poslovanjem mestnih uradov, v preteklem ietu je bilo treba uvesti celo deljene uradne ure, da je prišlo poslovanje mestnih uradov v pravi tek. Iz tega je torej jasno razvidno, da so bile vse nastavitve uslužbencev nujno potrebne in da bi bile potrebne še v znatno večji meri, česar pa niso dopu ščala skromna finančna sredstva in potrebna štednja v mestnem gospodarstvu.
Glede prenašanja proračunskih postavk iz enega poglavja^ drugega, ki po mnenju člankarja povzroča nepreglednost proračuna, pa se je moralo mestno poglavarstvo točno držati navodil, ki jih je izdalo v smislu § 124 zakona o mestnih občinah finančno ministrstvo kot vrhovno nadzorno oblastvo. Čeprav bi bi'a drugačna razdelitev proračunskih izdatkov za tukajšnje prilike morda bolj razumljiva, so se morali proračunski izdatki z oziram na izrečene predpise razvrstiti tako, kakor je to predpisano za vse mestne občine. 2e iz teh navodil finančnega ministrstva je razvidno, da je treba združiti vse izdatke za ljudsko in meščansko šolstvo na enem mestu proračuna in da je bilo zato treba opustiti dosedanjo prakso, po kateri so se učiteljske stanarine, plače šolskih slug in
vem kliringu t lirah Izplačala kUrinfike nap
kaznice do Številke 10.335 od 16. novembre 1937.
V kliringu z Nemčijo ae )e saldo na£h
terjatev v zadnji četrtini januarja zmanjšd za 1.8 na 12.6 milijona mark. V kliringu e Poljsko beležimo zmanjšanje naše klirinške terjatve za 0.2 ne 14.4 milijona din. v kliringu e Turčijo pa povečanje za 0.2 na 10.2 milijona din.
Med pasivnmi klirind beleži nadalje naraščanje naš klirinški dolg v Češkoslovaški, in sicer m 1.6 na 144.5 milijona Kč. Kliring s Francijo (v likvidaciji) beleži zmanišanje za 0.7 na 11.7 milijona frankov, kliring z Belgijo (prav tako v likvidaciji) pa zmanjšanje za 0.0-3 no 4.73 mili jona b^lir. Zmanjšal se je naš klirinški dok: v Rumuniji za 11.9 na 15.8 milijona din. v Madžarski za 1.2. na 21.4 milijone lin v Svld za 0.03 na 2.10 milijona švicarskih frankov in v BoL gariji za 0.7 na 0.8 milijona din.
snažilk predvidele deloma na partiji 2 oziroma 8 vsakoletnega proračuna. Ta zahteva finančnega ministrstva pa je osnovana tudi v § 25 zakona o ljudskih šolah, kjer je izrecno predpisano, da morajo upravne občine uvrstiti šolski proračun kot sestavni del občinskega proračuna pod naslovom »Ljudsko šolstvo«. Isto velja seveda tudi za meščansko šolstvo ter je zato proračun krajevnega šolskega odbora kakor tudi proračun krajevnega odbora za meščanske šole v celoti izkazan na posebni partiji z naslovom »Narodna prosveta«.
Te tehnične preureditve osnutka proračuna za leto 1938/39 torej niso bile izvršene samolastno ln morda iz razloga, da bi se povzročila večja nepreglednost proračuna, temveč so se te korekture izvršile strogo v smislu obstoječih predpisov o tehnični sestavi občinskih proračunov.
Ne oziraje se na to, ali bo treba v osnutku proračuna za leto 1938 39 predvideti morda višje personalne Izdatke, kakor pa so bili sprejeti za leto 1937/38, je moralo mestno poglavarstvo z ozirom na pravice mestnega nameščenstva, določene po službeni pragmatilki za ljubljanske mestne uslužbence, predvideti vse kredite, ki so potrebni za izplačilo službenih prejemkov današnjega staleža uslužbencev. Poleg tega je bilo treba prav tako brezpogojno predvideti sredstva, ki so potrebna za avtomatična napredovanja uslužbencev ter kredite za pokojnine tistih uslužbencev, ki so bih upokojeni leta 1937. Kakor kaže osnutek proračuna za leto 1938/39, se niso v personalnem pogledu predvidele nikake znatnejše rezerve za napredovanje oziroma nastavitve novih nameščencev, kajti postavka Din 217.327. —, ki je v ta nacr.en predvidena, ne zadošča niti za minimalna napredovanja mesenih uslužbencev. Z odličnim spoštovanjem J. Adlešič, predsednik M. P. L.
Stanje Narodne banke
V poslednjem jan ua nekem izkazu zaznamuje Narodna banka povečanje zlate podlaga za 4.5 na 1719.0 milijona Din (lani 1631.6) medtem ko so se devize, ki se ne vštejejo v podlago, skrčile za 31.7 na 460.8 milijona Din (650.2). Menična in lombardna posojila so se v zadnji četrtini januarja ponovno zmanjšala za 11.3 na 1623.3 milijona Din ilani 1691.1) Zaradi ultima se je obtok bankovcev dvignil za 151.7 na 5673.4 milijona Din in ja bil pri tem za 381 milijonov veqi nego pred enim letom in za 825 milijonov večji neuo pred dvema letoma. Vzporedno s povečanjem obtoka bankovcev pa so ee zmanjšale obveznosti na pokaz za 148.7 na 2661.2 milijona Din (lani 1885.4); pri tam so predvsem nazadovale privatne žirovne naložb« za 211-7 na 1490.3 milijona Din, medtem ko se je povečalo dobrounetje države za 118.6 na 141.1 milijona Din. Vrednost zlatega zaklada skupau z oficialno premijo je znašala 31. januarja 2209 milijonov Din, kar predstavlja v primeri z obtokom bankovcev in obveznosti na pokaz kritje v višini 26.50°/o (prejšnji teden 26.44°/«).
Gospodarske vest)
= Zasedanje jugoslovensko nemškega lesnega odbora. S trgovinskim sporazumom, ki je bil sklenjen lani 29. septembra v Dubrovniku, je bil ustanovljen kot nov skupni organ stalni jugoslovensko-nem-ški lesni odbor. Ta odbor, ki mu poleg predstavnikov ministrstev pripadajo tudi predstavniki lesnega gospodarstva Lz obeh držav, se je 26. januarja sestal prvikrat v Eisenachu v Nemčiji. Vsa praktična m tehnična vprašanja, ki so bila stavljena na dnevni red, so bila rešena v popolnem sporazumu. Sklepi so bili vnešeni v poseben protokol. Predvsem je bil dosežen sporazum o cenah mehkega lesa bosanske, hrvatske in slovenske provcnlence. Obenem je bilo izvršeno tipiziranje našega blaga ln so bile dosežene nekatere ugodnosti za uvoz v Nemčijo. Nadaljnji sklep; se tičejo izmenjave gozdarskih in lesnih strokovnjakov obeh držav, zamenjave časopisov in sodelovanja za spoznavanje gospodarskih in lesno industrijskih razmer v obeh državah. V delegaciji je zastopal slovensko lesno industrijo dr. Adolf Golja, glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani.
= Nova pravila Glavne zadružne zveze. Glavna zadružna zveza je, kakor znano. na občnem zboru 3. ln 4. januarja prilagodila svoja pravila novemu zakonu o gospodarskih zadrugah. Ker v teku enega mcseca ministrstvo pravil ni potrdilo, je v smislu zakona uprava Glavne zadružne zveze predložila pravila trgovskemu sodišču zaradi registracije skupaj s potrdilom kmetijskega ministrstva, da so bila pravila predložena v odobritev.
= Dobave. Komercialni oddelek direkcije
drž. železnic v Ljurtjaui sprejema do 10. t m. ponudbe za dobavo žimnic in podglev. nikov, rjuh in brisač, do 14. t m. ponudbe


SPREDAJ ZADAJ
Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
za dobavo odej ki 16. t m. ponudbe ta dobavo oprem« za čakatnioo in pisarno; strojni oddelek pa sprejema do 5. t m. ponudbe za dobavo stekel za paromere, brzino mere, vodokaznih cevk, šip (prozornih in motnih), sianalnih rdečih š&p itd.; do 7 t. m. ponu« be za dobavo mrež iz vlečene železne žice, žičnih vrvi do 10. t. m. pa ponudbe sa lol»vo bele bombaževine. ploščatega stenja za petrolej, stenja iz ovčje volne, kolen iz mehke litine, plinskih cevi, verig, železne pocinkane pločevine itd.
Borze
4. februarja
Na ljubljanski borzi »o danes avstrijski
šilingi v privatnem kliringu za malenkost popustili in so se trgovali po 8.69 V zagrebškem privatnem klirin<ru je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.0650 (v Beoiradu po 8.6878), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.50. Nemški klirinški čeki so danes nadalje popuščali in stanejo v Ljubljani 14.20, v Beogradu 14.25, v Zagrebu pa 14.1650. odnosno za konec februarja 14.16 in za konec marca 14.2150.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca danes nadalje čvrota. Za Vojno škodo je bilo povpraševanje po 445 50. vendar bl&ea ni bilo izpod 450 (v Beogradu je bil promet no 448). Tudi ostali «iržavn; papirji so čvrsti in je prišlo do zaključka v 7% Blairovem posojilu po 91.
DE V IZE
LJubljana. Amsterdam 2400.66 — 2415.26. Beri m 1733.02 — 1746.90, Bruselj 727.45 — 732.51, Ourih 996.45 — 1003.52, London 214.94 — 216.99. Newvork 4264.76 — 4301.07 Pariz 140.47 — 141.91. Pra-a 150.93 - 152.04 Trst 225.19 — 228.28.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.18, London 21.5975, Newvork 430.81. Bruselj 73.02, ML Lan 22.6750. Amsterdam 240.85. Berlin 174, Dunaj 81.30. Stockholm 111.3250, Oslo 108.5250, Kfibenhavn 96.4250, Praga 15.15, Varšava 82, Budimpešta 80.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Drž. vred.: Vojna Skoda 445.50 — 450, 4% agrarne 62 — 65, 4% sever, agrar. 58 d eni., 7% ^lalm. aaw 87 — 90. 6% hMu-ške 89 den., 7% invest. 99 den., 7% d ž. hip. banka 100 - 102, 7% Blair 91 - 92. 8% Blair 98 — 99.50; delnice: PAB 223 .len.. Trboveljska 220 den.. Šečerana Osiijek 165 bi., Dubrovačka 400 den., Oceania 600 den.. Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna Škoda 449 — 450 (448), 6% becluške 88.50 — 90. 6% dalm aerme 87.50 — 89. 7% Blafr 92 - 92.50. 8% Blair 99 — 101, Narodna banka 7700 den. (7710). PAB 224 — 226.
