PRISPEVKI K BIBLIOGRAFIJI KRANJSKA KLOBASA DRUGA DOPOLNJENA IZDAJA Pripravil: Zasl. prof. dr. Šalehar Andrej, Rodica, 20. maj 2013 Irrlainl oclppr, fiwiarji tie hoi^a * svKijii stihu rulio po Žt^kitnknh ro/MU di' ho Jffjt i^Liivn klnh^ ^^ W rlu di* lin h ijliL^llii^ rc jtl« in* kitk ijčrn fifritnk kuh^ir za ^pikaot" tio^t'. kultarcc $e Uo^o v IkrtiiK v Mo^ uak49<\tJ prtvautivjilc« KU Ivr^i' tularjL «kiKtc urit, kak<> giff /.gancct Aabtllii (ti le rajnike 1j c^ n are I lil i j w pHkladii nAiitfi:ck Slovenija, 1849, štev. 19, str. 74 Ljinije sploh mislijo, da klobasa izvira od presica, pa moti ee, kdor je takih misel, zlasti v večjih mestih, kjer nabašejo marsikdaj čevo bolj s konjskim, oslovskim, kozjim iu druffim mesom, kakor s svinjskim. Kmetijske in rokodelske novice, 17(1859)40, str. 312 24. decembra o poluoČi sešU smo se okoli božičnega drevesa, s kterega je visela tudi kranjska prekajeaa klobasa^ ki mi jo je'na pot dala Lozerjeva Manica, teta mojega i a tvojega so učenca Bo-štijana Luteraekjt. Kmetijske in rokodelske novice, 23(1865)18, str. 143 (Sitte erftctfluufl beg Xriglao. fuJl tneUcnbin ^unßtr mit tintr Töftdt^ niunbrnöfn ffToimrilÖLrft unb eimm ©tüd Sörot DtftiUt hat. ttit^ noutbe tili fräftio^r i^i^lud au^J btr Ulit IraiKfrburltnbtu Vfl^tt^tffeit^ pmiad}!. .utu_-■■ - - ■ ■■ '_■ ■_ Laibacher Tagblatt, (1869)186, str. 2-3 nili. Ko prisopihamo čea strmo LjubeJjco v Lesk otoc, se podamo v krčmo^ da bi oi ocidi s kapljico vica namočili sToja auha grla in pa šg kako KraDjako felobago aH kaj druzega ga prihodnji dan kupiU. Nlamo Kmetijske in rokodelske novice, 35(1877)9, str. 66 Hoj Valvazor lim(kožiiSfiftga pripoveduje o »larih Kranjcih in Knir^icah. o božiču» — jjMedeoa iti orehova potica*' in pa „suha klobasa" sta tedaj starodavna originala Er&ajaki s, katera tudi Nekranjcem se danes dobro dišita._ Kmetijske in rokodelske novice, 35(1877)11, str. 83 Llgifio ta at»em kuhu! nit-U^ tk^iro Är tie vet, tli: mi bc» Ii j^irimt^aeL ati p.i ba nkup DfHlaa«, ntoku-tnu iti uf'prcbavjjivji bro. Kii, klfra ^ üAtH'iunj« t/lijij v k r» rito t i riti nofni Äivflli, ki daje yrAihva v.rt ttlftwim krtiu^-Bko ktobftÄi*^ ;jo kttrih nteldohh;» k-pni vn Slovenec, 6(1878)94, str. 1 iTnglitli Ijalifu: Hmmcr JffliirPtc, ; ic)!!:" 5U11 lo u dj mTi 6 a nt SI ii g jiilifi« ^fc^brateii uni: aSrnttOHTftc, [iKli bf|1( ju^fTfilet, itt IfAri "Urfeas, (giffTdllvaif 39, (^vUb^f iiJf^Hllanififti iDtrtirn ^trj^mpt iint) Laibacher Tagblatt, 11(1878)208, str. 4 (oglas je objavljen tudi v drugih številkah) Vt^lika gospa- CFemina Iuxurio3a0 iii brati elabo ali colo iie^ uemSčimi njena je pa rcB klattiCna, naiureC tiika» da je nii iienjSkeui nikjer iio tiobiS. KrSki raki, boliinjeki