Izhaja ua pol poli vsaki Četver-
tek.
SLOVENSKA BCELA.
Ii t- p o s 1 o v e n te d 11 i k.
Velja na leto 2 11. 24. kr. in po posti 3 fl. sr.
tisi» 26.
V eetvertek 24. junija 1852. III. tečaj.
Roje
n i
a.
T
■ vata tam leži zelena, Truma mala tam počiva In krepi za boj in slavo Ude strudene si v spanju, Vender seréni duh ne iše Si pokoja v mirnih sanjah ; Bitva se pred njim sprostira, Phanje konj in ž v en k orožja Se odmeva mu na vsesa. — Luna sije na junake, Pa nar rajši žarki njeni — Plavajo po licu Deva Pervega junaka v trumi, Sam veljal je več kot truma, Truma cela mož junaških. — Komaj zrasel zgubi otca, Vzeli Turki so mu glavo, Pa ne joka, v hram očetov Gre, pripaše meč si oster, Vdre na Turke, vzame sedmim Glavo proč za glavo otca. — Pa ne verne več se k domu, Temuč gre skoz vas i mesto Kliče vsem na desni, levi: Oj, kdor zgubil je očeta, Zgubil ga pod mečem Turkov Naj pripaše meč si oster, Risaaco nabaše terdo In se vzdigne na mašvanje, Več mirit ne bode Turkom Dokler bije serce v njedru Našem i spomin nas vžiga, Da zgubili smo nar drajše." In od desne, leve mladi Družijo se mu junaki. Se pridruži mu jih tristo, Z njimi gre na turške meje, Seka turške straže v kosce In povsod zlat plen nabira.
In po zemlji je ječanje, Je ječanje turških sinov, Ki vmorjeni so jim otci, Krik vesel pa je pod nebom Krik veseli tam krokarjev, Ki jih mika duh mertvaški. -Cul je paša te nadloge, Zbral nevercov brez števila, Gnal čez Savo jih zeleno. Kad zlata obljubi temu, Ki prederl bi pervi rajde, Dve kadi obljubi temu, Ki bi naše vzel banderce, Tri kadi obljubi temu, Ki prinese glavo Deva, Pa nasproti Dev mu mahne, Kakor peljal bi nevesto, Mlado dekle svojo sabo, Tak mu mahnil je nasproti, Vesele se s trumo svojo. Sest le ur še proč je paša, Tamen mrak pokrije zemljo, Noč temnejši še za mrakom, Vender svetu žarke svoje Pošlje luna iz za gore. Pol temote je pregnane. — In na trato mehko vleže Truma se in vodja Dev. Ino lahko spanje veže Njih zavednost in razveže Doinišlije jim perute, Da se pisano razvija. — Veličastna žena stopa Zdaj prot trati med junake. Žena oj ni pravo reči: Vila to je Rojenica. Vsakega osoda cela Znana že ji je pri roj,stYU. Ko umreti je človeku
Pride pa s škropilom k njemu, Ki napolnjeno je s kervjo, S kervjo detet umorjenih, Ki jih lastna mati vsmerti. In nedolžna kri očisti Male madeže od njega, Da odpró se mu nebesa. Tje stopila Rojenica K trumi je s škropilom groznim. In gre gori med junaki, Gre mein pervega i druj'ga, Ko do tretjega pristopa, Kane kapljo iz škropila, Kapljo kerv.i mu na lice. In gre dalje, vsacega Tretjega zaznam'va tako. Ko do konca pride, stopa Zopet doli med junake, Pusti pervega, pa kapljo Kane drugemu na lice, In gre dalje in povsod Njeno je početje tako. Ko do koncai pride zopet Se oberne gor počasi: K Devu zdajci je stopila. — -H Leži Dev med trumo svojo Krasen, strašen, smerten Kerub. Zažari se mu obličje, Živa sanja ga prevzame, „Zmaga, zmaga!" kliče glasno In potem utihne zopet. Dolgo gledala junaka Vila Rojenica tamo. Clo kamnito serce njeno, Gane. čudoo ta pogled. Vender vsroiJjenje človeško, Zgine naglo iz nemile, Merzla de.ae i počasno V levo rokoi si škropilo. »Zmaga, zmaga!« sanja srečna! Zmaga, zmaga! sanja čudna! Zdaj le sanja, krnal resnica, Zmaga, zmaga! sanja strašna! Napove ti tvoj pogin. Dve tretjini trume tvoje Pasti mate, oj premalo To za paša je in Turke. Veci ceno tirja slava,