Blagovna tr2IS2a
ŽITO
+ Chicago. 4. februarja. Začstrri tečaji: pšenica: za maj 94-125, za julij 89,75. za sept. 89.875; koruza: za maj 59- za julij 59.875.
+ Winoipeg, 4. februarja. Začetni tecsaii: plenica: za maj 127, za julij 119, za okt 100.50. -
+ Novosadska blagovna borza (*. t m.)-Tendenca mirna. — Pšenica: <78 — 79) kg): baška in eremska 178 — 180, ba^ka potiska 179 — 181; slavonska 178 — 180. Koruza: boška 92 — 93 banatska 91 --92 baška nova sušena 105 — 106. Ovoai baški 130 — 132; sremski 131 — 133. slavonski 135 — 137. Jermen: ba$ti in sremč ski 63/64 kg 135 — 137.50. Moka: baška in sromska «0g» in «Ogg» 272.50 — 282.50; «2» 252.50 - 26 >50: «5» 232.50 — 242.50; «6» 212.50 — 222.50: «7» 182.50 - 192.50; «8» 125 - 130 Otrobi: bašk^ in sremsd v vrečah 98 — 100 Fižol: baški in ereoiski 203 - 205.
BOMBA«
+ Llverpool, 3. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 4-75 (prejšnji dan 4.75), za maj 4.84 (4.83), za sept. 4.93 (4.92).
+ Newyork. 8. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 8-43 (8.40), za maj 8.52 (8.51).
Poplavna katastrofa v sremski vasi
Novi Sad, 4. febr. o. Prebivalstvo srem-ske vasi Golubinci preživlja dneve obupa. Podtalna voda jim kar po vreti podira domove. 70 hiš je popolnoma porušila, 250 pa jih je ogroženih. Voda je preplavila nad 3.000 oralov plodne zemlje. Vsi vodnjaki so do vrha polni kalne vode. Vse ulice so poplavljene. Ljudje se panično selijo iz ogroženih hiš in se zatekajo na podstrešja trdnejših stavb. Občinske oblasti so že obvestile bansko upravo o katastrofi. Mnogo delavcev gradi kanal noč in dan, po katerem naj bi se voda odtekla v Savo. Skoda znaša doslej že okrog 700.000 Din.
Eksplozija bencina v garaži
Zagreb, 4. febr. o. v Velikem Trgovištu pri Klanjcu je snoči v garaži trgovca Mi-je Lovreka izbruhnil velik požar, ki ga je povzročila eksplozija bencinskega tanka v enem Izmed treh avtomobilov. Ogenj je v nekaj urah uničil garažo, skladišče in tri avtomobile Lovreku je napravil za milijon škode. Uradna komisija je dognala, da je požar nastal po nesrečnem naključju.
Angleški novinarji v Zagrebu
Zagreb, 4. febr. o. Davi se je pripeljala tz Londona v Zagreb skupina angleških novinarjev-pevcev, združenih v znanem »Fleech Street Cholr«. Na postaji so jih sprejeli zastopniki konzulata, mestnega, tujsko-prometnega urada, društva prijateljev Velik« Britanije ter Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Dopoldne Jim j* konzul Rapp razkazal znamenitosti mesta, popoldne so priredili koncert po radiu, zvečer pa velik koncert v Hrvatskem glasbenem zavodu. Po koncertu Jim je Društvo prijateljev Velike Britanije priredilo zakusko.
SOKOL
Otvoritev čitalnice pri Sokola na Ježlcl.
Prosvetno delovanje našega društva Je spet močno poživljeno. Zlasti društvena knjižnica kaže odličen napredek Danes, 5 februarja, pa dobimo še društveno čitalnico, v kateri bodo seveda vsi glavni sokolski listi, dnevniki, tedniki in revije. Obenem bo danes ob pol 20. predavanje br. E. Gangla »O sokolski misli« in nato še razstva sokolskega tiska vsega slovanskega sokolstva. Tako predavanje, kot razstava ln čitalnic so dostopni vsem, ki prijateljsko spremljajo naše delo.
Sokol v Petrovčah je imel obrafcun svojega dela za minilo leto v sokolski telovadnici v soboto 29. januarja. Br. starosta Je v otvoritvenem govoru poudarjal rajzveselJIv razvoj društva tn vzpodbujal na podvojeno delo ob 20 letnici rojstva Jugoslavije, ki ga moramo čim vebča^;-neje proslaviti. Svoje besede je zaključil s pozdravom na starešino sokolske organizacije Nj. Vel. kralja Petra H- Br. pro-svetar je prečital novoletno savezno poslanico, nato pa so podali posamezni društveni črnite!ji svoja poročila, !z katerih je razvidno, da je bilo društveno življenje razgibamo in da bo blagajnik lahko odrinil primeren znesek za nakup novega telovadnega orodja. Od nadzornega odbora predlagana razrešnica je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila s pritegnitvijo novih činiteiiev izvoljena nova uprava. ki nam z bratom starosto jamči za uspešno delo v novem upravnem letu.
H pTWi O
Sobota 5- februarja
LJubljana 12: Pester program ■ pto®. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: S5a delopuet Igra Radijski orkester. — 17.40: Priroda in rasa v zgodovini (prof. Janko Orožen). — 18: Fantje na vasi. — 18.40: Pogovor • poslušalci. — 19: Napovedi, po-ročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda — 20: O zaman Ji politiki (dr. A. Kuhar). — 20 30: IL večer muzi-komedijantov. — 22: Napovedi, poročila.. _ 22.15: Za vesel konce tedna igra Radijski orkester.
Nedelja 6. februarja
Ljubljana 8: Koncert tamburaškega sep-teta (vodi g. St Kahne). — 9: Napovedi, poročila- — 9.15: Prenos carkvene glasbe is trnovske cerkve.— 9.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — 11: Koncert solistične lahke glasbe (dve kitari in plošče). — 11: Otror ška ura: Gašperček. — 11.30: Drobiž za drobiž (plošče). — 12: Zbor malnfh harmonikarjev (vodi prof. Pavel Ranči gaj). — 13: Kopov adi. — 13.20: Nastop zagrebškega swimg-kvarteta. — 16: Lahkih ooig naokrog (pio-šče). — 17: Kmet ura: Gospodarska navodila in trina poročila. — 17.20: VojaSte godbe (plošče). — 18: NuSPčeva komedija »Svet« (izvajajo Sani rad. igr. družine). — 19: Napovedri. poročila. — 19.30: Nac. ura— 19.50: Slovenska ura: a) (Foersterjeve pesmi- b) Prešernova rojstna hiša (g. F. S. Finžgar). — 20.30: Vesel končen Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22. 15: Pevski koncert g. Milka DolniSarja, pr; klavirju prof. M. Lipovsek.
Beograd 17: Narodna dasba. — 17.18: Orkester. — 19.50: Zborovsko petje. — 20.45: Pester soored i® Niša. — Zagreb 16.46: Tamburaški zbor- — 20: Pevska ura. — 20.30: Reci taci ie. — 21: Lahka glast«. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.10: Glasbena revija. — 20. Operetni vrfer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Variera 21.15: zabaven spored. — 22: Poljske pesmi. — 22.20: Bachove violinske in klavirske dclad-be. — Dunaj 11.45: Orkestralni koncert. — 12.55: Skladbe po žsljah. — 15.40: Komorna glasba. — 16.45: Koncert solistov. — 17.10: Zabaven spored. — 18.20: Plesni komadi.— 19.30: Pesmi H. Wolfa. — 2005: Iz dunajskih operet. — 21.30: Umetniške plošče. — 22.35: Ple«. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.35: Operetni zvoki. — 20: Koncert pevffceea zbora m orikestra. — 22.30: Plesna muzika. — Mhnehen 11.45: Orkestralna koncert 19.50: Lortzineova romantična »Undina«. — 22.30: Sumno veselje. — Stutt-gart 19 45: Plesi po izberi — 20: Koncert po želiah. — 22.45: Lahka eodba in ples. — 24: Koncart Handlove glasbe
Postani in ostani Claa Vodnikove družbe!
TIP 100
f ELEKTRONSKI SPREJEMNIK
DIN 2.750.-
RADIO r. z.io,L
Ljubljana, Miklošičeva c. 6
„R A D I O V A L"
Ljubljana, Dalmatinova 13
SoSofa. S. E. 1938.
Ostanki svetovne razstave polagoma izginjajo
Na razstavišča lanske razstave v Parizu ob Selnl bo začeli podirati paviljone, ki «o jih lansko leto obiskali milijoni domačinov in tujcev
Anglija in Amerika
se oborožujeta
Obe državi z veliko naglico nadomeščata zamudo
zadnjih let
še pred kratkim sta bili Nemčija, ki se je oboroževaia v najhitrejšem tempu, in Italija, ki je dala v A be sin i ji dokaz svoje vztrajne volje, vojaško najbolj zmogljivi državi na svetu. Poleg njiju se je lahko uveljavljala še Francija, ki sa v svojih obrambnih ukrepih ni ustavila že od konca svetovne vojne in ki je med drugim zgradila Maginotovo črto. Moč oborožene Nemčije in Italije je imela veliik vpliv na mednarodno politiko. Samo če to upoštevamo, si lahko razložimo potek abesin-skega spora. Odtlej pa se je marsikaj spremenilo in oboroževalna poplava ni šla menda mimo nobene države brez sledu.
Posebno Anglija se je po dolgem oklevanju zbudila iz svoje letargije in je potem storila tem več, da bi popravila, kar je prej zamudila. Zasnovala si je ogromen načrt ,da bi okrepila svojo moč na suhem, na morju in v zraku in da bi to okrepitev izvedla v čim krajšem času. Potem so se pridružile še Zedinjene države. 2e danes bi te brez vsake težave izvedle svojo mobilizacijo, toda ustaviti se še nočejo. To nam dokazuje najnovejša izjava predsednika Rooaevelta o ameriških obrambnih ukrepih.
S tem se svetovni položaj spet spremi-
nja. Obe anglosaški sili sta danes politično, finančno in gospodarsko tesno povjzar ni in videti je, da se hočeta povezati Se bolj. To njiju prijateljsko razmerje se je v zadnjem času pokazalo zlasti v vedenju nasproti Japonski. Izkazalo se bo še bolj na bližnjem srečanju mornaric obeh držav v Singapuru, najmočnejšem mornariškem oporišču Anglije na Daljnem Vzhodu. Pri tem je treba še upoštevati, da imata obe anglosaški državi v finančnem pogledu ogromne rezerve in da sta torej sposobni svoje oboroževanje še dolgo nadaljevati. To oboroževanje je po njiju izrjavah samo sredstvo za dober namen, namreč, da bd se ohranil in zagotovil svetovni mir.