žgauci, kraiijBke klobase in ljubljanska nemščina, kakor-gao ženstvo govori, — so Štiri reči, kakorSnib nicaJa po vsem sveta iiiKjor ni, le prvo troje slovt zavoljo svoje dobrote po svetu, zadnjega pa Ke naša dama So celo viSega stanu no sramuje- Ljubljanske slike, Ljubljana 1879, str. 169 - 185 Slovenec, 7(1879)63, str. 2 kar ima njegova domovina dohrega in Iftpega: krii^ni liled, lepe gorenjske deklftla, zdravo dolenjsko kapljo in >^liL'iovil(; kranjrike — kiobiise. A kiy 5e le, ko začne govorili o svojem l^fcsirnii! Z nekim Zvon, 6(1880)7, str. 109 - 112 Izvirni dopisi. gulAŠ itd. Raj je laukiEal, ue vem, Nataktr mu pri&cje o& lFp«m Icrotoiku kracji^ko klo-baHo B hreoom in hcrje tu preaoCi], tu^ikDjjgo» f koja ae tujci zapiiujt^o. Na iprafianje g. profescrj*» «d kin||l<>iTii)L K^'i^liv^ slh>vcii»ko tlimiitihtiko, upuuiihiijt] j«J, du Ji; v uekuj i Kri Iti I truvur tudi o kiitiijskili klybiwül] in Niy tli (lotLGim ^kvji t Bvujöj livomljivty diili[>vitti<>t{ itmiiitililu. ii5til odslej Kocevarja jiopolnem v mini. Na SeinmtMiti^ni pa ijotegne Ribničan iz jetiiieiia žej>a kranjsko klobaso, iz dru/cgii \n\ nialo steklenico brinjevca. Z nekako rudno iioželjivoi^tjo ^tedal je Kocevjir na RibniCaiia, ki se je s tako okmm klobaso niaslil. Pa kaj hrinjevec, brinjevec. Škrat, 1(1883)3, str. 6 Vse premalo praktični so taki ljudje. M ari bi si izbrali kak drug bolj hvak/en predmet. Z«kaj bi ne pisali n. pr. o kranjskili klobasah V Kranjska klobasa nosi slavo naže dežele križem svet. Na 1)IInaj i in v Gradci je v rislih in pridobila si je že častno mesto mej inserati nemških listov. To pa v prvej vrsti zaradi tepa, ker je ostala lepo jiohlevna in {»onižna „kranjska klobasa" in je ni napuli nikdar tuli prevzel^ da bi se hotela šopiriti kakor slovenska klobasa mej sveL V drugej vrsti pa zaradi tega, ker je v rcsnici dobra, naj prihaja iz Auerjeve ali pa iz 1'avlinove tovarne. aH pa iz katere druge hiše, ki se [Kjča s klobasarijo in je v sled tega vee ali mani na glasu. Škrat, 1(1883)20/21, str. 79 - 81 7. Bodežiče. Cesta iz Radovljice na Bled, poleg bohinjske Save, pelje, ko pride po slabem mostu na levi breg reke, nekaj časa pod visokim, skalnatim robom. Vrhu tega roba je na brdovitem svetu mala vas Bodežiče z majhno cerkvico, pri kateri se je shajalo pred več stoletji mnogo romarjev. Bila je tu nekdaj imenitna božja pot. Cerkvica je predelana in prezidana; a ostala je neizpremenjena severna in zahodna stena in slike na zunanji strani. Na korovi steni sta dve podobi: sv. Krištof, čeznaravne velikosti, in podoba Križanega pod naravno velikostjo. Svetnik je mladega brezbradnega obraza in dolgih kostanjevih las, prsi do pasa so v jeklenem oklopu, okoli ledij blizu do kolen je