Plačal on je slave
Tirja tebe in zanese Zavolj tebe trumi celi, Ti obilna si daritev Ji za paša ino Turke, Ki jih bo kristjanom dala, Da clo posel ne odide, Ki sporočil to bi bratom. Ti sam toraj znamnje prejmi Vzela bom ga spet tovaršem" In na lice kane kapljo, In odide in po trumi Gor in dol koraka dvakrat Ter izbriše znamnje smertno Vsakemu iz lica zopet Zapusti potem pa trumo — ln vesela vsa so lica, Mirni pokoj jih navdaja. Pa veselje veci Devu Se prešinilo obličje. Se predrami z sanji spanja. Plane kviško kakor tigra. Ko se dvigne iz berloga, Maševati rop mladičev. ,,0j junaki uslanite! Zmaga naša bo in slava, Če tud padem jez u boju" Vstali naglo so junaki Nabasali puške terdno, NabrusUi sablje estro. In mahnili tje prot Turku. — Zarja pride iz za gore, Dev tud pride iz za gore, Iii na ravno polje vdari, Tje kjer paša vojsko svojo V red postavlja prot kristjanom. Boj začne se uro tisto, Pervi pade paša tamo, Mu odsekal Dev je glavo. In u beg vdiero se Turki, Od strani, od zad kristjani .Sekajo v preplašene. Je na kupe mertvih tamo Je na kupe vjetih tamoi — Eden bega še čez polje, Je zajet že tudi ta. Se oberne, zernje zadnje Dene v risanco i sproži. Zernje vdari Deva v serce, ceno.	T er dina.
K a è j a k v a I j i c a.
(Narodna pripovedka.)
Blizo po celej Slovenii je pripovedka od kačje kraljice doma. Veliko čudnih reci se od nje pripoveduje; med drugim pa tudi Iole:
Mlada paslarica najde enkrat kačo za nekiin germom Iezé in od glada skerčeno. Skerbno jo ogleduje nekaj casa. Kmalo spozna, da je od glada oslabela, in jame prevdarjati, kako bi se neki spet oživiti dala. Hipoma se zmisli svojega mlečnega lončka, ki ga je zmiraj na pasi seboj nosila, ter ga jej ponudi. Kmalo se začne kača polagoma gibati, mleko lizati in se tako na novo okrepča in poživi. Potem pa odleze. Tudi deklica gre svojo pot.
Ne dolgo potem, se primeri, da jo rije dragi snubit pride. Ali nje oče premožnisi od snubca, ga prevzetno /averne in le pristavi, da se nima prederznuti, se enkrat za roko hčere poprositi, dokler nima i njim ednako premoženja.
Od le dobe pa je sreča premožnega kmeta zapustila. Nadloga na nadlogo pride čez nja, da poslednjič popolnoma oboža. Pravilo se je clo, da se ponoči žereča kača po njegovem polju vlači. Temu nasproti si je pa vbogi snubec od drie do dne bolj opomagal. Njegovo imetje se je jako pomnožilo.
Ko tri leta minejo, gre spet snubit. Brez ovinkov sdaj oče v njegovo željo dovoli. Neodlagoma je bila pirna gostija pripravljena. Veselo in radostno se dobrovoljni svatovi okrogvertijo; kar se prikaže kača, na ktere repu je krasna Vila sedela. Ta se proti nevesli oberne, in jo takole prijazno nagovori: Ti mila devica si bila, ki si mene od glada vpesano s mlekom spet okrepčala in poživila ; zategadel se ti hočem tudi hvaležna skazati.« S tim vzeme z glave zlato krono, jo položi v krilo nježne deklice in hipoma zgine.