Dokler so se države delile v oborožene, slabše oborožene in neoborožene države, ni bilo upanja za splošni sporazum. Od kar pa so Anglija in Zedinjene države pokazale svojo moč, so Se šanse za mir izboljšale, čeprav je videti to na prvi pogled paradoksno. Seveda je preveč smodnika in preveč topov vedno velika nevarnost, toda po drugi strani je mogoče, da bodo silne finančne žrtve, ki jih danes narodi doprinašajo za svojo oborožitev, pripravile človeštvo na zadnje le do pameti in poboijšanja .. .
Tri tisoč frankov za skalen© kožo
Zdravnik je predpisal mazilo, lekarnar pa ni recepta
razumel
Pariška markiza d' Espard se je vrnila lansko jesen z letovanja na deželi. To letovanje ni bilo zanjo preveč prijetno, kajti komarji so ji bili opikali vrat. prsi. hrbet in roke. Ker se je bala. da ji bodo znamenja pikov na občutljivi koži ostala, je v Parizu odšla k nekemu zdravniku, ki ji je predpisal neko mažo. Po uporabi te maže pa piki niso izginili, temveč Je plemenl-
Pred odstopom
Maršal nemške vojske von Blomberg, ki se o njeni Sirijo vesti, da bo Izročil vojno ministrstvo v druge roke
tašinja dobila hude kožne opekline in vnetje, ki je trajalo nekoliko tednov.
Markiza je nato zdravnika tožila, a se je izkazalo, da ni bil ta kriv njene nezgode. temveč da je bil lekarnar po pomoti primešal mazilu desetkrat večjo množino neke kisline, nego jo je bil zdravnik predpisal. Markiza je nato tožila lekarnarja, pa ne samo zavoljo bolečin, ki jih je bila pretrpela, temveč pred vsem zavoljo tega, ker z vneto kožo ni mogla nadaljevati svojega prejšnjega mondenega življenja: dva in pol meseca je morala nositi do vratu zapete obleke, dekolteji so bili izključeni. Sodišče, ki je moralo odločati o tej nenavadni pravdi, je markizi v resnici priznalo odškodnino v znesku 3000 frankov in tudi razsodba je to utemeljila s tem, da je lekarnarjeva pomota markizo omejevala, r njenih mondenih navadah.
Svetilnik Amelije Earhardtove
Na koralnem otoku Howland med Havajskim in Samoaškim otočjem bodo postavili svetilnik, ki bo dobil ime po izgi-noli ameriški letalki Ameliji Earhardtovi. Letal ka je, kakor znano, izginila lani na svojem poletu okolu sveta.
Prebivalstvo Anglije
Uradna statistika navaja, da je imela Velika Britanija koncem lanskega leta 47.288.000 prebivalcev. Moških je v državi dva milijona manj kakor žensk. Od 1.1923 se je število prebivalstva pomnožilo za dva ln pol milijona ljudi.
Angliji nedostaje jekla
Neki angleški listi pišejo, da ae bo novi
angleški pomorski oboroževalni načrt izvedel počasneje, nego je bilo prvotno zamišljeno, kajti Angliji nedostaje jekla. Posebno pomanjkanje jekla občuti 32 ladjedelnic. V Belfastu so morali začasno odpustiti celo mnogo delavcev. Zavoljo pomanjkanja jekla bodo tudi nekatere velike trgovske ladje izdelali šest do devet mesecev pozneje, nego so prvotno nameravali.
Kardinal na čelu odvetniške zbornice
Pariški odvetniki imajo navado, da »i vsako leto izberejo dvanajst tako zvanih »tajnikov konference« izmed najodličnej-šdh zastopnikov svojega stanu. Bivši tajniki konference imajo svoje posebno društvo, ki si je moralo sedaj po smrti dosedanjega predsednika izbrati novega. Izvolili so si primasa Galije, kardinala Gerliera, nadškofa lyonskega. Kardinal je deloval kot odvetnik v Parizu, preden je postal duhovnik. Izvolitev je sprejel.
V obupnem položaja
ig "»i
L
Nesreča pet Bedfordn
Papanln, vodja ruske polarne odprave na razklani ledni plošči
Prijatelj Viljema n.
umri
V Parizu je umrl v starosti 77 let knez Johann Heinrich Plesski. V času Viljemove Nemčije je imel veliko vlogo. Sprva je vstopil v armado, pozneje je posta! diplomat. Bil je ena izmed redkih oseb, ki jim je Viljem II popolnoma zaupal. Cesar mu je poveril ponovno razne tajne in kočljive misije, ki jih je knez spretno izvedel. Med svetovno vojno si je ce-sar izbral njegov grad za sedež vrhovnega poveljstva. Po prevratu je knez neprestano potoval Poročen je bil dvakrat, prvič z neko angleško plemenitašinjo, od katere se je ločil, drugič z neko italijansko aristokratko. Drugi zakon so razveljavili.
Potres v Pacifiku
Evropske potresne postaje so 1. fefrnv arja proti pol deveti zvečer zabeležile izredno močan potres v veliki daljavi. Potresno gibanje je trajalo kakšne štiri ure in je doseglo višek okrog desetih. T&ko dolgotrajnega potresa niso že dolgo časa zabeležili. Zemeljsko 'valovanje je merilne in strumente tako pretresalo, da je bila točna določitev potresnega središča nemogoča. Slabotnejši sunki so se ponavljali še v spodnjih jutranjih urah 2- februarja. Kolikor je bilo mogoče sklepati, je mocafl potres divjati v severnem predelu Pacifika «pri Aljaški, poročila iz Svdneya v Avstraliji pa domnevajo, da je bilo središče potresa v bližini Rabaula, glavnega mesta Nove Gvineje, kjer so imeli že lansko leto hud potres z vulkanskimi izbruhi.
Rekord ženitnega sleparja
V Berlinu so po več nego dvomesečni razpravi obsodili možakarja, ki ga nemški listi označujejo za ^največjega ženitvenega sleparja vseh čaeov«, nekega 48 letnega Egidi-ja Scbolza. Mož }3 v zadnjih letih opeharil okrog 150 žensk za 900.000 mark. Dobil je osem let prisilne delavaice. Njegovo soob ložem* ločeno ženo, ki uiu je pomagala, da bi na ta način prišla vsaj do dela imetja, kj ji ga je bil zapravil, so oprostili.
še ena slika o posledicah katastrofe ekspresnega vlaka, ki je pri Bredfordu zavozil v vlak na tračnicah. Sest vagonov brzega vlaka se Je razbilo na kose. Sreča v nesreči Je bila, da bo ae potniki povečini lahko poškodovali. Ubil s« Je samo eden, 34 pa bo Jih odpeljali r bolnišnico zaradi prask ln ran
Tobačnica zadnjega ruskega carja
Našli so jo med razbitinami letala hessenskih vojvod
V Ostcndeju se Je zgodila, kakor se spominjamo, la.nl v novembru letalska katastrofa, pri kateri je pet članov vojvodike rodbine hessenske izgubilo življenje. Letalo se je popolnoma razbilo in ie s težavo so zogljenela trupla zvlekli izpod razbitin. Na letalu je bila tudi prtljaga, ki je isto tako zgorela.
Pospravljanje razbitin Je trajalo precej dolgo in šele zadnje dni je bilo mogoče naj-
ti razne dragulje tn okrajne predmete, ki
so se raztresii po tleh. Doslej so našli Hšpa in biserov v vrednosti več nego dvajset tisoč funtov šterlingov. Med temi predmeti Js bila tudi zlata, z dragulji posuta tobačnica. ki jo je bii zadnji ruski car darova! svojemu tastu, hessenskemu velikemu vojvodi Ernstu Ludvvigu. V to tobačnico so bili vgraviralj besede: »Za Emsta z ljubezni polnimi pozdravi Nikolaj in Alisa. 25. nov. 1904.«
Odlikovani letalci
Posadka »Zelenih miši«, s katerimi so Italijani preleteli južni Atlantik, je bila odlikovana. In sicer je bil povišan nadpo-ročnik Bruno Mussolini v čin stotnika, polkovnik Biseo in major Moscatelli pa sta dobila zlato kolajno za hrabrost v zraku. Tudi moštvo hidroplanov je bilo odlikovano. Posamezniki so prejeli zlate in srebrne svetinje.
Civilna poroka albanskega kralja?
Iz Vatikana poročajo, da je pričakovati spričo dejstva, da je albanski kralj Zogu musliman, njegova nevesta grofica Geral-aina Apponyi pa rimska katoličanka, na albanskem dvoi-u civilne poroke. O stvari bo. kakor se zdi, razpravljala tudi vatikanska kongregacija v najkrajšem času.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Šola na prostem
w
Španija — preizkuse-valnica novega orožja
V zvezi z zadnjim napadom nacionalističnih letal na Barcelono, ki je zahteval ogromne človeške žrtve, pravijo vojaški strokovnjaki, da morejo takšni napadi ocenjevanje učinkovitosti zračne vojne popolnoma spremeniti. Doslej bombardiranje odprtih mest niso smatrali za priporočljivo, ker razdejanje po letalskih bombah ni pospeševalo vojnih operacij. Po zadnjem letalskem napadu na Barcelono pa je treba to mnenje opustiti.
Učinki tega napada so pokazali, da je mogoče tudi zelo veliko mesto hitro in popolnoma razdejati. Nove bombe so pri svojem razpoku rušile cele bloke hiš. Njih eksplozivna sila je velikanska. Ljudi trgajo na kose. Pod razvalinami niso našli trupel, temveč samo dele trupel, tako da J* bila vsaka identifikacija nemogoča.
ANEKDOTA
O diplomatskih sposobnostih nedavno umrlega državnega tajnika kardinala Ga-sparrija se je med rimskimi diplomati mnogo pripovedovalo. Ko sta se K viri nai in Vatikan pomirila v Lateranski pogodbi, Je kardinal dal diplomatom naslednje pojasnilo: »Do tega trenutka, gospodje, ss na stanju iz 1. 1870. ni prav nič izpreme-nilo.« Diplomati so odšli in nikomur izmed njih se ni posvetilo, da je bil poudarek na besedah »do tega trenutka«, šele kasneje to razumeli, kako zelo jih Je bil kardinal potegnil.
VSAK~DAN ENA
V Londona Imajo fiolo, Id posluje poleti ln pozimi na prostem. Učeča se mladina Je v zimskem časa ograjena z debelimi odejami iz volne
Dramatično strašilo sa vrabce.
12
3ackson Gregory:
Juana Castanares
Roman
Vrgla se je bila čez neživo telo malega Pedra Perriga, ki ga Blondino v somračni mesečini ni mogel razločiti, tako da je imel njo za ponesre-čenko.