svetlo-rudeče ovijalo, položeno v bogate vertikalne gube, noge so gole. Ta slika je podobna onim pri sv. Janezu v Bohinji; način nagleda in slikanja je isti; mora biti z onimi sočasna. Tudi male rozete po ovijalu so nanešene istim načinom. Druga podoba, predstavljajoča Kristusa na križi, je po vnanjosti nekoliko mlajša, vendar je prištevati vsaj srednji gotski dobi; golo je bolje razumljeno in energičneje modelovano, barve ne tako sveže in vesele, ker vlečejo nekoliko na rujavkasto. V srednjem in spodnjem delu podobe se vidijo reči, ki simbolizujejo prestopanje božjih zapovedij. Muzikalna in poljska orodja nečeščenje praznikov; klobasa, prava „kranjska klobasa" (po ti sliki že srednjeveškim Kranjcem priljubljena) prelom posta i. t. d. Strešica je varovala zgornji del slik pred vremenom, spodnji del je pa že precej poškodovan. Na steni ladje sta dve podobi iz 16. stoletja, ki predstavljata neko povest, katero pripoveduje P. pl. Radič v svojem vodilu za blejsko okolico na drobno.*) Umetniške starine na Gorenjskem (1885, letnik 5, številka 1) Avtor(ji): Franke, Ivan Vir: Ljubljanski zvon, 5(1885)1, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7A38UP0M Kaj Človek skusi, ako peš na Dunaj gre. v tem (jzirii poluikii Ji:i Krntijbkfiii bolja, kiijti kri-marjtiva _miiti" imajii vsitj lato „suho" klobas« v k;ikhtii-tn prrtUlij. hi jo z voseljeiu lui^m« patuiku IkkIiiJo — kiikorfeiite m /.n ta ielL surovo aiii kuliBne; UA tuitj]» [u tlimajo .„iTaiijskili ktobas^,_ Slovenec, 13(1885)47, str. 2 Aiiigoittioluietfl. echte Krainer Wurste lil im rfLCifiün j'^ S^l'u-l. if-i Lt., uxnä TiTifTiipIh']!-: iflH.Hi Bratwtu'stel jrr. ISlUi'k tli' a.inL i-UjLj MtrrriUiL/ i^ii Barbara K'opac, FU-i^^dihnu-Tip. Ufr'47. Anzeigeblatt zur Laibacher Zeitung (02.10.1886, številka 225), str. 1848 (oglas je objavljen tudi v drugih številkah) upr^my t v iatiui i^L^wiuacu kri/urii Nrt't«, A pravo^iii rudifijub;^ uü siijjijlijii pririijLNit ^«n-iLimuuLaluuiil hrifill l'l.Lpira tujih unrotj^bv v btvo. posk^dlijü liaiEl t^pi'iükijt] ] uslui^iLil iU riDii Llllk'iji WIU tA bDijHU llt|J IJitujo. 9 1 i 11 i j * n Ü C, Slovenec, 16(1888)93, str. 1 -tntlir hihi»' tthrtuuHli |I,L .t3.lj ti(f":ki i^deSki. '/^'du*^ pijarf m kator^' hiuo«' (»«llirMiu mn^^r^N nui jt^dilnili li-tili. ter^tni in ifti^mn »'^iir^ ijiouiu''*' niilijl- ki gji jt^ \ Ifj 4 Vit rt [fiT-i m^ lii^ik ft*-. t11 im ni^vnj ti* Učiteljski tovariš, 30(1890)19, str. 223 (Ogtrnpljenje g klobaso.) V Ulmu na Nemgkem zbolelo je 13 vojakov vsled užitka pokvarjenih klobas. Jeden je že umrl. Pri kranjekih klobasah se take nezgode pač ni bati._ Rodoljub, 1(1891)4, str. 35 — (Ndv Poliliratof pratBo.) Stani privljk*^ |jhpgTadu}u ii^iu 9 jbr^tanu