Odsihdob je vladal obiln blagoslov v pohištvu novo zaročenih in vsako početje je jima po sreči steklo. —	,
Bodimo miloserčni!
\
Ziikovski in GogoL
(Po Vesni.) .i
K ratka doba dveh mescev je vzela ruskej literaturi dva najizverstniših pesnikov. Dne 5. marca je zameri Nikolaj Vasiljevič Gogol in 25. aprila Va si l An d rej e vìe Žukovski. Obà zastopnika dveh različnih smèrov, obà početnika dveh različnih dob v ruskej literaturi. Ali kakor različen je duh v njunih poezijah, ravno tako različne so tudi dogodbe nju živlenja. Žukovski Rus izobražen in omikan zapadoevropejskimi uzori, je bil representant in razimioževatelj tote izobraženosti med Rusi, Gogol Rus s čuvstvi, s duhom ruskega ljudstva, s rusko besedo, ruskim obrazom, Rus s telesom in duhom; Žukovski menj izviren ko prestavljavec, Gogol izvirnost sama; uni je pilil in izobraževal ruski jezik, te ga je
v oblasti imel; um klasikov besedi, te v reci; Zukovski rhetor v pèsmah, Gogol pesnik v prozi; Zukovski zastopnik klasičko-romahtične in Gogol početnik narodne ruske šole.
Zukovski je vživljal cvetlice, ki so inu na ruskem parnasu pricve-tele, je imel od cesarske milosti zaoskerbljeno živlenje ter je končal v prijetnih okolnostih s mirnim duhom v visokej starosti. Gogol je zameri v možkej starosti v ne ravno prijetnih okolnostih. Poslednje dèlo Žu-kovski-ga je bilo preklad »Iliade« in pesem »Večni Žid,« Gogolovo pa drugi del »Mertvih duš", Zukovski ni mogel dokončati svojega »labudje-ga speva," kakor je svoje pesniško delo »Večni Žid" nazival, Gogol je pa poslednje svoje delo dokončano spalil. Zukovski je vmerl na ptujem, na Nemcih, Gogo[ pa v sercu ruskega naroda v Moskvi.
O živlenju Žnkovski-ga glej 24. list Bčele.
Tu samo o Gogolu še nekaj.
N. V. Gogol, najizverstniši leposlovni pisatelj tega časa na Ruskem, je bil rojen v Malorusii, v mèstu Mirgorodu Pollavske guvcrnije iz male žlahtne rodbine in je vmerl 5. marca v Moskvi v svojem 44. letu.
Njegove povesti se gibljejo večidel v njegovem rodnem kraju med ondašnjimi osobami njegovega časa in tudi prejšnih vekov. V tako vernej karakteristici nam popisuje ljudstvo, da imajo njegova dela zraven pesniške tudi veliko zgodovinsko ceno.
Vsa njegova dèla so:
Sbirka povèdk pod nadpisom : Vecery na dvorè bliž Dikanky: 1. Sorončinskaja jarniarka (somenj v SoročinO; 2. Večer na kanunè IvanaKupala (večer pred kresom); 3. Majskaja noč ali utoplenica; 4. Pro-pavšaja gramata (zgubljena listina); 5. Noe pred roždestvom ^božična noč; 6. Strašnaja mest1 (strašna osveta; 7. Ivan Fedorovič Sponka i jego tetuška; 8. Zakoldovanoje mesto (zaklelo mesto); — Mirhorod 9. Starosvètskije pomeščikej; 10. Taras Bulba; 11. Vij (strašilo). 12. Povest o toni, kak posoril-sja Ivan Ivanovič s Ivanom Nikiforovičein. — Povèdke; 13. Nevski prospekt; 14. Nos; 15. Portret; 16. Sinei (plajš); 17. Koljaska; 18. Zapisky sumašedšago; 19. Rim.—Veselohry: Revisor, — Ženitba. — Dramaticke drobtince in posamezni prozori. — Igrači. — Jutro pravnika. — Sod — Celednik. Potem Pochoždenija Cičikova ili Mertvija Duši (Prigodbe Cičikova ali „inertve duše). Naj iz-verstniši vsih so: Taras Bulba — Pochoždenija Cičikova, velik v prozi pisan pa _ žalibog nedokončan epos, dalej Povest o toni, kak itd. — Revisor. Ze ta jedina vesela igra bi bila njegovo ime na veke ohranila.