»Ne, ne! Perrigo jo je izkupil,« je zaklical Topo, ki je bil z drugimi gosti vred prihitel iz igralnice, ko so začuli prepir.
»Kaj,« je zarjovel Blondino, »mali Perrigo? Njega so ustrelili? Umakni se, dekle!« Vzdignil je Guero, jo kakor lutko postavil na noge, jo odrinil v kraj in se sklonil nad Perrigom, ki je ležal na tleh.
Perrigo je zaječal. Blondino se je vzravnal ter pogledal okrog sebe.
»Kdo je to storil?« je vprašal.
Guera bi mu bila lahko povedala, a je molčala Znova je pokleknila k Perrigu. si pritisnila njegovo glavo na Drsi in ga jela ihte zak injati. nai ji reče. da njegova rana ni huda Skoraj omedlevala je od strahu, da ne bi umrl.
E1 Topo je odgovoril, kakor je vedel in znal. To je, zvezal je vse kar je vedel, in vse, kar je domneval, v živo sliko, ki jo je podal kot čisto resnica
»Castanares ga je. S Perrigom sta se zadnje čase večkrat sporekla. Prejle sta imela spet hud prepir. Slišal sem ju in stekel ven. Celo kolobocijo sta imela, in v razburjenju ga je Castanares ob-
strelil.«
»Tako,« je rekel Blondino, kakor da bi potreboval časa, da se sprijazni s tem mučnim dejstvom. »Ti, Topo in še eden ali dva izmed vas ostalih, odvedite Castanaresa v njegovo sobo in pazite nanj, dokler ne pridem. Vi drugi pa spravite konje v hlev!«
Spet je odrinil Guero in vzdignil možička v naročje.
»Da vidimo, kako hudo si ranjen, opica mala,« je rekel s še nekam prijaznim glasom. »Samo en strel? Kaj more ena svinčenka takšnemu korenjaku, Pedrito?«
»Za Boga!« je zastokal Perrigo.
»Nu, nu.« je dejal Blondino. tolažeč ga kakor mati prestrašenega otroka. »Ali te močno boli? Le zobe stisnil, Pedrito mio, to bomo vse uredili Čvrsto se me oprimi. kakor si zmerom znal, cara de mnno! Bo<?a in vse svetnike zahvaM. d3 je ori-*el Viktor Blondino v pravem trenotku do tebe!«
Viktor Blondino je bil visok m^čan m^ž v Cigar silnih rokah je bil pritlikavi Perrigo lahak kakor peresce Skozi odprta vrata je stooil s svojim bremenom v hišo, za njim pa gledalci, ki so držali roke križem. Nekdo je prinesel svečo in mu posvetil v veži. Takoj nato je Blondino položil ranjenca na posteljo, se za korak odmaknil in
pogledal starcu, ki je bil v svojem smrtnem strahu še bolj podoben opici, v veli obraz.
»Ven se spravite!« je ukazal Blondino. »Estrada, prinesi mi dobrega brandyja — vi, Guera, pa čisto perilo in vodo. Pojdite zdaj. Zaprite vrata in pustite eno okno odprto. Mož potrebuje dobrega zraka. Oh, ta neumna zijala!« je zagodrnjal z nekakšno dobrodušno prizanesljivostjo.
Nazadnje sta bila vendar že sama. Blondino, ki še ni bil slekel jahaških rokavic, je uprl roke v boke in sočutno pogledal ranjenca.
»Ubogi Perrigo,« je mehko zamrmral. »Hudo boli, kaj? Nič ne skrbi; dobro in zvesto si mi služil, zdaj bom pa jaz tebi stregel, da spet ozdraviš.«
Klobuk sd je bil porinil daleč na tilnik; kodrasti lasje so se mu lesketali pri svetlobi sveč kakor zlati dekliški kodri; bili so mehki in rahli kakor predivo, posuto z zlatim praškom. Tudi pri njem je bilo razločno spoznati anglosaško pleme, vkljub južnemu narečju, ki ga je govoril. Čudno naključje je hotelo, da sta bila oba glavarja, ki sta nocoj počastila Haciendo eseondido s svojim obiskom. Američana.
Žarko mehiško solnce, ki vpliva na svetlopolte kakor pozlatar. mu je bilo pokrilo B^ndirovo kožo z zlatorjavo plastjo. Samo oči so se mu svetile kakor dva višnjeva safirja. Majhni, gosti brki so se mu. kodrali nad polnimi ustnicami. Vsa njegova prikazen se je kar iskrila od moči in živnosti, tako da je bil v svoji okolici podoben ognjevitemu žreb-cu med trudnimi, zgaranimi kljusami. Kar je pom-
nil. Se ni bil srečal moža, ki ga ne bi bil moge? kakor peresce vzdigniti od tal in zadaviti z golimi rokami.
Prirojene divjosti in surovosti v njem ni bilo moči potlačiti, čeprav ni bila zmerom neposredno na očeh. Celo zdaj, ko se je pogled njegovih sinjih oči kar tajal od sočutja, je prežala v ozadju.
Perrigo se je oprl na komolce in nekajkrat hlastnil po zraku, da bi se privzdignil. Iznemoglo je omahnil nazaj. V obraz je bil bled kakor zid, pot strahu mu je pokrival čelo in v svetlih kapljah curljal po zgubančenih licih.
Blondino je sočutno zavzdihnil; podoba je bilo skoraj, kakor da bi mu silile solze v oči.
»Le miruj, ubogi mali Perrigo,« je tiho dejal; »takoj si ogledam rano.«
Nad mizico, ki je stala ob postelji, je viselo stensko zrcalce. Ko se je Blondino sklonil, je v njem zagledal svojo podobo; takoj so dobile njegove oči drugačen izraz, in vneto si je zavihal brkce. Perigo je bil mahoma pozabljen. Že nekaj dni ni bil videl zrcala, zdaj je pa mahoma stal ored svojo lastno sliko, kakor nekdaj Narcis. Z nenrikrito radostjo in samozadovoljstvom se je ogledoval V svoji osebi je videl n^joorHn^še vtelešenie oonosre«a moštva in v suhost b* si bil Štel. če bi bil to občudovanje zataiil DonrSliavost mu je nat>ela prsi: »To sem jaz. Blondino!« Ponosen je bil na to, da je on. mož z jeklenimi mišicami. Spogledljivo je onazoval kodrce, ki so mu padali na čelo, in gladko belo kožo pod ovratno ruto.
»JUTRO« SL n
Sobota, BL ZL 293&
Kulturni pregrled
Dr. Vojtech Merka
OdSCrd SeSavee v\ češkoslov. - jugotflor. vzajemnost dr. VoJVčch Mirka, ravnatelj državne trgovske akademije t Nitri, čigar delo je tpomembnejše, ker ga izvršuj« na Sk>vaškem, doživlja 5. t. m. petdeset let. Po rodu je lz Vfešovic prt Pro-etfijovu ra Moravskem, la učiteljske rodbine, v kateri sta bili godba ln petje stalno aa dnevnem redu, lato ni čuda, če je ho-
tel Merka lz ljubezni do glasbe Študirat! na praškem konaervatoriju. Na očetovo prigovarjanje pa »e Je lotil Študija alavi-
*tike in germanistike na češki filozofski fakulteti v Pragi. Tam se Je seznanil s slovanskimi tovariši ln navezal ozke stike z Jugoslovani, zlasti s Slovenci »Adrija«, ■slovensko dijaško društvo. Je takrat prirejalo za češke tovariše tečaj slovenskega .jezika, ki ga Je poučeval sedanji mariborski advokat dr. Avg. Reisman. Eden njegovih najboljših dijakov je bil Mčrka. Po .Študijah je postal dr. Mčrka profesor v Prostčjovu. po prevratu ga ie pa zaneslo na Slovaško v Kožice, odkoder je prešel v Nitro kot ravnatelj trgovske akademije. I* 1927—1931 je bil glasbeni šef podružnice Radiojournala v Košicah in je v tej funkciji obilno dajal na program jugoslov. g-lasbg ter predaval o jugoslov. pisateljih Grudnu. Lahu. Mešku, Zupančiču, Djukiču, Lovriču Ltd.
Dr. V. Mžrko si Je pridobil zaslug za slovaško literaturo s tem, da je pričel prvi •sistematično prevajati v slovaščino jugoslov. pisatelje. Njegovi prvi prevodi pa so izšli v češčini. Pridno je prevajal slovenske in hrvatske avtorje in pisal v dnevnike in časopise (Lidove noviny, Moravsko slez-sk^ denik, Pozor. Slovensky Vychod, Ne-zavi.s!ost. Slovenska brazdi, Hudebni listy, časopis moderr.ich filolos^ i. t. d.), o jugoslov. kulturnih razmerah.
Na gimnaziji v Prostejevu je bil njegov dijak nadarjeni pesnik J. Wolker. Skupaj z rrim je prevel Cankarjevo ^Erotiko« ter izbor iz Ketteja in Gradnika: Ti prevodi eo izšli v knugi »Z bratrskč poesie«. Sam je prevel Kettejeve mladinske pravljice. Iz Cankarja je preložil v češčino deset večjih del (Volja in moč. Gospa Judti, Nina. Bela krizantema, Ob zori Milan in Milena. Hlapec Jernej, Jakob Ruda, Lepa Vida! Črtice) in eno v slovaščino (Mladost in druge povesti). Iz slovenščine je nadalje prevel Meškove črtice in Ivana Laha »Razgovor o K. H. M&chi« (v slovaščino). Posamezno so izšli prevodi pesmi Ivana Albrehta. Aškerca in O. Župančiča. Iz hrvaščine je prevel v češčino Dvornikovičevo študijo *Duša jugoslovenske melankolije«. Ostali prevodi iz hrvatske literature ro v slovaškem jeziku in sicer: Dvomi kovič, Masarvk kao filozof i sociolog: Dukič. »Iz dnevnika jednog magarca« in izbor iz ostalih spisov: Lovrič, sSoasitelj«; Angjelino-vič, »Sliiepci«. Prevode je opremil z literarnim in življenjepisnim uvodom. Poleg "'h ie izdal v posebni brošuri študijo o F. X. Mešku. Otonu Župančiču in Ivanu Lahu Dr. M črk a prevaja tudi iz ruske literature. Njegov glasbeni nagib kaže slovaško snisano. dijaštvu namenjeno delce o B. Smetani, ki je izšlo že v drugi izdaji. V filologijo sodi dr. Mčrkova študija o staročeškem evangeliarju »čtenil kfteze Benešovv?, v nedagosriio pa izdala avto-biogr^fije Janeša Zaborskega »Rodine v Zšbori«.	^	j. k. S.
n.