E^olkkrnU, ki gt j« t« vrgQ] v uurje Lu EO[ivt fi»fi«t v trebubu T-lbn [^i pojediii. Da «a |ia «tuli |ir»l»in nt^h^jajo tuJi r kmni»ltib klqbtteab, tejiA hA ju firuverll te dni LJuhlj*nakl brivei: A 1), lit jo v atik\ «Uinl v SiSki jiMJol mii«i>n Ju j« iHtfLibula, Id Eidene z no^eai ob Dekdj trdegn. bil j« eLilE pDntCui priUn • Erkamii JU. S. Po in?tn)irje<3THiiji aveJel Ju g, U,, jg je v I iti D j krCtUBriua posrkani« 'a imltij mesecev irjj poročat (iretAn, Da lii ae titio t^ vidno ^idamiinje EikDoii f []1I*31]T1L klobati prulciijKlu V iliniDkku, tu j»j pni fli prišla na um. Iti Tunder bilo tnlio. Kmnia^B klabusa imi^li! B4 ta Ju zdaj liobru imo pd »vutu, t« Ae boJe {in iTuduto^ Oa m v njlti mbuj&jo celo zlaiS iilkCudv imtDDolilii 8h hnAa gotovo piAV m(htni> fjuimraSoTfaiilfl po njiJi. KJor (ifiCe tvi?iit)Ui kje je ta Hitrvnn i;4iaC)lDii, ki w biijQ odalej iniflTiuTKlji „ftrL st&tt klubnai", »'zt^ to lahke pri A, I^KJiiniL T hiat._ Slovenski narod, 25(1892)9, str. 3 lAAlco Et. Sire ▼ firanji pti^^^r « «t u- it K&j td-^ 77 t i specerUskega blaga. f ^»ir« • kranjski* klobaM po t«', kr k- piprr In gnati, »uho me«o, »prh. talatnl ogrtkr t« tU I BP» aomaf« f 1 «M kiid, f 1 Hiiftji B^Buj . K i fi^at kraiOakl brlidava« Um «M i 4« f\i 14 > »11-vovtco p« 1 HtU ■ «Itikucu vrvJ m f> pAvtrijj TvJt prtitnif»^Ir.h lUr; v ^.n u<''OBir*n. Domoljub, 6(1893)16, str. 201 Ali res ne? Potem že raje sani povem: Najbolj zuamemta j^nI na svetu so — kranjske klobase. Temti izvestno vši pritrdite. Kad bi ga požtial, kalibri bj to tajil_ Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1893, str. 50 v tem račium se tmli tita: .^Dein Fleischhncltcr so die Cn^tmuii ribgftthaii iiud die Wtlr!ite gcm^icht, ^ahle ich 4iJ Itr." Kaj, ko lii ae I? tega sklcpiitf?, da so delali klobase ori ko^trUiitiv^gn mei^ii? Najbrie pa bi bil tu sklep prenagljen; tako sSabegfl, iik^isa [laC »iao iiueli mestiii očetje, katerim je ufii«lj Marius sta iiuvo letw icUl T,inich Uoibe-hdtung dero hoc1i1)Cg&1>tcii Verslimdes''. D* bi letu r^sj ne IsSli še anftli deUti nitšili sldviioisnaiiih Tu ni verjetno! i^mi recimo riijSi, dn seje blAgajutČAr v svojem n^^uim le »eokreiito i^r&iiil, in izustimo kraujskiin iijik kolikor iiio kranjskih klot^bi Datiere]«: mi ao fc ini^ttli It primernih da ter se pciMtipa ■ po p min, Čf«ii te' nabui^joi na trir>n nm^iTii fa gotovi" klob^ie* se pot^m 't^'nf^jio Bulitj i a prckiift« v ditoulk ili v prpära)»>¥m'ü ■i'o sa* i D« m prefcajenei klobase imuji? in ohfiiDijo o&ibnli! okui<, Še EO liroiD|f-ü*' v laj^^ki Ali v efiTrtem ipt^bu S ter imajo pa •kur») v- VBnkt hii^ ir^L^ffit in QnvgJo kkilbas? 