Razun tih literarnih del je zapustil Gogol tudi izbor mèst iz uza-jemnih dopisov s svojimi prijatelji. Temu izboru je sam, posebno za mladost, večo ceno pripisal, kakor vsim ostalim spisom.
V poslednjih letih njegovega živlenja je obiskal Gogol Vlaško deželo in posebno Rim, odkod je neki drugi del »Mertvih Duš" ruskej cenzuri poslal. Od tega časa se ni več pečal s pesniškimi deli. Začel se je cerkovnih očetov učiti, je potoval k svetemu grobu, in se pričkal s ruskimi spisatelji o potih, ki k večnemu zveličanju peljejo.
Pred smertjo je vse sožsal, kar je še netiskanega v rokopisu imel.
Pri njegovem pogrebu je bila tako rekoč cela Moskva zbrana. Njegovo truplo počiva v Danilovskein samostanu zraven Jazikova, Valujeva in Venelina. Spomenik, kterega mu hočejo prijatelji postaviti, bo imel sledeči iz pisma vzeti nadpis: Gorkyrn slovo in moim posine-
ju-sja. Na panihidi (zadušnej slavnosli) so bili vsi izverstniši pisatelji v Moskvi pričujoči. Podobšina Gogola je pridana pervenni delu njegovih: »M er t v ih duš." Tudi za sadrov sniinek njegovega obličja se je poskerbelo. Naj mu sveti večna luč! —
Književni pregled.
M esca julja t. 1. bo v Celovcu v natis prišel: „Zgodovinski katekizem ali celi kerščansko-katolški navk v resničnih izgledih za cerkev, šolo in dom. V nemškem jeziku je to preimenilno knjigo v treh velicih zvezkih sostavil Janez Ev. Schmid, katehet na dekliškej šoli pri gospah Uršulinarcah v Solnogradu. Komaj je 4-5 let minulo, je že šest natisov doživela. To do voljno priča, kako koristna da mora bili. Ni je treba dalje priporočevati, vsaj jo skorej vsi duhovniki dobro poznajo. Gotovo jo bodo vsi Slovenci duhovnega in svetskega stami s veseljem sprejeli.
Celo dèlo v 3 svezkih bo do novega leta gotovo donatisnjeno. Obseglo bo okoli 60 — 65 tiskanih pol.
*	Novice prinesó sledeče vesele vesti: Obraz cele zemlje v dveh polkroglah, ki ga je pridni g. fajmošler H i ein g er izdelal in ga bo slovensko društvo na svitlo dalo, je ravnokar v kamnotiskar-nici g. Blaznika dodelan. „Gerii ce" 4. zvezik je že tudi večidel gotov; kmalo bo dodelan kratki zemljopis Tudi Prešernov spominek, ki se bo s primemo slovesnostjo postavil na pokopališču v Kraj nji, bo v kacih 14 dneh dodelal mojster Tornan v Ljubljani. — V saboto je bila perva očilna preskušnja iz sadjoreje, ktero je po višjim dovoljenji gosp. Andrej F lei s in an skozi 3 mesce v slovenskim jeziku po Pircovim vertnarji djansko učil. Izpraševali se je dalo 7 bogoslovcov 4 leta, 6 šolskih pripravnikov in pa 4 učenci živinozdravniške šole; večidel vsi so se dobro obnesli, nekteri pa so posebno izverstno odgovarjali in posebno ročno cepili. Naj bi začeti nauk vsako prihodnje leto lepo napredoval! Dobiček za domovino bo velik.