Ko smo pred desetimi leti prvič v »Jutru« predstavili slovenskemu občinstvu dr. V. Mčrka. marljivega prevajalca iz slovenske in sploh iz jugoslovanske literature, mu je bilo 40 let in je deloval v Košicah. Tu je opravljal dr. V. Mčrka zaslužno narodno in kulturno delo. Za tako delo je treba znanja, vztrajnosti in energije. In eredi tega dela, ki je zahtevalo ves njegov trud in čas, dr. Mžrko ni pozabil na nas. število njegovih slovenskih prevodov in zbirk se je množilo in rastlo. A ne le v listih, pri katerih je sodeloval, tudi drugod je Siril zanimanje za naše slovstvo in kulturo. Obenem je marljivo prevajal našo prozo in pesmi. Naravno je, da se je kot vodja košiške radio-postaje od vsega po-četka zanimal tudi za našo ljubljansko ra-d.io-postajo in si želel z njo čim več zvez Vedel je, da bodo morale slovanske radio-postaje prevzeti važno nalogo v službi narodne in kulturne propagande.
»Ta vaša kukavica je nekaj posrečenega« nam je pisal in zvesto zasledoval naš program.
Njegovo delo na vročih košiških tleh, kjer je mlada slovanska kultura le s težavo odrivala zastarele nemške-madžarske tradicije, je obrodilo sicer mnogo uspeha, a postajalo je opasno za njegovo zdravje. Bil je potreben oddiha. Tako je nastopil službo v Nitri kjer se je lažje posvetil slovstvenemu delu.
Lahko rečemo, da je poleg dr. B. Wybi-rala dr. Merka najmarljivejši prevajalec iz naše literature. Poleg tega rad posega v sosedno srbskohrvatsko slovstvo. Njegovi prevodi se odlikujejo po lahkotnem in naravnem jeziku.
Svojo 50-letnico slavi torej dr. Mčrka kot direktor trg. akademije v Nitri. Nitra je nam Slovencem dosti bližje ime nego Kožice. Nitra nas spominja naših zvez za Jasa Cirila ln Metoda. Tu je zidal cerkev knez Pribina. Tu je deloval Vihnja. Danes je to mesto s 40 000 prebivalci. Ne brez eledov tisočletnega robstva. Tudi tu d»-iuje dr. Merka po svojem programu. V ted-
niku »Nearvlslostl« prlobčuje prevode lz natega slovstva. > J u goslo venska knjižni-cm prinaša krajše spise ln zbirke (zadnji
Bvezek je posvečen A. Dukiču).
Za božič mi je dr. Mčrka poslal knjigo, ki jo je napisala mati Zdenka Wolkerjeva o svojem sinu — pesniku. Bil sem tega daru izredno vesel (NB. nI prilike, ki bi je ne Izrabil, da ml napravi kakšno tako veselje!) Cital sem to knjigo, polno drobnih spominov, kako je spremljala mati si-na-pesnika od rojstva do smrti. V knjigi omenja tudi Wolkerjeve vzgojitelje, med njimi dr. V. Mčrka. In spomini so me zanesli v tista zadnja leta pred vojno, ko se je J. Wolker Sele napravljal na pot mi pa smo bili že na prvi liniji, da pričakamo vihar sveta. Tudi dr. Mčrka je šel z nami, res čas pripravljen na vsako žrtev za našo Skupno stvar. Ko je vihar minil, je stopil takoj na svoje mesto kot zvest glasnik in delavec naše politične in kulturne skupnosti. Za novo leto je izdal dr. Lahovo »Pesem o kovaču Tomažu«. Letna poročila njegovega zavoda pričajo, kako Siri znanje o Jugoslovenski literaturi med mladino. To njegovo delo bi si mogli vzeti na-61 vzgojitelji za vzgled. Pri posebnih urah poročajo učenci ln učenke o novih naših knjigah, ki so jih prečitali ali pa posvete 0 predavanjem pol ure temu ali onemu jugoslovanskemu pesniku ali pisatelju.
Za njegovo delo smo mu osebno hvaležni mi Slovenci, ki nas ima najrajši in največ stori za nas. Njegova zasluga je, ako nas mladina iz njegovih šol dobro pozna.
Vemo, da ljudje njegove delavnosti ne potrebujejo Jubilejev in slavospevov, ki bi Jih vzpodbujali, žele si le časa in sil, da morejo vršiti svoje delo. Radi bi zalegli za deset drugih. Kjerkoli zastavijo plug, ee pozna brazda za njimi. (Dr. V. Mšrka izdaja za mladino dijaški list »Slovenska brazda«). Tudi v Nitri in njeni okolici bo znano slovensko ime po zaslugi dr. V. Mčrka, kakor je bilo za časa Rastislava. Mislim. da mu ne moremo izkazati svoje hvaležnosti drugače, kakor da vračamo enako z enakim. Le tako bomo izpolnili evojo dolžnost vsak na svojem mestu.
V letu njegovega abrahamovanja bi želeli, da ga pozdravimo na slovenskih tleh.
Za jubilej pa mu želimo sil in zdravja za nadaljnje delo.	Dr. I. L.
Zapiski
»MISEL IN DELO« nastopa četrti letnik s pravkar izišlo januarsko številko, ki kaže, da se ta napredna, kulturna in socialna revija lepo razvija in vedno bolj izpopolnjuje.
Na uvodnem mestu je objavljena enajst strani obsegajoča razprava prof. Ivana K o 1 a r j a »Ob poti Otona Župančiča«. S temeljitim poznanjem njegovega dela in tankočutnim vživetjem v njegove lepote prikazuje pisec umetniško rast našega največjega pesnika. Posebno zanimivi so podatki o odmevih, ki jih je vzbujalo Župančičevo delo v kritiki. Obširneje se mudi pisec tudi pri značilnem sporu za Župančiča, ki se je pojavil pri nas štiri leta po njegovi petdesetletnici.
Dr. Alois J i n d f i c h Je prispeval informativen članek o Socialnem zavodu (Socižlni ustav) češkoslovaške republike, ki nudi lep vzgled, kako je treba v demokraciji organizirati državno skrb za reševanje socialnih vprašanj.
Dr. ing. Črtomir N a g o d e je pisec zanimivega in aktualnega prispevka »Refor-
morje«.
V Obzorniku je na prvem mestu zapisek
o Akademiji znanosti ln umetnosti ▼ Ljubljani, dr.Branko Vrčon pa v daljšem članku »Vizije miru ln vojne« kritično razglablja zunanjepolitični položaj v zadnjih tednih. Notranjepolitični pregled lz peresa Verka informativno in kronistično beleži pojave in dogodke v politiki Jugoslavije. Zanimiv je nadalje članek »Angleško mnenje o naši zunanji politiki« (po knjigi Belgrade Slant Johna D. E. Evan-sa). S. B. podaja v članku »Socialni pregled« nekako socialno bilanco lanskega leta, dr. A. Jindfich poroča o verjetni starostni strukturi prebivalstva na češkoelo-vaškem 1.1960, L. C. pa piše na podlagi oficielnih statističnih virov o demografski bitki v Italiji. — Med Poročili piše dr. B. V. o knjižici dr. R. Kušeja »Konkordat«, L. C. poroča o Pfefferjevi »Istragi o šara je vskom atentatu«, Rr o Tardieujevi knjigi o parlamentarnem režimu v Franciji, P. P. pa o spisu Luigija Salvatorellija. La politica della Santa Sede dopo la Guer-ra.« — številko zaključujejo Drobtine — značilni paberki iz javnega življenja. »Misel in delo« se že s svojo aktualno vsebino dovolj priporoča slovenskemu izobražen-stvu.
ton xd podeBla, ker nobeno tzmod <x M.
ki so bila predložena, ne kale radostne umetniške višine. Prav tako se ni podelila nagrada Josipa Bacha, ki je namenjena
II M Hrtu uprizorijo V k®« semštvu. Razpisane so mara nagrade J<
Freudenrelcha (10.000 Din), J.Bacha (4 tisoč Din), Radio — MHKD (2500 Din).
ŠPORT
Od 18. do Ji. te m. — vsi v Bohinj!
L Izlet gorenjskih smučarjev na naSih klasičnih
smučarskih tleh
»živi jen Je ln svet* prinese v prihodnji
ponedeljkovi Številki članek iz fiziologije človeškega telesa »živa peč« (o prebavi Ltd.), dalje članek o »zasedenem in razdejanem kitajskem Babilonu« Sanghaju, Ignaca Koprivca pripovedno prozo »Megle na obnebju«, nadaljevanje Nttrrentrander-sovih »Treh mušketirjev«, prispevek »Sluh pri živalih« in »Descartes na Danskem«, A. Debeljaka prozo »Ta podla, podla podlasica«, beležko »V slavo metuljarju«, Ivana Podržaja oceno Bevkove povesti »Ubogi zlodej« in zapisek »Maupassant v Sejmu«. Rubrike Fotoamater, Filatelija. Za ljubitelje cvetlic, praktične novote, Uganke in šah zaključujejo obilno ilustrirano številko.
V članku Sflvta Sardenko v včerajšnjem »Jutru« Je tiskarski Škrat zapustil vrsto napad, izmed katerih popravljamo samo najvažnejše: v prvem odstavku je izostal oklepaj pri besedah »kanonik dr. Alojzij Merhar«, v četrtem čitaj »nadaljuje Medvedovo pesniško izročilo« (ne nadkriljuj"). v zadnjem odstavku pa »ne čutim več tiste človeške toplote« (ne: ne čitam).
»Društvo slovenskih književnikov« Je po daljšem presledku obnovilo delovanje. Med drugim namerava prevzeti skrb za zaščito avtorskih pravic, ki jo bo prosvetno ministrstvo poverilo pisateljskim organizacijam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Prejšnji teden je imelo »Društvo slovenskih književnikov« občni zbor. Dosedanji predsednik Oton Župančič je bil izvoljen za častnega predsednika. Za predsednika so prisotni člani izvolili prof. Franceta Ko-blarja, odbor se je pa na četrtkovi seji konstituiral takole: podpredsednik Fran Albrecht, tajnik Tone Seliškar, blagajnik Milena Mohoričeva, gospodar Bratko Kreft, knjižničar B. Borko, odbornika: France Vodnik in Mile Klopčič. V nadzorstvu so: Josip Vidmar, dr. J. Lovrenčič, dr. Igo Gruden in Ivan Zoreč.
