Prof. Osterc o naših mladimkih zborih Zamotana so pota mladega vaškega učitelja, čudovito se križajo in razvijajo. Kljub vsej navidezni enoličnosti so doživetja tako različna; v delu, naporih in iskanju novih pqti šele najdeš samega sebe. Pa že pride tako, da se na vsem lepem znajdeš v pestri družbi komponistov, vaških učiteljev in še popoldne teščih mladih literatov; živahno debatirajo o sodobni umetnosti in snujejo načrte, kako poživiti mladinsko petje po naših šolah. Naš »dobri tatička« prof. Slavko Osterc, zavit v oblake cigaretnega dima, mi drage volje dovoli intervju, kar v pisani družbi »saj smo sami domači«. »Ali že veste, da imamo v Konjicah »Društvo pevovodij mladinskih zborov«, .ki je izdalo tudi prvo številko svoje edicije?« »Da, vem! Prijatelj Pirnik mi je redno poročal o vsem, kadar se je kaj pomembnega zgodilo. Informiran sem skoraj o vseh nastopih mladinskih zborov že od pomladi sem, o načrtih in velikem številu zborov, ki so si nadeli častno nalogo, propagirati novejšo mladinsko zborovsko glasbo. Tudi novo edicijo, v kateri sem sam prispeval tri skladbe, imam že v rokah.« »Kako mislite, gospod profesor, o glasbeni folklori sploh in posebej o folkloru v mladinski glasbi?« »O folkloru v splošnem sem se zelo razpisal v beograjski reviji »Zvuk«, kjer sem polemiziral z zagrebškimi komponisti, ki smatrajo folklor za edino rešitev glasbe iz sedanjega »težkega« položaja. Hotel scm jim dopovedati in s podatki ovreči njih trditev, ker se mi zdi, da je glasba danes po svetu v takem razmahu, kakor žc davno ni bila. Zlasti mi Slovenci se ne moremo pritoževati. Kdor je pred 20 leti recimo v Pragi slišal kako slovensko pesem, se je pomilovalno nasmehnil, Slovenec pa je zardel. Šele po vplivu kulture drugih narodov smo spoznali domači folklor. Folklor cenim, ampak le v pristnosti, kakor je nastal, kakor imam tudi čevlje najrajši nove, ne pa popravljenih. Odkar pa so začeli naši zbori (Trboveljski slavček) z mladinskimi skladbami hoditi po svetu, moramo stremiti za tem, da bo naša glasbena produkcija vsaj enakovredna produktom vseh drugih narodov in da ne bo capljala več 50 let za njimi. To velja za simfonično, komorno in vokalno glasbo. Ce danes izvajajo moja in mojih bivših gojencev dela v evropskih in ameriških centrih, je to pač dokaz, da smo na pravi poti. Zato ponosno poudarjam, da moramo delati vedno dalje. O iolkloru v mladinski glasbi sem mnenja, da nam je tukaj Adamič naredil tako dovršene priredbc narodne pesmi, da bi bilo vsako nadaljevanje v tej smeri neuspešno. Zato se mora mladinska glasba prilagoditi nivoju današnjega otro- ka, ki je kulturno daleko nad kulturnim nivojem naše mladine prejšnjih generacij. Folklora tedaj ne odklanjam; ima pa toliko zagovornikov, da bi bil jaz med njimi odveč. Prvo edicijo »Mladinske pesmi« DPMZ moram superlativno pohvaliti, ker imam o svojih treh skladbah najboljše mnenje (drugače bi jih ne dal tiskati), nič slabšega o obeh občutenih Cvetkovih in treh šegavih Pirnikovih. Tehnično so vse stvari, ki so v zbirki, organsko skozi in skozi dovršene in razmeroma zelo lahke za naštudiranje«. »Kako da ste komponirali narodno besedilo?« »Narodno bcsedilo je neprimerno boljšc kot so narodni napevi na isto besedilo. Kar se mene tiče, sem pustil tekst popolnoma nespremenjen. Tako lepih šaljivih tekstov, kakor je n. pr. belokranjsko narodno besedilo, nam naši pesniki (z malimi izjemami) žal, še nis« napisali. Resnično šegavih i mladinskih tekstov pa v splošnem nimamo. Ni torej čuda, da sem vzel te tckste, ker solzavih stvari ne komponiram rad.« »Ali ste vi sprožili zamisel edicije?« »Nisem. Sumim pa Pirnika in mlade pevovodje na Štajerskem. Ti se sestajajo zdaj v Račah, zdaj v Celju, Šoštanju in Konjicah, po svojih vaseh v Prekmurju, Podravju in Posavju pa vršijo to pomembno kulturno misijo. »Kako pa da je sedež društya pevovodij mladinskih zborov ravno v Konjicah?« Žički učitelj Ulaga, ki sem mu trobental na ušesa že v celjski »meščanski«, kjer sva skupaj prepevala, je organiziral lani 14. marca »festival« desetih mladinskih zborov v Sl. Konjicah. Tam je bil ob tej priliki scstanek pevovodij; iz tega je zrastlo društvo. Scdež društva je v Konjicah, delujejo pa zbori tudi v drugih okrajih. V kolikor sem informiran, namerava društvo ustanavljati in enotno vzgajati mladinske zbore in to v sodobni smeri ter jzvajati skladbe, ki temu ustrezajo. Seve bodo mlajši zbori peli razmeram primerne pesmi, sčasoma pa izvajali tudi sodobne kompozicije. Tudi sem slišal, da bodo letos taki »okrožni koncerti« ali »mladinski festivali« že v Račah, Šoštanju, Dravogradu, zopet v Konjicah in morda še kje. Vsch zborov, ki že vežbajo, pravijo, je nad 30. Ti fantje in dekleta so mi všeč, kar rad jih imam, ker vem, da delajo. »Ali pa mislite, gospod profesor, bo stvar uspevala?« »Bo. 2e edicija je po kvaliteti taka, kot je še nismo imeli. Beograjska Muzička Akademija (prof D. Šolid) si je zasigurala izvedbo skladb iz te edicije, kar nas pri našem započetnem delu navdaja s ponosom.« Marica Veganova.