*	Ker bi se morebiti marsikdo naših Slovencev na kak slavj. li-lerarn «fasopis naročil, naznanimo tu cene vsili literarnih in cerkovnih listov, la bodo prihodnjega polletja v jugoslavenskem in češkem jeziku izhajali. Jugoslavenski : „Ne v en« vsak teden po celej poli, velja s poštnino vred na pollèta 2 gld. 30. kr. sr. — Zagrebački kato-lički list, vsak teden na celej poli velja polletno 2 gld. 30 kr. sr. Slovenski: Šolski prijatelj, vsak teden pol pole, velja na polleta 1 gld. 6. kr. — Zgodnja Danica, vsak teden pol pole, velja I gld. 20 kr, sr. — „Novice" vsak teden dvakrat po pol pole, veljajo polletno 2 gld. sr. Pridana jim bo mesca julja tudi posebna priloga s obrazi.
Ceskoslavenski : Lumir v Praze, vsak teden na poldrugej poli, veljä na polleta 3 gld. sr. — P o h lady v Tirnavi na Ogerskoslovenskem, vsak teden po poli, veljajo na pol leta o. «Id. sr. — Ciril in Metod, v Banskej Bistrici (Neusohl), vsak teden pn poli, velja na pol leta 2 gld. 10 kr. sr. — Politične Pražske Novine, vsaki dan po poli, ki
tudi več literarnega donašajo, veljajo na pol lela 6 gld. sr. Cena drugih cerkovnih ceskih listov ni nam znana.
*	Ravno je izšlo novo pomnoženo izdanje preimenitnega Kollarjevega pesniškega dela „Slavy d cera0 imenovanega. Obseže razun drugih že prej tiskanih sonetov še 22 novih, ki je jih med 1845-1851 zložil. Vsih sonetov je taj 644. Pridjane so tudi njegove ostale manjše pesme. Velja 1 gld. 30 kr. — Kdor ima izdanje pesniških del Kollarja od I. 1845, more te nove sonete za 8 kr. sr. dobiti.
*	C. k. dvorska tiskarnica sinov Boh. Haaseje jela izdajati zbirko leposlovnega berila v češkem jeziku. Pervi del oliseže Sestakov preklad Zchokove povesti: „Prinzessin von WolfenbiitteP' za 40 kr. in pervi dèi prekrasnega romana „Pesnik in svet« od polskega romanopisca J. T. Kraševski-ga. Veljä 18 kr. Drugi dèi bode v kakih dneh gotov.
Z ni e s.
* N arodne n ovine prinesó sledeči zanimiv soslavek, kterega tu v ilirskem jeziku ponatisnemo, ker ga gotovo vsak Slovenec popolnoma zastopi :
Iz Pri m or j a. Prav do noša, ovaj jedini u Austrii na našem jeziku uredjivani pravdoslovni list, vsakim svojim novim brojem sve to bolje pokazuje, da je dobrim pravcem udario i da cieli svojoj sve to bolje od go v ara. To su več mnogi i strani i slavenski listovi priznali. No za dokaz služi tome najbolje to, što ga po Dalmacii rado čitaju U njemu se vse jednako govori i jasnim razlozima pokazuje potreba krajnja, da se narodni jezik u sudove uvede, jer bez njega u Dalmacii nemože se suditi onako, kao što «arsiva zakon zapovieda, t. j. da narod sudca dobro razumije. — Kao što čujem, bratja naša Hèrvati snažno ovaj list pomažu, da se i dalje oderži. Pravedno bi bilo, a i vredno, da i bral ja Sèrbi po Sèrbii ovaj list derže, odkuda govon se, da nema do cigla dva predplatnika!! Pravedno rekoh, jer je list narodni, jedini u narodu našem , koi svaki ljubitelj svog naroda podpómagali mora. Vredno je pak deržati ga, jer je izbor predmeta u njemu, kao što sam gore napomenuo, krasan. A pored sveg toga ciena inu je mala 2 fr. 30 kr. na pol godine. Neka nas netudji od toga ona ubitačna predrazsuda, što je list ovaj la-tinicom pečatan. Naš je — to je dosta Evo hvala Bogu po Dalmacii