Nagrade »Matice hrvatskih kazallšnfii dobrovoljaca«. MHKD v Zagrebu je minule dni pod predsedstvom dr. Nikole An-driča in na podlagi poročila, ki ga je podal žiri, podelila prvo nagrado igri Rasima Filipoviča »Porodica Šurkič«, drugo Ivi Žic — Klačiču za igro »Iskusenja«, tretjo anonimnemu piscu za dramo »Za svojim tra-gom«, četrto Mirku Jurkiču za igro »U planini«, peto Dinku Moroviču za »Fortu-nal« in šesto Zlati Kolarič-Kišur za »Stari i mladi«. Freudenreichova nagrada se le-
Jesenice, 3. februarja
Da poživi zanimanje za omenjeni izlet in z njim zanimanje za Bohinj, ki mora nanovo oživeti z večjim pritokom tujskega prometa, je Gorenjska zimsko športna podzveza sestavila in določila pester program — tako tekmovalni, kakor tudi zabavni. Spored, ki pa še ni čisto popoln, Je naslednji:
Petek 18. t. m. Sprejem, poadrav in namestitev izletnikov. Sobota 19. t m.: Ob pol 8- uri zjutraj izlet smučarjev na črno prst pod vodstvom članov SK Bohinj. Ob 14. uri: Start za teke na 18 km, 6 km in 3 km za seniorje in juniorje. Start bo pred Občinskim domom v Bistrici. Ob 19. uri: Pozdravni večer v hotelu Bellevue, nato zabava v že omenjenm hotelu ln v hotelu Sv. Janez. Ob 20. url: Predpustno rajanje »smučarjev« v Sokolskem domu v Bohinjski BistricL
Nedelja 20- t. m.: ob 8. uri slalom tekma za Gradcem nad hotelom »Bellevue« to sicer bodo nastopili eeruorji ln juniorjl. Po odlični formi, ki jo imajo leto« tekmovalci, bo borba zelo zanimiva. Ob 10. uri: Motoskijering na Boh. jezeru (vendar le v primeru, da bo led ustrezal zahtevam
tefluuuvanjaV, kar bo sa našo javnost no* vost ker razen tekmovanja na Blejskem jezera, te nikjer pri nas m bilo slične tekme. Od 10.30 do 11.30 trening za skoke na Hanssenovi skakalnici Ob 14. url: Skoki za kombinacijo to propagandni skoki na že ornem j eni skakalnici Ob 18. uri: Razglas rezultatov tn razdelitev daril v gostilni Markež v Boh. Bistrici. Ponedeljek 21. t m.: Prost dan za vse udeležence izleta, da si sami ogledajo krasote Bohinja to njegove okolice.
Gorenjska zimsko športna podzveza ape-
Dra na vso športno javnost da se udeleži izleta gorenjskih smučarjev v Bohinj, da bomo tako skupno poonagali obnoviti to pospešiti tujski promet tn kar je tudi zelo važno, prebuditi to poživiti zanimanje za zimsko športne prireditve- Ne pustimo, da propada športni živ v Bohinju, ne dopustimo, da razpade ena naših prvih smuških skakalnic — to Je Hanseno-va v Bohinju, ki še dance ustreza to zadostuje potrebam naših tekmovalcev.
GZSP trdno upa, da ne bo smučarja, ki bi na omenjene tekme ne priSed v bohinjsko dolioo
V neka] vrstah
Te dni je imel JZSS plenarno sejo, na kateri so bili »prejeti neKateri kIo važni sklepi gJeie udeležbe miših na prihodnjih smučarskih prireditvah. Tako je bilo sklenjeno. da bo 6avez na jutrišnjo medn.arodi o skakalno tekmo v Celovcu poslad 10 najboljših skaka če v, med njima seveda znane Pri-boška, Novšaka. Karla Klančnika. Sramla, Bevca in še nekatere Ekipo to o spremljali gg. Jelenič, Predalič in Gnidovec. Dalje je bilo govora o udeležbi na svetovnem prvenstvu FLSe v Lah t i ju na Firekem ki je precej gotova stvar, da bodo Franca Smode-ja bržkone le po6lali tjakaj. Ce bi imel ZJSS več 6redstev, bi prav rad poslal tjakaj še več tekmovalcev, ker so najboljši med njimi to tudi zaslužili. Kombinacija o uleležbi naših tekmovalcev na tekmah v aljpciki kom-binaciji v Engelbergu v Švici je bila opuščena, bržkone pa se bodo zato na*i najboljši v smuku udeležili tekem v smuku z Monte Canina v Italiji. Naše savezno prvenstvo v skokih, ki bo meseca marca v Planici, bo to pot razpisano kot mednarodno in bodo naši delegati v Celovcu povabili na te tekme tuli Avstrijce in Nemce. Zanimivo je tudi, da se ie na tej #eji dokončno sklenilo. naj naši delegati na kongresu FISe predlagajo, da bi FIS smučarsko svetovno prvenstvo leta 1041 določila v Jugoslaviji. Do takrait brsta naše športno smučarstvo in naša hotelska industrija že dovolj pripravljeni
Banovlnsko prvenstvo v slalomu pri Celjski koči Jutri dopoldne s pričetkom ob 10. bo tekmovanje zo prvenstvo dravske banovine v slalomu pri Celjski koči nad Celjem. Na startu bodo najboljši slovenski tekmovalci z Jesenic, Ljubljane. Maribora in Ce-
lja. Po dolgtsn časti bo Terana vsa cUto naših smučarjev, kjer se bodo pouieriii med seboj za naslov najboljšega kluba v Sloveniji Snežne razmere okrog Celjske koče so povoljne. zaradi tega vabimo celjske snort-nike, da ne zamudijo prilike pohiteti v nedeljo k tekmovanju.
Mladinske tekme v umetnem drsanju bodo jutri ob 9.30 na drsališču SK Ilirije. Razpis smo objavili včeraj. Mladina, ki hoče tekmovati, bo imela jutri prost vstop in se mora javiti oh 9. uri vodstvu tekmovanja v garierobi. Vse deklice in vsi dečki, ki dosežejo bolj S uspeh, bodo dobili darilca. Člani sodnil&ega zbora imajo drevi o»b 20.30 sestanek v Evrons.
Nedeljski smuški tečaj. Zveza za trrjrtki promet ki je letos uvedla 7elo priljubljene nedeljske sonsSke tečaje, bo to neleljo imela tečaj na Črnem vrhu nad Polhovim grad-cem. Odhod bo iz Ljubljane z avtobusom ob 7. izprel nebotičnika, po vre tek prvi večeru. Cena vožnje z avtobusom je din 20 tja in nazaj. Ker je praznih še nekaj mest v avtobusu, sprejema prijave do opoldneva Zveza za fru»ki promet (41-31) ali biljearna »Putnik« (24-72.)
Na Mrzlici ne bo tekme. Zaradi hanovin-skega slaloma v Celju ee me-Jklul.ska tekma na Mrzl-'ci. razpisana za to nedeljo preloži na ugodnejši termin. — Smučki odsek SPD-Trbovlje.
SK Ilirija (hokej sekcija). Zaradi predstOL ječ;h tekem v Celovcu se bo vršil v nedeljo ob 10. dopoldne trening tekma med A ki B terrnom. Postava moštev v garderobi. Načelnik.
SK Slovan Jutri ob 9. dopoldne bo ▼ prostorih gostilne Malis ob Ljubljanski e. redni občni zbor. Udaležba za vse člane obvezna!
INSERIRAJTE V ^JUTRU" J
kurs
Komanda vazduhoplovstva vojske primice 1938 godine u meseca aprilu izvestan broj mladiča za svoje pitomce u civilnim pilotskim školama za obuku
u pilotiranju avionom.
Ovi pitomci za vreme trajanja obuke u civilnim pilotskim §kolama dužni su da zajednički stanuju i da se zajednički hrane, bez obzira na njihovo mesto dotadamjeg stalnog stanovanja, a za ovo vreme imaju pravo na bezplatan stan i hranu.
Molbe se dostavljaju komandantima nadležnih vojnih okruga najdalje do 10. marta 1938 godine i moraju biti ispisane svojeručnim i čitljivim rukopisom.
Kandidati treba da ispune ove uslove:
1.	Da su porekla jugoslovenske narodnosti i potpuno svesni u nacional-nom pogledu.
2.	Da su zdravi fizički i duševno i potpuno sposobni za letačku službu,
što če se utvrditi specijalnim lekarskim pregledom od strane Stalne vojne vazduhoplovne lekarske komisije.
3.	Da imaju primerno vladanje u gradanstvu i da nisu naklonjeni nika-kvim porocima.
4.	Da nisu sudski kažnjavani za prestupna dela učinjena iz koristoljublja i bezčasteče prirode, da u vremenu javljanja nisu pod predhodnom ili redov-nom sudskom istragom ili pod sudom uopšte.
5.	Da nisu ženjeni.
6.	Da imaju odobrenje od roditelja (staratelja) potvrdeno od strane nadležnih vlasti, da mogu stupiti u kadar letačkog osoblja.
7.	Da nisu mladi od 20, a stariji od 25 godina i da ispunjavaju zakonske uslove za unapredenje u čin rezervnog potporučnika (tač. 1 čl. 49 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice).
8.	Da su regrutovani i okategorisani za službu u glavnim rodovitna vojske.
9.	Da dadu pismenu obavezu. da če po uspešno završenoj civilnoj pilot-skoj školi stupiti na odsluženje kadrskog roka kao piloti sa prvom idučom klasom daka regrutovanih za vazduhoplovstvo vojske.
10.	Da nemaju prava na povlastice po Uredbi o oslobodenju obveznika od poziva na vojnu dužnost u miru i ratu.
11.	U obzir dolaze: a) študenti: prava, filozofije, tehnike, šumarstva i poljoprivrede i ekonomske komercijalne visoke škole; b) čtaci sa ispitom zrelosti: državnih gimnazija i rea.ki, učiteljskih škola, trgovačkih akademija, državnih srednjih tehničkih škola i srednjih poljoprivrednih škola.
12.	Da se ne koriste povlasticama za manje služenje u kadru.
Prvenstvo imajo kandidati koji imaju jedriličarsku školu ili imaju di-
plomu B i C.
Prijave se podnose nadležnom vojnom okrugu najdalje do 10 marta 1938 god. Molbe moraju biti napisane svojeručnim čitkim potpisom i tačno po formi datoj u objavljenom konkursu i imaju biti snabdevene svima dokumen-tima koji se objavljenim konkursom traže.
Napomena: S vi ostali uslovi, način postupka za podnoSenje molbi i potrebna dokumenta uz molbe mogu se videti u objavljenom konkursu kod svakog vojnog okruga, sreskog načelstva, kod večih opština, u Aero Klubu »Naša Krila« u Beogradu, kod svih fakulteta u zemlji i u Komandi vazduhoplovstva vojske u Zemunu, u vojnom listu i službenim novinama.