8■'Jati, tuXo lilatelfa. ki i mal o v t*] IpvI oaj nam ipo- roA^ k J ko ti^ delajo najbolj«« krinl^ke kbbiH li dullih ^fiiraill Bi^urltl tiavolild, kaka d^la'.i i il^re krUDji^kH klobä'^f, k^r fitirt to rpraUüifr ft" v^ikril (iobllj li Prlufinkejfa in ^tsiji/^rrk''!;», Ur iiL^gne tak düthJ taiil rnnrelkUrl kraolski gosptt^^aji ki^hiliti. Kmetovalec, 20(1902)2, str. 17 - pICralivAr Warsla — d cut« scha« Ck-icaugniB ]9(iTiL>a ^r^^lta tvjdKA HubriitJ neniakJiriHcifciiiälnin tujJ^in. KcIj ia kjtf Joift na KriDjskcni tc .'[Kmike klobQE^', r\.]kin m tnano^ iiiuJojutj^nc£t da Lnjiii Eiaim^ky Jt. Hindtr. NA m ju tD — ^wuril r Slovenec: političen list za slovenski narod, 33(1905)7, str. 3 Rdeče vino in vinska kupčija. Prtiri^khiH J«m jo pc^knzalD, «Ia t^n Hle^^a vina [irtiklovtilcem »»stajals v IrJeh. priVoriDi liikjif o kranjskem « vi'tu, ki vedno jiinulaja ju» ist^rno vi.'H .šmf^Io tnlim, cia mei bo nikdar dot-egol ti^te tifijnc, žhoknznane sllmve, ki jii Tživa QB (iristDa ^krunjška klobasa". Kajti La diši vjiakcmifi iclravt-mu rlovsko, d«ii ini si^ cviček [lije h bolj doma,'I Kmetovalec, 22(1905)12, str. 102 Kranjskih klobas izvoz — Kramer-wûrstc-Export — Esportazione deïle calsiccie della Carntola. Černe Karel, Spod. Šiška. Hafner Josip, Skofjaloka, janežic van, LJubljana. Jerlin Ivan, Kranj. Jezeršelt Fran, Kranj, KonČina Ivan, Zatičina, Kos Alojzij, Vrhnika. Rus Ivan^ Grosuplje. Sa jo VIC brata, Tacen. Sirk Ivan, Ljubljana. Tomsic Viktor, Ilirska Bistrica, Urbas Juiija, Ljubljana, Urbas Marija, Ljubljana. Urbas Vincencija, Ljubljana. Zajec ivan, Ljubljana. _Adresar, Splošna naslovna knjiga za Kranjsko, 1912, str. 114_ Klobase (izdelovanje) — Wursteerzcug-ung — Produzione di salsicce. Anžič Anton, Poljanska cesta 62. Cuzak Ivan, Šolski drevored, Chalupnik Janez, Stari trg 19. Černe Karol, Poljanska cesta 29. Selan Neža, Poljanska cesta 83. L/rbas Julija, Stari trg 15. Urbas Vinccncija, Komenskega c. 16. Zajec Ivan, Poljanska cesta 73. Adresar, Splošna naslovna knjiga za Kranjsko, 1912, str. 141 Bleiweis (1855) je v knjižici »Zgodovina ces. Kralj. Kranjske kmetiijske družbe s statističnim popisom kmetijstva na Kranjskem« popisal tudi prašičerejo. Takole piše: »Do zdaj smo le srednje in celo slabe oddelke živinoreje pregledovali; zdaj pa se nam vendar nekoliko boljše odpre. Posebno veselje nam ravno reja prešicev napravlja. Priprosti kmetič za goved in konje le malo skerbi, prešiče pa tako skerbno redi in pita, da si veče marljivosti o ti reci skor nikdo želeti ne more. Pitanje z želodom in žirom je po Dolenskem močno v navadi. Izmed 75,200 prašičev se jih vsako leto več kot polovica tako odebeli, da tergovci izmed pridelkov krajnskega kmetijstva po špehu (zaski, slanini) najbolj vprašujejo. Krajnci pa ne pitajo samo domačega priredka; vsako leto se jim po več tisuč horvatov priganja, ktere manjši vlastniki celo kajžarji ali sobenki kupujejo, pitajo, zaklane in otrebljene v Terst in na Koroško prodajajo. Tako prirede kak grošek in z ostanki si še predpustom postrežejo. Klobase umejo Krajnci kaj dobre delati; okajenih mesenih po veliko v Terst pošiljajo in tudi sami precej poručajo, zatorej se pa tudi s čevi močno kupčuje«. Bleiweis, J. Zgodovina ces. Kralj. Kranjske kmetiijske družbe s statističnim popisom kmetijstva na Kranjskem. Ljubljana, 1855, 32 strani Članek »Nekaj o svinjereji« (1908) opisuje živahno trgovino z zaklanimi prašiči iz Kranjske na Koroško. Veliko prašičjega mesa in špeha ter kranjskih klobas izvozijo iz Kranjske, kar spodbuja razvoj reje prašičev. V nadaljevanju govori o oskrbi brejih svinj in novorojenih pujskov. Svinje naj se uporabljajo koristno za rejo toliko časa, dokler se število mladičev ne zmanjšuje, kar se zgodi navadno, ko prasile 6 do 10 krat. Nekaj o svinjereji. (1908)19, str. 3-4, Korošec Suštič (1926) kritično presoja pasme prašičev, še posebej pri reji v planinskih krajih. Trdi, da so jorkširski prašiči, kljub dobri rasti prezahtevni za rejo na planinah. Imajo tudi slabšo kvaliteto mesa kot kranjski podeželski prašiči. Sloves kranjske klobase temelji na reji domače podeželske pasme. Hvali podeželsko pasem Höschovega tipa in črnolisasti tip gorenjskih prašičev. Sustič, Josip. Gorenjski črnolisasti prašič. 43(1926)20 , str. 166-167, Kmetovalec Drolc (1934) je zapisal: »Naš kranjski prašič je po svojem okusu poznan v precejšnem delu Evrope in ravno radi tega ga moramo vestno gojiti, da se njegova kakovost ne bo zgubila in da ne bi s časom sam kot tak izginil s površja svinjereje^. Zadnja leta uvažajo k nam trgovci s svinjami prašiče iz savske banovine, kar predstavlja nevarnost za mešanje s kranjskimi prašiči in prenos boleznih. Bomo rajši ostali pri naših kranjcih, ker le ti so dobri in okusni in dokler bomo to vrsto redili bo imela kranjska klobasa svoj starodavni sloves.« Drolc, Jože. Črtice iz svinjereje. 16(1934)14, str. 3, Kmetski list. l>obro la^tnoNti^domadh prai^lčer treba^oIiraiLitL M«d dobre laBlnoBii douih^ih prašičev ni le prifitevati teh, da bo utrjeni za naše razmere, da fto rodovitni in rastni, da se radi rede, io da so pripravni tndi za pa^o, ampak tudi te, da nam dajt-jo prav slastno meso, ki je posebno pripravno za mesene klobase in fiae gnjati fali ^unlce)« Meso domaiih prasi^v ji ^rrsto, jedrnato in boij temao-rudi^če barve; prekajeiio je bolj aianovitno in bolj okusno kakor meso jork^irskib pra«ičer. Prav zaradi te^a nam dajejo domači prašiči najboljše mesene klobase in prav fine in Bo^iie gnjati. Dolenjske novice, 15(1899)24, str. 217