bratja naša zapadne cerkve u velikom broju čitaju rado i kupuju knjige naše čirilicoin stampane, tako da češ malo nači koga svetjenika ili učitelja od rečene cerkve koji čirilicu nebi poznavao. Šta ište uzajemnost od naše strane, to če svaki lahko razumieli. Sta više, Sèrbi morali bi u tome svagda prednjačiti; jer inače mieslo da ih pobudimo na ljubav k književnosti našoj, otudjujemo ih. — Izmed ju jugosla venah priznali se mora, da su plemenila bratja naša Slovenci i lit i Kranjci najsjajnie nam pokazali, i da nam sve to više pokazuju, koliko svakoj grani jugosla-venskoj uzajmnos! književna i približavanje u istoj na sèrcu stajati mora. Poradi iste priueli su oni prevelike žertve od narodnog svog jezika pro-stog, sa ino da se nama približe. Jer redak je taj Serbin i Hèrvat, koji sad nebi mogao dobro razumieti: Novice, Slovensku Bčelu, Solskog
prijatelja itd. Bog Slovince poživio! Samo tako treba da rade od svoje strane i Sèrbi i Hèrvati, pak eto nas do žudjene cieli u jeziku književno m. Spisatelji i »orinari neka u lome primier dadu. To su mnienje i zelju več premnogi rodoljub«' cesto izjavili; buduči da je prekoristna, to se neuztežem ni malo, da je i ja potvorim; a potvoravat če želju tu i unapred rodoljubi, ako spisatelji i novinari jugoslavenski budu, radi razlike pismena, narod jedan isti i književnost islu dielili i razliku činili!
(S. N.)
* Iz dopisa g. Ljud. Vukotinoviča na D. R. posnamemo, kar sledi: ,>Naša namera je, kakor je hitro mogoče v Lik o dospeti, Velebit prehoditi, dolino Zermanjsko pregledati in se potem dalej na Plešivico do Plitvičkih jezer podati. Hervatsko primorje hočeva kar je moč hitro za seboj pustiti. Ondašnja okolica ni ne v geognostičnem ne v botaničnem obziru bogata. Zakaj od Karlovca tje do Reke in še dalej po Vinodolu in vojniškem primorju se vleče pusto in jednoverstno apneno kamenje. Golota tega kraja nima nobene zanimivosti za rastlinoslovca. Pečine so večidel tako puste, da si človek na njih še drobnega praška koliko menj kake rastlinice ne zagledaš. Res je, da se okoli Reke, na Tersatu, v Martinšici na otoku Kerki in v Kraljeviči veliko prav lepega in redkega rastlinja najde; pa taisto je že večidel znano in popisano.
Kar se mèsta Reke, njegovih naprav in njegovega položaja vtiče, morem na kratko reči, da je Rèka pervo in najimenitniše mesto Hervaške zemlje, ki vso pozornost naših poglavarjev zasluži. Proti Rèki se mi zdi clo naš Zagreb neko veliko neuredno tergovišče. Novo mèsto ima samo krasna velikolèpna poslopja, čiste široke ulice, ki so na večer s gazom razsvitljene. Tergovina je živahna; obertnost znamenita p. je papirnica taka, da jej blizo ni para. Na vse strani se razpošilja najkrasnejši papir iz Rèke. Amerikanski mlin na potoku Rečini je posebno krasen in umetno napravljen. On melje čez 500 vaganov na dan. Sopet se gradi ena nova kemička tvornica.
Tudi v d am orodnem obziru je Reka velevažna, zakaj sama Reka zastopa celo Primorje. Kar so Rččki domorodci storili in žertvovali, da nam mèsto Rèko začuvajo, je sploh znano in posnemanja vredno. Primorje je čelo Hervaške, ki gleda v široki svèt. Glejmo, da si to čelo čisto ohranimo Bakar je tudi dosti živo tergovsko mèsto in Kraljeviča lèpa Inka za brodove.
*	V nobenem kraju československe zemlje se ni češki jezik od stotero let tako zanemarjal, kakor v tistem dèlu Opavskega, ki je bil 1742 po sili od češke krone odtergan in s Pruskim združen. Duhovniki za to krajino, ki čez 50000 čeških prebivavcev šteje, so skoz in skoz v Vratislavi po nemško izobraženi. Ravno taka je s učitelji. Da bi se tej napaki saj nekoliko v okom prišlo, je podalo komisarstvo pruskega dela Olomuške škofije v Ketfi pruskemu ministru za uk prošnjo, da bi se na nemškem gimnaziu v Hlubčicih vprihodnje v mimorednih urah tudi češki jezik prednašal, in da bi se tudi učiteljski pripravniki za Opavsko krajino v tem jeziku na Glogovskein semenišču vadili in izobraževali. Zeljno se pričakuje, kaj bo ministerstvo v tej reči storilo.
*	Na Dunaju je zameri prestavni matematikar Schulz ž 1. S t r a z s n i c k i.
*	Pravdonoša piše, da seje svetli ban pri visokem ministerstvu na vso moč pognal, da se pri sodnijah v Reki in v Dalmacii narodni
ilirski jezik upelje. Ni dvomili, da bo njegova beseda obveljala, ker je 11» zajedno tudi der/.avi v korist.
* Med slikarji, ki so pret. mesca svoje dèla na Dunaj poslali se najde tudi eden Slavjan, Klim kovic po imenu. Kritika veli, da mu v slikarstvu nade polna in slavna prihodnost predsloji.
Čas.
Ko bi ved'li in spoznali	Vse drugače obračali
Kaj je ras, in kak hiti,	Njega bi minljive dni.
Nadloge in križi.
Nadloge in križi	Da potlej za njimi
So lainne noči,	Nam lepše svilli.
Dena r.
Čuden gost je res denar,	Revež si, ak ga nimaš,
Čuden on je gospodar. —	Revež si, ak ga imaš. —
Prijaznost.
Prijaznost je cvetka, ki v sercu vsajena cvete,
Če ona kdaj zvene, lud ser ce veneti začne.
Praprot ni k.
I>ru£tvo sv. Rftoliora v C elovcu.
Pristopili so p. n. sledeči gospodi: 371. g. Jož. Ulaga, bogsl v St. Andražu; 372. g. Ant. Žičker bogsl. v St. Andražu ; 373. g. Fr. Levičnik kapi. v Povšniku; 374. Jož. Jerič, kapi. v Dolali; 357. g. Vin. Majer, kateh. v Škofji-Loki; 376. g. Ant. Fine, kapi. v Skofji-Loki; 377. g. Jan. Globočnik, kapi. v stari Loki; 378. g. Jan. Ankerst kapi. v Žireh; 379. g. Albrec t Valentin, učit. v Žireh; 380. „g. Ant. Anžur, kapi. v Kaninjigorici; 381., g. Luka Stanonik, kapi v Šmarnu; 382. g. Fr. Otorepec korvikar v Št. Andražu; 383. g. Jan. Terček, učit. v Šolarej vesi; 384. g. Bal. Lesjak, lajni, v Dvoru; 385. g. Ognoslav Wcinhandl, škofijski tajnik v Gradcu; 387. g. Jož. Kleideric, škofijski uradnik v Gradcu; 388. g. Malia Majar, fajm. v Gorjah; 389. Kovica Marička Honzova, učenka v Planini; 390. g. Andr. Grilc, ler-govec v Celovcu; 391. g. Dr. Andr. Vojska v Ljubljani; 392 g. Jak. Sivic fajm. v Lipi.
Pogovori vredništva. G. F. G. v St. L. Bčela in šolsk. prijatef vkupej se ne daje več za 1 gld. 30 sr. na pol leta. Blagovolite še 1 gld. 6 kr. poslati, ali določili, kteri časopis hočete prejemati.
Opomba. Kdor se še hoče s 1 gld. sr. na ruske pro p o vedi naročili, naj nam berš denarje pošlje, da jih na koncu tega mesca dalej odpraviti zamoremo.	Vredni
Odgovorni izdatel in tiskar: F er d, il KJeinmajr v Celovcu.