Naročito se skreče pažnja kandidatima da molbe upučene vojnim okru-zima posle 10 marta 1938 i koje ne budu snabdevene svima konkursom predvidenim dokumentima neče se uzimati u obzir.
Kandidatima za dolazak na lekarski pregled i povratak svojim kučama odnosno u mesto stanovanja sledovače besplatne vozne karte koje 6e im se izdati blagovremeno.
V. K. Br. 1324. Iz kancelarlje Štaba vazduhoplovstva vojske u Zemunu.
onkur
Komanda vazduhoplovstva vojske primiče n mesecu januaru 1939 izvestan tačkom zvanju t. j. za letačku službu i to: dake, sa fakultetom ili sa položenim broj mladiča, koji žele da odsluže svoj dački rok n vazduhoplovstvo u le-ispitom zrelosti srednje ili njoj ravne škole tako da ispunjavaju zakonske uslove za unapredenje u čin rezervnog potporučnika po čL 49 tač. 1 Zakona
0	ustrojstvu vojske i mornarice.
Opšti uslovi za kandidate su:
Da su porekla jugoslovenske narodnosti i potpuno svesni u nacionalnom pogledu;
da su zdravi fizički 1 duševno i potpuno sposobni za letačku službu što če se utvrditi specijalnim lekarskim pregledom od Stalne vojne vazduhoplovne lekarske komisije;
da nisu ženjeni;
da imaju primerno vladanje u gradanstvu i da nisu naklonjeni dkakvim porocima;
da nisu sudski kažnjavani za prestupna dela učinjena iz koristoljublja 1 besčasteče prirode i da u vremenu javljanja za konkurs nisu pod prethodnom ili redovnom sudskom istragom ili pod sudom uopšte;
da imaju odobrenje od roditelja (staratelja) potvrdeno od strane nadležne vlasti, da mogu stupiti u kadar letačkog osoblja;
da su regrutovani i okategorisani za službu u glavnim rodovitna vojske;
da nemaju prava na povlastice po Uredbi o oslobodenju obveznika od poziva na vojnu dužnost u miru i ratu i
da se ne koriste povlasticom za manje služenje u kadru.
Posebni uslovi za kandidate su:
Da ispunjavaju uslove iz tač. a) pod I. 51. 49 Zakona o ustrojstvu vojske
1	mornarice;
da nisu mladi od 20 a stariji od 26 godina starosti zaključno sa 20. ja-nuarom 1939;
Za konkurs prvenstveno u obzir dolaze študenti: tehnike, prava, filozofije, šumarstva i poljoprivrede, ekonomske i visoke komercijalne škole i daci sa ispitom zrelosti: tehničkih škola, državnih gimnazija i realki, trgovačkih akademija, srednjih poljoprivrednih i učiteljskih škola, kao i oni koji ispunjavaju napred navedene uslove.
Prvenstvo takode imaju kandidati sa gore navedenim uslovima a koji imaju jedriličarsku školu i imaju diplomu B i C.
Rok prijava vojnim okruzima najdalje do 15. avgusta 1938. Molbe moraju biti napisane svojeručnim čitkim potpisom i tačno po formi datoj u objavljenom konkursu, a tako isto imaju biti snabdevene i svim dokumentima koji se objavljenim konkursom traže.
Napomena: Svi ostali uslovi, način postupka za podnoSenje molbi i potrebna dokumenta uz molbe mogu se videti u objavljenom konkursu kod svakog vojnog okruga, sreskog načelstva, vecim opštinama, Aero Klubu »Naša Krila« u Beogradu, svima fakultetima u zemlji i u Komandi vazduhoplovstva vojske u Zemunu, u vojnom listu i službenim novinama.
Istovremeno skreče se naročito pažnja kandidatima da molbe upučene vojnim okruzima posle 15. avgusta 1938 godine i koje ne budu bile snabdevene svima konkursom predvidenim dokumentima neče se uzimati u obzir.
Kandidatima za dolazak na lekarski pregled i povratak svojim kučama odnosno mestu stanovanja sledovače besplatne vozne karte koje če im se izdati blagovremeno.
V. K. Br. 1323. Iz kancelarija Štaba vazduhoplovstva vojske n Zemunu.
»JUTKU« BL. OO.
8
Sobota, 5. TL 1938.

Mali oglasi
Kam pa,kam ?
Seseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2likrofi in
bakalca
danes in vsako soboto. Gostilna za Pegleznom, Kapi-teliska ulica.
2281-18 Na Kurešček
vozi ob zadostni prijavi smuiarier avtobus dne 6. Ifebruaria ob 7. izpred Nebotičnika. ob Yt 8 izpred Mestnega doma. Prijave: Telefon 36-98.
2295-18
!3EE20£SS
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Nalmanjšl Jinesek 17 Oln.
Prikrojevalko
in šivilje
moškega perila, vešče šivani a na električni pogon, Za manjši obrat, potrebujem takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2233-1
Natakarico in
blagajničarko mlade, inteligentne osebe Za nočno kavarno, lahko začetnice, samo boljše \e-sele. spretne, simpatične osebe, išče za takoj kavarna, Zagreb. Amruševa 1. Drugo pismeno.
2257-1
Prodam
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Uin. Najmanj&i znesek 17 Din
Ceno na prodaj:
kosilm stroj za vrtove, čoln
»sandolin« dvosedežni, 26 letnikov starega »Liublj. Zvona«. Pojasnila v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu.
2278-6
Modna
predvajateljica
inteligentna. samo boliša tn"č. z referencami, dobi stalno mesto pri novem elegantnem modnem ateljeju Prednost imaio pro-daialke iz modne stroke ter šivilje. Predpogoj dobra postava, vciikost 165 do 170 cm N-"lr>v v vseh poslovalnicah Jutra.
2214-1
Dobro frizerko
taVo' spreimem. — Dobaj, Maribor, Gosposka ulica 38 2313-1
Frizerko
dobro izurieno moč ter vaienko, spreimem takoi eli pozneie. Rep Viktor, frizer. Ljubljana, Gledališka 8.	2301-1
Hlapca
pridnega ln pošteneera, samskega sprejmem ta fcoj v službo. Peter Ko bal. Kranj.
2151 1
Ve7ilia
t »rfiffnr prakso, »emrana <r »e?en iu z vsakovrstnim zlatom, dobi traino name tčenie Mika tvknvič Vnvi Sad	fiA 1
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din NaimanJSi znesek 17 Din.
Vogalni lokal
na prometu. oddam 1. maia Kongiesni trg 8.
Kiirbtsch.
2217-19
Opekarna
novo postavljena, na prodal Vprašati Betnavska C. 1, Maribor.
2310-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Hiša
s trgovskim lo*j.om, maro fom, vrtom in hmeljiščem naprodaj v RuSah pri Mari boru. Pojasnila dai* Ko šenina Fran javni notat » Gornjem gradu.
2194-21
5-stanovanjska hiša
v bližini Tatiora, radi bolezni ugodno naprodai. — Naslov v vsen poslovalnicah Jutra.
2143 20
Beseda 1 Din. davek 3 Din za slfro al! dajanje aasiova 5 Oln Ni manjši znesek 17 Din
Mesarski pomočnik
vesten in pošten, želi službo. Ponudbe na: Hliš Rudolf, šoštani, Družmine.
2254-2
Mehanik
specializiran na pletilnih strojih, želi stalno mesto. Ponudbe pod »Zanesliiv« na podružnico Jutra Maribor.	2311-2
Katera tvrdka
•li tovarna bi dala trg pomočniku ;a 6 mesecev kakšno delo. da bi mogel dokončati pismeni reklamni teča) Ponudbe nr ogl. odd Jutra pod »Hvaležen«.
2215-2
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stano-vaniskh hiš ter vil, ima naprodai gradben, strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29 oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni centelj za nasvete brezplačno na razpolago.
25-20
Weekend vilica
na lastni zemlji, v bližini, na prodal. Podrobnosti v vseh poslovalnicah Jutra.
2277-20
Hišo z vrtom
in veliko nnvo, v Veliki vasi pri Krškem, na proda; za ceno 28.000 Din. Informacije pismeno ali ust-meno: Tonka Hoič, Mra-zovčeva ul. 2, I. kat. Zagreb.	2299-20
Beseda 1 Din. davek 3
Din za šifro ali dajanje nas'ova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir, francoščina, nemščina
Oddam še nekaj učnih ur. Cena zmerna. — Večletna uspešna učna praksa. Aneta Potočnik, strek. dip!.. Tržaška cesta št. 1-1, (ob Bleiweisovi cesti).
2212-4
INSE&ERAJ V „ JUTRU"!
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjžl znesek 17 Din
3-sobno stanovanje
zelo lepo, komfortno, v bližini dramskega gledališča, oddam 1. maja. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Komfortno stanovanje«.
2302-21
Dvosob. stanovanje
visokopritlično, s kopalnico, oddam na B!eiweisovi cesti št 9. Informacije II. nadstropje, levo.
2292-21
Trisobno stanovanje
v centru, poleg liceja na razpolago 1 maja Oeled od 11.—12. ure. Bleiwei-sova 20, pritličje, desno.
2263-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam takoj ali za maj. Cesta v Rožno dolino 10.
2253-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro a!l dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Komfortno
stanovanje
3-sobno, iSčem v bližini gl. kolodvora za 1. ma| za zelo solidno, mirno stranko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Bližina kolodvora«.
2l01-21a
Ponesrečenci na otoku morskih raz&ojjnikov
25.
Ivu in Pavletu se je res posrečilo spraviti zaboj v čoln, med tem ko se je Metka potuhnila v sprednji konec, da bi bila varna, če bi razbojniki opazili njihovo namero in streljali za njimi. O-troci so se namreč zanašali, da jih Kitajci ne bodo mogli zasledovati, ker si je bilo težko misliti, da bi imeli na otoku še kak čoln.
BAHSKA KONFEKCIJA A. P A U L I B SPOROČA, »A eTVOKI 8V0J B97I, fSLI-
K0MB8TS0 a&BJEHI LOKAL ▼ LJUBLJANI, 1 ŠELEHBOaaOVI 9LI0I ŠT. 1 BUB 8. PEBB9ASJA,
ZAL0ŽBN Z NAJELB9AKTNBJŠIMI MODELI POMLADNE MODE, fES VAS VABI E OBISKU
Enosob. stanovanje
kuhinja s plinom, iščem v sredini mesta za maj. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
2211-21a
Mirna stranka
2 osebi, išče stanovanje 2 do 3 sob, s kopalnico, plinom. elektriko, v centru, za termin mai. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo«.	2316-21a
Dvosob. stanovanje
ev kopalnica, iščem v bližini pošte. Naslov v vseh nosloval - Jutra.
2315-21a
^rvmc&cuih
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Sobico
oddam počen, gospodični v centru Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2322-23
Lepo solnčno sobo
oddam z balkonom eni ali dvema solidnima osebama, event t. uporabo kopalnice. Gradišče 10-III-. desno.
2321-23
2 opremljeni sobi
oddam po zmerni ceni na Stolbi št. 8.
2314-23
Sobo
strogo sepanrano, oddam na Mestnem trgu 17-111. 6 stalnemu gospodu.
2296-23
Elegantno
opremljeno sobo
strogo sepanrano, takoj od dam, event. tudi dvema osebama. Nebotičnik V n.
2213-23
rUi
Beseda 1 Din Ha vek 8 Din ib s ''t ti 'ajani«- u*i<|iiva 5 Do Na ir.rtn'ši infek znesek 20 D n
Intelektualec 43
Ra?umem Vas, — izkliu čite razočarame. Določbe sestanek zven lokala. V torek 8 II. dvignem p:smo.
2323-24
Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Bernardinec
čistokrven, sedem mesecev star, naprodaj rad' odpoto-vanja. Ogled danes ves dan in iutri dopoldne. Sv. Petra cesta 85.
3220-27
Črna kokoš
z vel'ko čop>co ie ie zgubila Naiditeli nai 10 vrne proti nagradi. Sever Elza, Gosposvetska J.
2324-27
!Naro<M!iK. >.II'TKA« so zavarovani tu MMMMl Din.
iieseda i Uin. ua.c& o Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Nalmanjšl znesek 17 Din
Žensko rujavo krilo
sem izgubila od Trnovega do Opekarske ceste. Pošten najditelj naj odda proti nagradi na naslov: Bursch-ner, Svab čeva ul. 7.
2297-28
mmmm
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šilro ali dajanje nasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Lokomobilo Lanz
23 Kub m kurilne po vršine. 30 HP. takoj prodam. Ogied v obratu. Tovarna Vidmar, Savi je 18.. p. Ježlca pri Ljub Ijani.	2125 29
Šivalne stroje
naibnliših nemških tovarn, rablieni, Tiilorablieni m novi ki štikuo štopaio. 2a guspoilnsrvo za krojače, na lencie dobite v NOVI IRGUViNl na Ivršrv,
'232 29 Šivalni stroji
Central Bobbin Din 1.850 pogrezlj vi. ki šivajo naprej in nazaj, vežeio in krpaio.
15-letna garancija! IVAN IAX & SIN. L ub-tjana, Gosposvetska c. 2.
2328-29
!>vi«rnite % oglasnem od»!eil<n dospele ponudbe:
Radi skorajšnje izselitve nudita spodaj navedeni tvrdki p. n. občinstvu zelo ugoden nakup svojega blaga.
Hitite, ker prilika traja zel© kratek čas!
(p.
.Modna trgovina za dame In gospode
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 1
se preseli pvih» teden t J
oddelek za gospode
na Aleksandrovo cesto št. 12 (v bivši lokal J. Maček),
oddelek za dame pa
v pasažo palače »Viktorija«.
Pred izselitvijo zelo ugoden nakup modnega blaga za dame in gospode.
Glavna prodajalna čevljev v Ljubljani Aleksandrova cesta 1
Začetkom februarja se selimo na Tyrševo (Dunajsko) cesto 11 v prejšnjo trgovino 2 i 1 i č poleg »Figovca«.
Priporočamo se svojim cenjenim odjemalcem za nadaljnjo
naklonjenost.
Kupim kompresor
od 3—i atmosfer, ei 600 obratov, avtomatični Druck-recuPrung * 70—100 kub. m na uro Mlškec Mirko. Liubliana VII. telefon 35-75 22887-29
Pridilki
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro aLi dajanje lasiova S Din Na;manj£i znesek 17 Din.
Brinje
i smrekove bobe), prvovrstne kvalitete, nudi po nai mili ceni Kaion, Aleksandrova 9, Sataievo
2102-Ji
r
nformaiije
a
uccua i Dijj ua-en 3 Din za šifro ali dajanje uasiova S Din Narmanjši . znesek 17 Din.
Opozorilo!
Podpisani iziavljam, da nisem plačnik, niti odgovoren za nastale terjatve v blagu al' v denarju, ki nastaneio s ponareieno štampiliko na moje ime. Žiher Franjo, Z.^mušani p. Sv. Marieta pri Moškanjcih.
2312-31
Naše gledališče
DBA M A
Sobota. 5.: oh 15. danitova. Ljudska predstava Znižane cene od 14 din navzdoL Nedelja. 6.: ob 15. Sneguljčica. Mladinska predstava. Zaiiane ceni- Od 22 din navzdol Ob 20. Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din aavzdoL Mladina bo naSla t pravljičnem STeto bajke »Sneguljfiea« vse čarobne doživljaje nesrečne preganjane kraljične- spletke zlobne kraljice, ljubezen lepega kraljeviča in pustolovščine ki jih izvnSita dva sila zabav
Tisoče zahval prejema »MORANA«
JHORANA-DfUA tVDElf •
LAS7E PRESTANEJO ttf®7IIWA71 «ZftASTE70NAPlESASTEM MESTU, k ODSnUKi PRHL*7.«MC* IN HRANI I V LASNE KOCENINE. WJll7AM0 PO
MVZCT7V STLKLM& KftTDl
MOPANA"
nCKttNA KOZMETIKA- S P U I T
m rwboJnHa: Frlee M fraee. Olnao Hogo Soeeulj&ce igra gdtea. Levarjeva.
Epohalna drama eeikega pi»atHja Karla Cmpka »Bela bolezen« je izivaia na vbj!i odrih « - tudi pri nas resničen uspeh Drama pripravlja najnovejšo Kreftovo delo, zgodovinsko kroniko »Velika puiitarija': z g. Le varjeni t vlogi Gubca. V igri sodeluje vas dramski ansambel. Režijo ima inž. Stu-pioa- Premiera bo predvidoma 19. t m.
OPEKA
Sobota. 5.: Gorenjski siavčet Red B. Gostuje g. J. Goetič. Nedelja, 6.: ob 15. Pod to goro zele®o. Izven. Gostuje ga. Zupevčev-a- Cone znižane od 30 dtin na^ol. Ob 20. Evgenij Onjegin. Izven. Znržane cene od 30 din navzdol. Židovsko gledališče »Habima«, ki uživa svetoven sloves, gostuje te dni v Jugoslavij-j in pride v četrtek tudi v Ljubljano. Uprizorili bodo svoje najuspelejše delo »Večni Žid«. Ansambl židovskega gledališča Habima štete 35 06eb ter ima lastne prekrasne dekoracije in kostume. V Zagret« gostujejo tri večere in >2 bila prva predstava v teku dv^h ur popolnoma razprodana. Prodaja za enkratno gostovanje v našem opernem eledali-Vfu začne v soboto 5. t m Cene eo od 80 Din nav7xiol Podrobnosti slede.
Gledališka nprava vljudno prosi svoje o. n abonsntft. da poravnajo 6. obrok abonmaje do 14. L m-
ftENTJAKORSKO GI.EDALIftfE Sobota 5.: Njena velika Ijuhezen. premiera Nedelja. 6.: N;ena velika ljubezen.
MAKIBOKSKO GI.KhAlJSOB 9obota, 5.: Lopovščine. Globoko znižane es-
ne. Zadnjič. Nedelja, 6.: ob 15. Pod to pano zeleno- Znižane cene. Ob 20. Veromka Deseni-•5ka.

Mirno je v Gospodu zaspal naš predobri oče oz. ded,
gospod
SILVESTER C AH AR! J A
POSESTNIK V NABRE2EN1.
PogTeb pokojnika bo v soboto, dne 5. februarja popoldne, lz hiše žalosti.
Na b reži na, Ljubljana, dne 4. februarja 1938.
Žalujoči rodbini CAHARIJA hi MEDIC
Brez posebnega obvestila.

J
Državna razredna loterija
žrebanje V. glavnega tn zadnjega razreda tekočega 35. razreda srečk se bo vrSilo po loterijskem načrtu v času od 15. februarja do zaključno 11. marca t. L in to:
V	Beogradu: 15.. 16.. 17., 18., 19., 21.. 22.. 23.. 24. m 25 februarja in
V	Ljubljani: 1., 2.. 3.. 5., 7„ 8.. 9- 10 m 11. marca tega teta.
V	tem žrebanju bodo 11. marca t. L Izžrebane štiri premije tn to:
od din 409.000.—, l,ooo.ooc.*—, 500.000.—, 2,000.000.—,
foleg teh premij bo Izžrebano veliko število dobitkov
od din 200.000.—, 50.000.—, 25.000.—, io.ooo,—, 100.000.—, 40.000.—, 20.000.—,
80.000.—, 35.003.—, 15.000.—, 60.000.—, 30.000.—, 12.000.—,
in drugih manjših. — Skupen znesek dobitkov v tem žrebanju znaša
din §M27*®3®
ki se bodo Izplačali brez vsakršnega odbitka.
V najsrečnejšem primeru z možnim združenjem premije in dobitka lahko zadenete na tem žrebanju na Jedno srečko
din 39200.000.
1»
\t
Za Izplačilo dobitkov Jamči država kraljevine Jugoslavije.
Osebam, ki se že udeležujejo v igri 35. kola. Je treba samo da svoje srečke IV, razreaa zamenjajo s sreCkami 5. razreda najdalje do 10. februarja t. L
Oni pa. ki nimajo srečk, a bi se želeli udeležiti na igri v V. glavnem razredu, jih zamorejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoro v <-^kem večjem kraju, a za doplačilno ceno in to:
za eno • • celo srečko din 1000.—, za eno polovico srečke din 500.—, za eno četrtinko srečke din 250.—•
Pobližja pojasnila z loterijskim načrtom ln splošnimi pravih se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Radio-postaja v Beogradu do objavljala poleg dnevnih vesti vsak dan tudi rezultate žrebanja za dobitke od din 5.000.— navzgor.
Z nakupom sreču državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih more doseči, pomore obenem narodnemu gospodarstvu, obrti, Industriji ln vojnim Invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v prej omenjene svrhe.

Za nujno uporabo iščem 1 motorski agregat od 3-8 P.S na bencin, petrolej ali nafto, v najem ali za odkup. Prav tako 1 centrifugalno sesalko od 200 do 500 1 na minuto in 1 dlnamo za gornji agregat. Nujne ponudbe pod »sesalka 15« na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana.
Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din.
hripi, prehladu in nahodu
poskusite novo sredstvo
VUTOX
ki Vam bo pomagalo tn Vas osvobodilo tegob
Dobi se v vseh lekarnah, fteg S br 844 od 22 X. 1937.
____Steg a. d. Beorrad
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani.