List 10 Tečaj XXXVII i g rW . i*-, X \ ;, V * s i . ' ** . -i. • . ** '#% . v f V * . -r..." « » • # izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr ? Ljubljani v sredo 5. marcija 1879. O b s e g : Kaj storiti z vinom, katero barvo spremení ter kalno postane. Nekoliko potrebnega pojasnila o ruskem lanu. Ali tudi sadnemu drevju gnoj koristi? Gospodarske skušnje. Gospodarske novice. Nekoliko poduka o srebernem denarji, ki je zopet přišel na dan. Hrvatska slovnica za Slovence. Splošna volilna pravica in pa ustavoverci. nike. O dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko orientalno vprašanje'*. (Dalje.) Bosna dežela za nasel Crtice iz Bosne. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari« Haj storiti z vinom, katero barvo spremení ter kalno postane. Dostikrat se pripeti, da miado vino barvo kaj močno spremení, da postane grdo-rujave, vcasi še celó čmikasto-rujave barvě, in se ob enem tudi zgosti, da postane kalno. To se posebno potem kaj rado primeri, ako je grozdje le slabo dozorelo in ako seje o a lab em (deževnem) vremenu zrejalo, ter o takém vremenu tudi — mogoče, da že močno nagnjito — obiralo. In ravno preteklo leto bilo je tako, da se je v več vinorejskih krajih z grozdjem vse prav tako godilo, kakor je ravno omenjeno bilo, in v takih krajih prav gotovo zdaj vino — posebno nižejše in slabot-nejše — vklubuje, tako, da ni z& prodaj. Praša se toraj , kaj je a takim vinom storiti? ali mu je še pomagati? Da! se mu je pomagati, in sicer tako le: Pred vsem je potrebno, da se vino alkoholizira, to je, da se mu alkohol v podobi fínega špirita , kakoršen se po 80 krajc. liter kupuje, pomnoži. (Ordinar smrdljiv špirit ni za rabo). Finega špirita se dodá po potrebi, slabotnejšemu vinu več , krepkejšemu manj. Tako pri eni meri se more reči, da navadno 6 litrov špirita zadostuje za 12 do 15, tudi do 20 veder vina. Špirit se kar v vino vlij e, ter ž njim pomeša, bodi-si se na drožéh ali pa naj je vino uže pretočeno, presneto. Oez k&kih 6 do 8 dni se mora tako vino očistiti, kar gre najboljše z želatino —,,gelatine Lainè"— izpod rok. Vzame se namreč na vsako vedro 2 do 3 lote želatine, katera se nekoliko raztoiče, ter potem v Čisti vodi pri ognji počasi raztopi. Na stari funt želatine naj vzame se 6 do 8 litrov vode. Raztopljena želatina se pusti po-polnoma ohladiti, in potem se v vino vlije ter z moč-nim mešanjem z vinom dobro pomeša. Vino se navadno kmalu očisti ; osmi dan po čiščenji se more uže, popolnoma ozdravljeno , v drugo, tod a *) Vsled dopisa kmetijske podružnice metliske, da v enem okraji, kakor na Hrvatskem in drugje lanska vina rada motna (kalna) postajajo, je na prošnjo družbe kmetijske g. ravnatelj deželne slapenske vioorejske Šole spisal ovi poduk. Vred. močno z žveplom zakajeno posodo pretočiti, pre sneti; v tej mora vsaj dva meseca pri miru ležati. R. Dolenec. Nekoliko potrebnega pojasnila o ruskem lanu. f s „Novice" so uže v več listih prinesle sporočila kmetovalcev, kako se jim je lanska setev ruskega lanenega semena sponesla. Pritožujejo se nekateri, da se seme v sodčekih v kepah skup drži; drugi, da je nekoliko sprhneno bilo. Eni trdijo, da je še precej dobro, drugi, da ga je le komaj polovica ozelenela, sploh pa, da se je v rasti prav slabo sponašalo, in da je zeló malo semena obrodilo. Ker se zopet čas setve lanu bliža, da ga družba kmetijska iz Rusije dobi, zato mislim, da bode gospo-darjem vstreženo, ako nekatere besede o tem semenu 8pregovorim. Da v kepah sprijeto laneno seme, bodi-si domaČe, bodi-si rusko , za setev sposobno ni, to mora vsak gospodar vedeti. Ali je pa on uže tako seme kupil, ali morebiti sam zanemaril, da se je seme sprijelo v kepe, ali da je sprbnilo, to je drugo vprašanje. Da gospodarji morejo laneno seme za setev obva-rovati, da se v kepe ne sprime in spridi, jih na sledeče lastnosti semena opozorujem : Laneno seme ima lastnost, da se pri južnem vremenu rado spoti, in ker je oljnato in nekoliko smoljeno , sprime se v kepe in kaj rado splesnije, pa se tako pokvari. Treba je tedaj, seme v zračnih in suhih shrambah braniti, i& sodčekov na suhe in zračne pode, ne preveč na debelo, razsuti, pa tudi večkrat, posebno ob južnem vremenu, premetavati ali premešati. Kdor tako s semenom ravná, si gotovo za setev zdravo seme obdrži in ako ste zemlja in letina za lan ugodni, se bode tudi prav dobro obnesel. Da ruski lan veliko manj semena daje memo domačega, to je znana reč; to pomanjkljivost pa ta lan z obilnim in dolgim predivom kaj bogato nado- mestuje. A. B. Ali tudi sadnemu drevju gnoj koristi? Dolgo Časa se niso mogli trtorejci sprijazniti z na-svetom umnih mož, da treba je tudi trti gnojiti, ako hočemo od nje pričakovati obilnih dohodkov. Saj nam 71 nepozabljivi žapnik Matija Vertovec v svoji lepi vi- norejski knjigi pripoveduje, kako so se hudovali njegovi farani, ko so ga viděli, da je nograde, ki ao last- Gospodarske novice. * Zbor kmetovalcev in gozdarj na Ounaj nina župnije bili > gnojil. tolažil in celó napotil začeli. > da Pa izvrstni vapeh jib je po- nil letos napraviti velik kmetijsk izlet v B je skle in so tudi oni trtam gnojiti Herceg predsednik tega društva grof Kinskv Namen tega izleta, katerega bo vodii e da i. |/tvu v okraj Zgledna kmetijska podruti )) Feldsberg doli U je jako Avstrij mar kmetijska po župnika Fišer ja, ki pripoveduje o velikem vspehu, družnica, katerega je zapazil pri grofu Wolkenateinu na Ce- objavila poročilo o svoji delavnosti. V tem okraju tedaj katera je sedaj v svojem društvenom organa ki je nasadil velikansk češn j ev vrt, pa ga ae skem _ tudi pognojil. Omenjeni posestnik imei je namreč nek nic, katere goni obširen kos brezovega gozda, ki mu je revno malo do- tere goni parna sila haja: 33 ročnih žitnih mlatil f 40 večih mlatil konjska moč (gopel), 10 mlatiloic, k 56 jalnih 8trojev; 12 travoko9 bička donašal, in to tem manj, ker so ondotni revni nih strojev; 1021 žito čistilnih strojev in 48 slamorez kočarji pogostoma zahajali va-nj ter kradli brezove Skoro vse te mašine bile so nakuplj Překopal se je ves ta pusti svet in zasadil a ondotne kmetijske podružnic prizadevanj Pač zgledna podružnica veje. cešnjami. Vsakako bilo je celo podvzetje dvomljivo, katero priporoóamo našim kmetijskim podružoicam, ka ker dotična zemlja bila je zeló pusta. Znano je sicer, tere se komaj v čelem letu enkrat zberejo v posveto > da češnja ni ravno zbirČljiva in da tudi v revnem svetu vanje delà in truda ni zmag kdo je pred še obrodí. V prvih letih rastla so drevesca prav po- sednik tej marljivi kmetijski podružnici? Ondotni c. voljno in so tudi bogato rodila. Pa kmalu so opešala okrajni sodnik, mož navdušen »a blagar kmeto in uže so se začela nekatera drevesa sušiti. Takoj je Da bi ga tudi pri nas gospodje uradniki posnemati sprevidel umni oskrbnik, da drevesa, katera so ve- hoteli j) lika postala, ne najdejo več v takem revnem zem- Gosp. list" ljišči potrebnih redilnih snov. V začetku so se širile korenine bolj v površji, torej v boljši zemlji, pozneje pa ao dospele korenine v spodnje od poprejšnjih brezovih Podučite stvari. dreves izmolzene plasti y kje niao več našle potrebnega živeža ter so morale začeti hirati. Napeljal je dobrega stare ga gnoja na vrt, katerega je globoko podoral, da so ga hitreje korenine dobile. Ob enem je pusti! % Nekoliko poduka o sreberoem denarii * ki je zopet přišel na dan. vse suhe veje gladko odžagati. 9 a še je Res je bilo dovolj delà in stroškov vspeh! Ne eno drevo, ne ena sama vejica našla, da bi se posušila. Krepko so pognala poprej veči bil se ni več hi- Naš sreberni denár, ki je razen drobiža več let izginil iz prometa, in na katerega mesto je stopil papirnati denar, bodo trgovci, ki imajo velika plačila posebno v daljne se je zopet prikazal tako, da, kakor nekdaj kraje odrajtovati, zopet namesti srebernih dvajsetic in rajoča češnjova drevesa, obilno so rodila in sicer prav tolarjev iskali bankovcev zato, ker so bankovci iste lepe, uquûuo vvouju« ťivi»u.j»up vieuuutjui , ři & u i" «ifuciui ueućir, poacmna in ob enem gnojenje zemlje je tudi podnebnemu pošiljatev cenejša kakor za težko srebernino. debele in okusne češnje. Globoko prerahljanje vrednosti, kakor sreberni denar • • * A « ft 1 * r poštnina pa za njih vplivu za zboljšanje zemlje pot odprlo, kajti v zrahljani svet prihajal je plodivni zrak in potrebna vlažnost. Kakor je ta poskušnja ugodn a, tako se bo vsaka- deče i Na vprašanje: od kod pa na enkrat ta čudni prevrat o srebernem denarji, odgovarjamo sle- tera druga izvršena pri drugem sadji, na pr., pri hru škah druzih (tujih) državah, kamor je leta in leta šio ) jabelkih itd. enako dobro obnesla. Ce pride drevo 8jla veliko avstrijskega srebernega denarja , se je na- v neizmolzeno zemljo, gotovo dobro obrodi in tudi vi- mesti poprejšnje sreberne veljave (Silberwàhrung) soko starost doseže. Njegove korenine segajo sicer tudi vpeljalo zlató, in zato so se naše cesarske blagajnice v spodnje globoke, mrtve plasti, al korenine imajo to lastnost, da si nerazkrojene redilne tvarine v zemlji pripravljajo ter sposobne za sprejem storé. Zato vidimo, da se drevesa tudi v bolj pusti zemlji (kase) in pa bankine blagajnice napolnile s srebrom , namesti papirnatih tako, da jim je zdaj zopet mogoče goldinarjev izdajati sreberne. *) Ker je v našem cesaratvu denarna veljava narejena e vse eno, ali imaš srebro zato dobro obnašajo, če le na tej zemlji poprej niso globoko na podlagi srebra korenikajoča drevesa rastla, kajti sicer najdejo spodnjo a|i oakazoico na srebro, to "je, nas bankovec. Sreberni zemljo uže po svojih prednikih izmoizeno. denar ni zdaj tedaj nič bolji kakor Ne pozabimo torej na naša sadna drevesa, in dajmo papir nič bolji kot sreberni denar. papirnati denar, in jim bogate hrane z gnojem, Hvaležno sadno drevje bo z obilnim sadjem bogato povrnilo stroške in trud denar je tekoč « m w Važno je pa zdaj vedeti , prvič: kateri sreberni 9 to je 9 katerega mora vsaka gospóska gnojenja in vsak člověk za plači!o namesti papirnatega denarja vzeti, in drugič: po čim? Gospodarske skušnje. Zato naj služi to-le kazalo tekočega srebernega * Kako se po plesnjivem diseci oves popravi denarja in njegove sedanje veljave: Trebfc Ceaarski križ*vec je veljaven za . ga pomešati s stolčenim ogljem in tako pomešan naj leži 2 tedna na kupu. Potem se na veternici sČisti in oves je oproščen zopernega zatuhlega duha. 9t 9f 99 ■ I . pol križavec „ četrt w ,, ft tolar stari (Conv. Miïnze) 99 99 1 gld. 30 „ 12 99 65 „ 10 kr 99 9f 99 w Ces. in deželni uradniki so en- del svoje plače za ta mesec že přejeli v srebru. 35 79 99 Cesarski go Idi nar stari tolar nov (od 1859. in ©aprej) goldinar nov „ „ . zvezni tolar (Vereinatbaler) . Cesarska dvajsetica stara (Conv.-Mz.) gld. kr. spiske v )) berilu Ako bi smeli kaj svetevati za drugi » » 79 » 7) desetica petka (fiinfer) Cesarsk groš » » » n četrt goldinar (od leta 1859. naprej)....... )) it a 77 17 77 50 34 17 8 V 77 17 77 >7 77 natisk, rekli bi samo toliko: naj bi se nekoliko priko salo (sicer izvrstno) glasoalovje, a namesto tega pomno žilo se „berilo 7 ki (sintakso) adomeščuje v tej slovnici skladnj Ï 77 77 Po vsem tem ponavljamo svojo razsodbo, da je ta slovnica vse hvale, tedaj tudi priporoke vredna, in da 77 25 si je po njej i „ sluge Matica slovenska" pridobila veiike za- s spehom znanatvenega nauka knj 77 iževne hrva- ščine in za ožjo véz med najbližimi siovanskimi brati. *) če niso luknjasti ali ogiodani. Potem se zaměňuje cesarska dež. kaaa stare d?o jače od leta 1848. in 1849. za krajc. Politične »tvari. Cesarake kase ne; vzamejo neceaarskega srebra, ¥ tudi cesarskega luknjastega aii oglojenega srebra ne, SplOSIia VOlllna pi'aVICa ID pa UStaVOVmí pa kajti tak denár gre kot navadno srebro v topilnico; s tem pa, se ve da, je več ali manj zgube ; tako na priliko se dobi za parski tolar matere božje samo za stare petice 20 soldov ali še manj so močno oglodane. gold., 7 ce vemo To se nam je potrebno zdelo pojasniti zato, ker , da bode vsaj prvi čas marsikaj pomot o veljavi različnega srebernega denarja. . Cena cekinov pa ostane, kakor dozdaj, nadavku (agiju) podvržena in je v navadnib kurznih naznanilih razvidna. , Slovansko slovstvo. * Hrvatska slovnica za Slovence. Spisal Franjo Marn, gimn. profesor. Založila Matca slovenska. Zagrebu 1879. A njeno „ veliko zvedljivostjo smo vzeli v roke ome-hrvatsko slovnico za Slovence"', tér se uverili. i po- << da je ta knjiga v*e hvale vredno znanstveno delo svečeno našemu slavnému gosp. dr. Jan. Bleiweis u. Posebno zanimljivo in podučno je to gosp obilno „glaaoslovje f , preglasje (Lautlebre). Pokazal nam je domoljubni pisatelj, kako marljivo in korenito je premišljeval farvaščino in slovenščino , vedno oziraje in opiraje se pri tem po Miklosičevem vzgledu na trdno pod- logo: staro slovenščino. a primerjajoči način je — ne samo jako korišten, nego i sila potreben vsa-kemu, kdor se hoče do dobrega naučiti katerega koli slovanskega narečja ali razreČja. Jako pametno je po naši misli tudi to » da rabi g pisatelj v sklanji in v spregi do rnalega Daničićeve primere (^paradigmata) ; vendar se vidi iz dostavka na eš itd.), dalje iz dodane ,,nepravilne ,iti" str. 9 i (budem, in nepopolne sprege a 77 ťačanski nim ozirom na Slovence. golov : hójeti a htjeti" 7 7 7 7) 7 otj6cíu itd. (str. 98—100), dá ni posnemal po s poseb- nego da je mislil samostalno, in to amen tej slovnici je seznaniti Slovence (sosebno pa premilo slovensko mladino) s književnim jezikom ,,hrvaško srbakim". Tega vodila věrno se držé, podaje ti go s pisat e tudi srbsko „azbuko" (abecedo) 7 m to ciriiico Vu k o vo. Skrajni čas je že, da bi znal vsak izobražen Slovenec čitati tudi ciriiico; a kdor je še ne zna, zdaj ima iepo priliko priučiti seje. Previdni gosp takim poleg drugih primernih spiskov za rilu" tudi dva srbska, to je, s ciriiico tiskana. vajo ponuja be- v 77 Močno povišuje tej lični knjigi vrednost tudi pri- onih besed, katere se nahajajo v ome- pa se ne vjeinajo sè slovenščino. ( deti „slovarček" njenem „berilu" , pomoćjo tega ,slovarČka", ki jako povišuje vrednost tej lični, lepo tiskani knjigi, čita in umé labko vaak izobražen Slovenec brez kakega drugega slovarja vse čedalje grji nagoti sa kažejo „ustavoverci", ka- kor Herb3tovci sami sebe imenujejo. Skoro vsaki dan kaj novega odkrije na njih. Grozna je zato res misel da od teh ljudi visí blagor in hudo milijonov avstrij skih prebivalcev, in uže se po vsi pravici nam bilo bolje, ako bise povrnili zopet 7 vriva 7 vprašanje : bi li ne nekdarjemu absolutizmu, kakor da ta svojat skruoi zlate besede „svoboda", „ústava" in „narodno ravnopravnost"? Kaj je Herbstovcem enaka državna pravica vseh stanov, to so zopet jasno pokazali nedavno v državnem zboru, ko je poslanec Kronawetter podal zbornici peticijo 35.131 delavcev za vpeljavo splošne volilne pravice. Res 7 da Avstrija še ni polje za rogoviljenje tistih ljudi, ki se de la v ce druzih ciljih merijo 77 delajo a in pod to firmo po po državni temeljni postavi je zagotovljena vsakemu čioveku pravica prošinj ali vzlasti kar naravno8t od- peticij. Nikakor toraj ni šio, to peticijo ker je bila jako zmernega dubá biti in neprebrano v koš vreči. Delavci niso namreč tirjali nič druzega ko to7 da bi se tište pravice se nahajajo v temeljnih državnih po- enakopravnosti, ki atavab , dale tudi njim 7 da tudi oni smeli voli ti svoje poslance v državne, deželne in obcinske zastope. vsak državljan želi da se Nic naravnejega ni ko to, vdeleževati ustavne uprave; pravico do tega ima tem ker so tako zvani liberalci fraze o svobod i kar vec 7 z lopatami metali med ljudstvo in g a pripravili do pre-pričanja, da je samovlada tudi njemu potrebna. Asoravno so toraj to peticijo naši liberalni jezičci junaki sami v prvi vrsti provzročili, kako so se vendar le unidan obnašali proti nji v državnem zboru! Še brati je niso pustili, kajti ko je zbornice predsedoik dal glasovati o tem 7 ali f • nai se peticija bere ali ne, so vsi obsedeli, kakor da bi bili pribiti na klopi. Drža-vopravna (naša) stranka, Poljaki in nekateri, ki ne spa- dajo k nobeni stranki, so komaj komaj prodrli a svojimi glasovi , da se je smela peticija brati. Vsi advo- kati in profesorji, „Chabrusovci" in drugi liberalni vi- tezi pa so zopet jasno pokazali, da jim ni mar za drugo ko za neomejeno last no gospodarstvo. In med temi ni bilo tako zvano ustavoverno veliko posestvo najboij zagrizeno , ne^o najhujše nasprotnike peticije pokazali so se ravno tišti možje, ki se naprej ia naprej vedno ba- hajo Ti hp ■ m s svojo svobodoJjubnostjo, ta je 7 Herbstovci. možje bi najraje se drugim stanom vzeli voliino pra- do smrti radi imeli dobro plaČane sedeže vico, sami pa v zbornici poslancev. Ko bi jim bilo Lasser-Auersper-govo ministerstvo predložilo postavo, po kateri bi se bili z obema rokama sprejela zgodilo, vsi bi kaj tace ga tudi kakoršne koli bosniške predloge. # Slovnica ta se dobiva v pisarnici vi atice in pr i knjigarjib po 60 krajc. 76 Ko je pri zadnjem razgovoru o berolinski pogodbi poslanec Au a pit z zeló hudo přijel dr. Herbs ta in mu dokazal, da on edini je kriv vsega sedaojega sla-bega denarnega stanja, takrat so vsi zarobneh in celó rekli: „Državopravna stranka se sramuje za ústavo-věrno stranko". A drugače je bilo o peticiji delavcev; tu so se res konservativci sram ovali za „ustavoverce". Ce že plemenitaži, kakor grof Hohenwart, knez Liechtenstein in drugi glasujejo za prebranje peticije, kako je to, da „ultraliberalci" Herbst, Sturm, Kopp, Liebig itd. niso prijazni delavcem?! Ali ne sledi iz tega to, da se državopravna stranka ne boji delavcev, pač pa ae jih boji vaa „ustavoverna" svojat, katera zatajuje svoja načela, kedar gre za to, biti liberalni tudi proti drugim. Ti Ijudje hočejo svobodo imeti le z a-se, drugim je nikakor ne privoščijo. Kakor pa ti ijudje, tako so tudi njihovi Časniki; tudi ti niso besede zinili o peticiji onih 35.131 delavcev. Zakaj? Zato, ker vseh teh 35.131 delavcev nima toliko milijonov, kakor en Rothschild sam. Ustavoversko koló goni le denar, dokler pa denar gospodari, bo imei povsod besedo le tišti, ki ga ima in dobro pla-čuje svoje privržence, — drugi pa ne, če jih je tudi na stotine. Taki liberalci imajo vedno odprte žepe, za samo besedo se ne zmenijo dosti. Zgodovinske stvari. 0 dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko-orien- taloo vprašanje" zvanem. Piše Fr. P o t o č n i k. IV. (Dalje.) Ideja, da je Avstrija poklicana, Turke iz JEvrope pregnati, ni nova, ni iznajdba grofa Andrassya. Ceravno je slavni avstrijski državnik Kavnic izrazil misel, ki se se danes pogosto sliši, da je najbolja avstrijska politika ta, da brani Turčijo pred ruskimi navali, in kateri je rekel v nekem pismu, da nobena država ne more Tur-čije pred poginom resiti, ko satno Avstrija; bil je vendar cesar Jožef vse drugačnih misli. Oo je pisal 6. ju- lija 1788. francoskemu ministru grofu Montmorinu: „Ti barbari iztoka so več ko dve sto let mojim prednikom nagajali, prisege in pogodbe prelomili, kedar se jim je zljubilo, plenili po naših deželah in naše puntarje podpírali , mirovnih pogodeb niso nikoli spoštovali, moje podložne so strašno mučili. Kedar je bila Avstrija v vojski, planili so v naše kraje in so divjali kakor kanibali. Přišel je čas, da se vzdignem jazkot maščevalec čiovečanstva, da bom Evropo od-skodil za to, kar je po teh barbarih prestala, da bom to šibo Božjo, to roparsko drubal iz sveta iztrebil." Ob enem je pisal cesar Jožef kralju pruskému: „Jaz sem meč potegnil, in ga ne bom prej v nožnice nazaj djal, dokler ne najdem zadostovanja, dokler ne dobim tega nazaj , kar se je moji hiši vzelo. Vi ste vladar, in poznate kraljeve pravice. Jaz sem pričel vojsko zoper Osmane, da si nazaj dobim vkradeno blago, nekatere dežele, nam po krivici vzete." In kakor je imei cesar Jožef resno voljo, osvoboditi turske kristi-jane, tako so tudi ti v Avstrijo zaupali. Dne 5. septembra 1780. spisali so v Temešvaru zbrani Jugoslo- vani prošnjo do Avstrije, kjer se med drugim bere : „Mi smo prisegli našemu milostnému caru s trdno prisego zvestobo do zadnje kaplje krvi, mi smo mu obljubili v našem in naših potomcev imenu vedno udanost, in boriti se s Turki brez pogleda na naše življenje. Mi hoćemo to prisego ponoviti itd." Potem proši j o za orožje in střelivo in končajo prošnjo s temi stavki : „Nam preti popolen pogia, in bolje je za nas, da vsi v boji poginemo, kakor pa da nas dušmanin kolje, kakor klavno živino. Pred celim svetom smo zaslužili to cesarsko milost, pomoč in brambo; ko bi je pa no dobili, primorani bodemo, podati se pod var« s t v o Rusije. Ako se nam ta prošnja odbije, ne bomo tega pozabili ne mi, ne naši potomci; od roda do roda naj bo to našim potomcem v svarilo." Srbsk prostovoljec, castnik Aleksij Nenadovič, od-govoril je svojemu vodji Mihajloviću, ki mu je odsve-toval, vrniti se v Srbijo, to*le: „Res je, da sem prise-gel cesarju zvestobo in da hočem braniti domovino proti Turčinu ; vsakdo zna, da svoje prisege ne prelomim niti cesarju, niti sebi. Pa cesar je tudi naš srbski narod zapustil, kakor so zapustili njegovi predniki naše ce-sarje. Zato sa vračam v Srbijo. Nimam pisača ali drugače učenega Člověka, pa sel bom od samostana do samostana in povedal vsakemu mnihu, naj to dobro zapišejo, da zanaprej nob en Srb ne bo Nemcu verjel." Da Avstrija ni izpolnila svojega pokliča, osvoboditi turške kristijane, temu krivi so bili največ Madjari ia njih eovraštvo do Slovanov. Njim ni bilo za to, osvoboditi „8chÍ8maticos, infideles , sanctae et unicae m a tri 3 ecclesiae rebelles et chatolicae fidei contemptores", ampak le za „occupare, et sedi apostolicae in spiritualibus in temporalibus vero nostrae jurisdictione deo coopérante subjugare". Žalostna je podoba, ki nam jo Perwolf tukaj naslika; neprestano omahovanje Avstrije med Rusijo ia Turčijo; kakor smo uže rekli, bil je Kavnic te misli, da se mora Turqija pred poginom obvarovati; vendar je bil leta 1772. pri volji, v zvezi z Rusi Turčiji odtrgati nekaj koaov, in to precejšnjih; govorilo se je 0 Bosni in Srbiji, enem delu Valahije in Bolgarije, da celó o Albaniji in Macedoniji, sploh o vsem turškem posestva poleg jadranskega morja do Moreje. TaČas je Kavnic Mariji Tereziji na srce govoril, da bi postala habsburška monarhija še enkrat tako mogoČna, će bi si te dežele osvojila. Leta 1774. želei je Kavnic Turčijo popolnoma po- nižati; med tem pa je koval avstrijski internuntiu9 Thu- gut zvezo med Avstrijo in Turčijo. Leta 1789. je Kavnic še zmirom zagovarja! misel, da je zveza med Avstrijo in Rusijo dobra, koristna in potrebna, ker se pri obeh državah nahajajo vse lastnosti naravnih zavezni-kov ; druga si drugi lahko privosči povečanje in pri tem se lahko podpirate med sabo; obe imate skupnega sovražnika na Turčiji, in skupnega nevarnega soseda, kralja pruskega. Torla propad poljske države je preo- brnil vse politične naklepe starega kancelarja; 1. 1795. srečali ste se Avstrija in Rusija na Bugu in Zbrucu. To pa je gotovo: danes so vse oblasti, tudi An-gleška, prepričane, da daljši obstanek turškega gospodarstva v Evropi ni več mogoč; v tem nazoru so vse vlasti enake, prepir se vrti le okoli — plena. Vsaka velevlast hoće se pri tej priložnosti kolikor mogoče okoristiti in ker je Rusija od nekdaj največ storila za osvobodjenje kristijanov in za pregnanje Turkov, toraj ima pač pravico do enega deleža tega plena , in ravno tega deleža jej ne privosči Evropa, najmanj pa Anglija. (Dalje prihodnjič.) Ozir po svetu. Bosna dežela za naselnike. Pod tem naslovom je v nemškem jeziku „Bosnien ein Land fur Ansiedler" prečastiti pater Franc, prior samostana Trapiskega v Mariji Zvezđi poleg Banj 7 v 77 Weckstimmen" obj luke gospod prior je uže 10 let v B želo spis jako zanimiv, kajti )) 77 In kaj je zdaj ta tvoj brat? t( Jaz ne vem e je prebavii svinec, ki ga je dobit > 7 pa je pošten mož, da se mu verjeti more pozná ljudi in de- v trebub, je se živ, Če pa ne, je pogiml kakor mrba dobil v trebub, praviš? Pa ne po tebi? » kar on piše tem pismu odgovarja prior na 5 vprašanj 7 ki „Svioca je „0 ne, t lastne krvi ne maram preiivati Bil 81 nec iz puške vojakov tvojega cara." je 8V1- sam stavi Na vprašanje: „Kaj se dá v Bosni vloviti?" od- govarja prior: „ delo in premoženje a Ta „beraška" 99 79 71 dežela — kak^r šaljivo imenuje Bosno — je blizo tako so Turči Tedaj je bil tvoj brat med turškimi ustajniki?" Da, gospodar! Pri Banjiluki ga je Bog kaznoval Pri Banjiluki? Toraj je bilo to 14. avgusta, te ko padli našo bol velika kakor Česka; ta „beraška" dežela je imela ne- 77 Dneva jaz ne vem , pa bo že takrat Jaz sem kdaj svoje lastne kralje, in stara kraljeva stolica Jajce tišti dan bil tam blizo na gori, ker nas je pok pušek 9 ima se danes lepšo lego kakor vsaka druga stolica. In zvabil. Radi bi bili mi napadli dušmanine od zadej beraška" dežela je bogata gozdov in planio, zemlja pa nismo imeli orožja, zato smo se poskrili po grmovji 7 ta čuda rodovitna, v rekah ima perutnine, v gorah ima rudnikov z železom premogom in mnogo rib, v zraku mnogo Kar pridrdra po ti cesti velika četa vojakov tvo 9 nikov in druzega več. kuprom, s srebrom; v dolinah je polno plodnih trav- jega cara s tistimi velikimi rumenimi cevmi in vdarij po lopovih. Kar naenkrat ju bilo vse pri kraj», ličini razkropljeni so zbežali na vse strani, veliko jih je tur Na vprašanje: „kdo naj gre v BosnoV odgo- Tarja: „Preď vsem naj gredo revni Ijudjé, kajti delà oajdejo v Bosni veliko, pa tudi plačila za delo. Za temi teklo tudi memo nas. tudi Ko strel potihoil > grem po grmovji navzdol, in tam mi pride naproti u naj gredó v Bosno ljudje z nekolikim kapitalom 7 kajti „Pa ne „Da, tvoj brat? ti moi brat g tem si morejo kupiti veliko zemljišče. Pa tudi boga- mene in me spozna, prosi me Drži se za trebuh in ko zagleda da tini in veliki kapitalisti naj gredo ; mu pomagal dalj oni si nakupijo vsaj do studenca, ker ga strašno žeja. ,Naj ti pomaga lahko velika posestva, ki jih potem manj premozmm na tvoj novi bog Alla pa rečem ti nisi moj pa on kose prodajo. Gosp. prior obeta, da rad posreduje na- brat več'. Na to ga pustim in grem navzdol, aelitev. Posebno potrebni pa so rokodeici in fužinarji navzgor, komaj se je vlekel. Če še živi ali ne, tega ne vsake vrste. vem. Najbrže je poginil za kakim grmom in zdaj ži- r^««^ —a Na vprašanje: kdaj je pravi Čas, iti v Bosno? vali njegovo meso trgajo, Če jim ni pre odgovarja: koj v začetku spomladi. Ceno zemljišč popisuje prior tako le: za do tudi negati Ta pogovor je vidno prijel se mojega nosača i mene 9 ker sem iz njega spoznal 7 so vzlasti med slovanskimi narodi povsod pa re- in da gold, se dobi oral z grmovjem zaraščenega zemljišca, neobdelana zemlja skoraj zastonj. Blizo mest veljá av- povsod enako zaničevanje. Oba sva omolknila in pre Jim je strijski oral zemlje 1. vrste 60 do 80 gold. mišljevala, dokler naju ni prebudila četa konjikov 9 Nihče naj pa ne misli, da tukaj kar naravnost v usta leté. Kdor misli, da bo tù lenobo se na pečene tice komu je silno naglo memu naju jahala. Pogovarjala sva se pasel, pa vendar dobro živel, naj ne hodi sem. dalj 7 prašal še: a bolj o navadnih rečéb. Konečno sem ga Vrh vsega tega popisuje, kako malo sol, malo cer- kev, davkov še ni kaj, pa prior misli, da pridejo z Avstrijanci 17 malo duhovnov, malo zdravnikov je v Bosni. Tudi naš car tudi vaš Ali bo tebi in tvojim znancem ljubo, Če postane 17 Bože mili daj to a n tudi davki. Vsi frančiškani so Bošnjaki in govorijo srbsko, malokter magjarsko in laško, nemško nobeden s Kranjci (Slovenci) in Cehi" razumejo se kmalu. To je kratek posnetek mičnega spiska. je njegov odgovor in Čeravno je imel na rokah precej teže, ji je vendar vzdignil mo 17 leč proti nebu. „Pod nekrsta (Turka) ne gremo nazaj rajši vsi poginemo." 9 Ali znaš čitati ali pisati?" se mi čudno zdi. da toliko vé. li ga poprašam še, ker Crtice iz Bosne. (Dalje.) Občudovaje logiko tega mladenča ga opomnim „Bože mili, da bi znal!" mi na zadnj prašanje ni dal odgo da Na to reče 19 71 Od kodi pa veš toliko o našem caru?" Od mile majke svoje, ki mi je pripovedovala 7 da 7 temnega obraza: „Prašal si me po mojih jcib Vedi nas bo enkrat odrešil be l i car." „Tvoja majka je tudi že umrla?" „Da, srce jej je počilo žalosti." toraj jaz še brata imam in ga mmam „To ni mogoče „ Da, atrela moj brat je t Da ubila 11 i Ti si jo gotovo rad imel? a i gospodar, kako!" 77 71 9 toraj egat. Zakaj se je poturčil?" Zapeijan je bil po bliščobi. Prihaj nam beg 7 moj brat mu je vseč, ker je Čvrste postave, vzame ga seboj in mu pokaže lepo obieko, kojo bo nosil, če zataji svojega Boga >°j - - ... Pri tem se vderó brustu po licib solze, katere si briše z rokalom, da bi jih jaz ne videl. A jaz mu pa rečem : „Nič se ne sramuj solzá po materi, one so zna- menje, da je bila vrla žena, ker je zapustila vrlega sina". a vendar ni bil več tako zgovoren Potolažil se 7 9 bljubi mu, da bo njegov siužabnik kakor prej , dajal je na vsako vprašanje le kratek od-ter mu pokaže tudi mošnjo zlatov. Moj brat, po tem govor. Ko prideva slednjiČ v Banjoluko in mi oddá preslepij 9 zataji svojega Boga in postane bego i Vdari strela nj iz jasnega I« ljub SVOJ pezo, sežem v žep, da bi mu plaçai pot 19 Je to tišti beg, čegar sina si ti " umořil 9 Ne 9 gospod ( pa me brž vstavi n tebi bi 7 sem hotel reči, pa sem se premislil „Da, ravno tišti Jaz sem mislil, da se je na nesel robo do konca sveta, mile majke, sem se zamislil v od tebe ne smem nič vzeti. mo DJ si me spomnii in ta mi je rekla, da s tabo a videz poturčil zato, da bi lajše maščeval svojega umor- kajti Tako mi hoče kar izmuzniti se , a jaz ga primem jenega otca in vgrablj sestro a motil sem se 7 za roko in mu rečem, da je tudi meni moja majka i ko svojo vero zatajil, postal je bujši od turčina. Po- tere sem se spomnii rekla kada moram dati mu za pot turica je grozovitnejši od dušmanina icic ocui oc aujuiuu , i^&ia , ua luuiaui uju «a j/^ v še enkrat toliko, kakor sva se změnila. Se le potem je 78 vzel denar in odael ves zamišljen. Spomin na milo majko ga je bil popolnoma omeči). Narod, ki ima take matere in sinove, pač zasluži kaj boijšega, nego je tur' sko trinoštvo. (Dal. prih.) Mnogovrstne novice, * Sveto leto se je začelo v nedeljo 2. marca in traja do 1. junija t. I., to je, do Binkoštne nedelje. Po starodavni navadi oznanjajo novi rim ki papeži leto in dan potem, ko so k tej časti bili povzdignjeni, veliki jubilej ali „sveto leto" vsem vernikom katoliske cerkve. Tako storili so tudi naš sedanji sveti oče Leon XIII. * StraŠansk vihar v Švajci je razsajal 21. dne svečana celo noć; najstareji ijudje ne pomnijo tacegaj cele biše je razrušil, vozove iz žeieznic pometal itd. Škodo ceoijo na več milijonov. * V Celovci in okolici je 25. dne svečana popoldne tudi razsajal hud vihar in potem je pádel lepo beli sneg, ki pa je kroalu bil z rumeno-rdečkastim prahom potresen. Isti dan popoldne so v Lešini zapazili enako prikazen. — Kako to in od kod to? Ne-kdaj so na rdeci (krvavi) sneg pripenjali mnoge vražné misli, dandanes pa je do dobrega dokazano, da rdeČo barvo enega daje rudeci prah, ki ga hudi viharji naj-veČkrat prinesó iz velike afrikanske pusčave Sahaře. Kaj tacega se večkrat primeri in přiměřilo se je nedavno tudi na planinah v Svajci in Tiroiih. * Nemški trg Plajberg na KoroŠkem, ki je znan po svojem svinčenem rudniku , je grozna nesreča zadela pustni torek. Odtrgal se je namreč plaz iz gore Dobra č, pod katerim Plajberg tako leži, da skor pol leta nimajo solnca, in zasul 6 hiš; dozdaj so še le 40 mrtvih oseb izkopali iz snega, med katerimi tudi tište, ki so pustni torek popoldne v maskarah na uiicah biii. Vsa vožnja od Plajberga do Bela ka je ustavijena in bode še več dni ustavijena ostala, čeravno 200 ljudi neprenehoma sneg kida. * Konj prodalo se je leta 1876. iz našega cesarsiva v tuje dežele 37.410 v vrednosti 9 milijonov in 240 000 gold. Iz tega je razvidna velika škoda, katero so trpěli avetrijsko-ogerski koojerejci leta 1877., ko je bila prodaja kónj v tuje dežele prepovedana. Ker je bila avgusta meseca lanskega leta ta prepoved preklicana, je zadnje mesece lanskega leta zopet na tuje bilo prodanih konj 13.683, žebet 1259. Nasi dopisi. Iz Glamoča y Bosni 20. svečana. M. — Naj nadalju- jem svoja kmefijskn pisma, ker mislim, da z njirui našim kmetovalcem vstrežem. Zemlja v celi Bosni je p< -sebno pšenici ugodna. Ker bo pa zadnja leta Turki kaj malo zemljo obdelovali, kristijani pa laosko leto večidel iz dežele bežali, zato je zemlja zapuščena ostala, da se je na polji vidělo le nekaj malega krompirja in koruze. Lahko si je toraj misliti, da bi ti begunci, ki so na povelje države nazaj došli, Jakote poginiti morali, če ne bi ee jim iz cesarskih žitnic živež dajai ; tudi semena bodo na spcmUd iz teh žitnic dobili. Za obleko Boš- njaki celó malo skrbijo; tako priprosta je, da si jo zna vsak sam narediti. Z^ne nosijo halje iz domaćega sukna in za pokrivalo bel platnen prt, obuula večidel nimajo. Moški imajo hlače in plašče tudi iz domaćega sukna, opanke pa iz čisto surove kože, ki si jih vsak sam naredi. Knpi se samo fes (rdeča kapa), drugo pokrivalo se tukaj ne vid:. Zunaj obutala in pokrivala je obleka Bošnjakov podobna nekdanji kranjski iz onega časa, ko ni še vsaka ^121etna deklina dandanašnje nečimurnoati poznala. — Sol in učiteljev je tukaj kaj malo, a vendar se posebno mnogo Turkov nahaja , ki umejo čitati io pisati, se ve da le turski jezik. Je pa tudi kristijanov dovolj , ki čitajo knjige z latinico ali cirilico tiskane. Bošnjak je v obče bistra glava, in bi se zato prav lahko dobro izobražil. — Do vojaščine kažejo mnogo veselja, a le malo se jih vidi, ki obetajo biti lepi vojaki, kajti, ker vedno na tleh čepijo in so prisiljeni , v nizkih ko-čah večidel prihuljenim se držati, zato je malo ravnib fantov, kakor pri nas; sicer pa )e rod močan in nepo- kvarjen. V Gorici 2. marcija. — Po grđem vremenu zadnje dni pusta imamo včeraj in danes dva lepa dne va» Ali sè samima dvema ne bo ustreženo našim kmetom, ki so z vsemi deli zaosta i. — Za po soji io našega města, o katerem sem uni pot pisal, dognano in pripravljeno ja uže vse; ne manjka druzega, ko začeti iz-dajati obligacije. Obligacije bodo po 1000 in po 100 gold. ; spečavala jih bode kreditna ustanova dunajska, oziroma podružnica njena v Trstu. Te podružnice ravnatelju (Osk. Gentiluomo-u), ki se je veliko prizadeval, da se je pogodba z ustanovo kreditno vspesno dognala, podělilo je naše staresinstvo na pepelnico častno me-šČanstvo. Izvoljen je izmed mest. starešinstva odbor (5 mož), ki ima vso kreditno operacijo nadzorovati, kakor jo po drugi strani kontroluje deželni odbor. Stvar stoji tedaj na zanesljivi podhgi. — Pet let je preteklo, odkar je někdo položil petardo v Stabile novi hiši na Travniku, ki je počila in precej strahu in škode sto-rila. Bilo je to namreč 1. decembra 1873, ko se je ob-bajala 251etnica cesarjeve vlade. In se le zdaj ga je zaslužena kazen zadela; obsojen je na 3 leta trde ječe. Imé mu je Peter Bressan (iz Ogleja) ; bil je krojač in nekaj časa kavarnični strežaj v Trstu. — Nove ga državnega pravdnika in podnravdnika bomo imeli; sedaoja dva gresta v Trst. Imena znabiti že v prihodnjem listu naznanim. — Dosihmal je le bolj La he gnala — nesreča v Ameriko, zdaj se je lotila omó-tica tudi Slovencev. Kakih šest gospodarjev iz okolice goriške se napravlja tje; nekateri pojdejo sam?, drugi z družino. Kar je bil pred 60 — 70 leti našim ljudem Tr3t, to jim je zdaj Aleksandrija in Amerika! Trst so imeli naši stari za konec sveta; zdaj ste mlaj-šemu rodu Afrika in Amerika že domaći deželi. Da bi le našli, česar iščejo! Iz Doba. — 17. dne svečana smo im^Ii občinsko volitev, pri kateri je bil za župana izvoljen Boštijan Zar nik, posestnik iz Doba, — za svetovalce pa so bili izvoljeni France Iglič, Míha Staré in Franca V i de m éek, posestniki iz Doba. Z Yrbnike 2. marca. — Ali jih pač vidite Mule ja, Obrezo ia Gol oba, kako poparjeni okoli tavajo, podobni starim jungfravam, ki so na pepelnićno sredo ploh vlekle, ker niso moža dobile! Zakaj pa je ta trojica tako pobita? — zato, ker tudi s svojim županom je pri včerajsnji volitvi na plohu obeedela, narodnjaki pa so zmagali vkljub vsem agitacijam in zvijačam cem-ćurske stranke. Imela bi namreč volitev biti uže septembra meseca, pozneje je bila dvakrát razpisana, okr. komisar je zato dvakrat iz Ljubljane prisei , pa se je moral brez izvršene volitve domů vrniti. Včeraj so nem-Čurji vendar prišli na volišče, nadejaje se menda zmage, — al propali so kakor so dolgi in široki. Prva misel narodnih svetovalcev je bila, izvoliti si za župana zope gosp. Ign. AL Jelovšeka, za občino mnogozasluže-nega prejšnjega župana, al on se je zahvalil za to čast, katere breme je uže već let nosil. Narodnjaki so potena 19 boleli občespoštovanega gosp. Fraoca Kot nik a za žu- odseku (gospođom Lasniku, Souvanuin Jeriču). pana si izbrati, al tudi on je zavoljo laatnih mnogostran- Kot udje v družbo so bili sprejeti: gospodje Franjo skih opravil prosil dispenze. Po vsem tem so se doma- Ravni ha r, deželni blagajnik, Dragotin Z agar, kon- čini zedinili o tem, da ao narodnega gosp. Petra Le- trolor deželne blagajnice našij a izvolili za župana za svetovalce pa so bili oficijal. ; V. Valenta, magistratni izvoljeni gospodje : Ign. Al. Jelovšek, Fr. K o t n i k (lz seje deželnega odbora dne 28. febr.) Občini Gregor Slabe, Jan. Brenčič, Jurij Grampovčan Bostanjski se dovolí 20% občinska přikládá na di in Franc Trsar vsi pošteni in previdni rodoljubi, rektne davke deželnemu stavbinem uradu se na Novi gosp Zato prav iz srca kličemo vsem: živili! župan naj se pa za blagor svoje občine ne vstraši županijskih težav ter si v zgled vzame svojega prednika, ki roči vode t ) nici da předloží operát za napravo dovoda potrebne pokritih hodišč in notranje oprave v novi noriš-na Studencu: — občini Kranjski se naznani mjíj aiviu looo v tui oi v o^ivu » unujv o ▼ vsj M4 u u u j o. a, ni u i u I u a uiuucuvu j — uuoiui xx i. o u j s b I o o ua^uaui, je imel doati britkosti strpeti, pa jib je Častno pretrpel da po dopisu c. kr. deželnega predaedstva ministerstvo na jezo nemčurjev. Ce pa misli, da bi ga vendar prošnje deželnega zbora za obstanek niže gimnazije včasi vroča kri premagala , naj si, kakor rajnki nepo- v Kranji ni predložilo Njegovemu Veličanstvu in da bi zabljivi župan ljubljanski gosp. Hradecky dá v gla- se o tem potem moglo še dalje pogajati y ako se vico 8prebajalne palice vrezati besedico „flegma!'' in mestna občina ali pa dežela zavezala, k troškom za na dotičoi dopis se deželnemu kedar bi ga jeza zgrabila zavoljo prevelikih sitnosti, naj gimnazijo priplačevati ; ta napia na palici pogleda, pa bode miren kakor rajnki šolakemu svetu odgovori, da deželni odbor ne dovoli v Hradecky. to da vic u Podgorja sušča. K. se plaće učiteljev veronauka v ljudskih naznanim čudno prikazen, ki Naj Čitateljem „No- šolah na normalno šolski zaklad prevzeie f in da o tem Ko je pustne dni deževalo , toča bila in babje pšeno, smo jo videli pri nas. more le deželni zbor sklepati. stala Je (Preskusnje za učenke babiŠtva) na tukajšnji ba. bela voda, kakor mléko po vseh vodnjakih biški šoli v slovenskem razredu, vršile so se 27. in 28. (štirnah) do pepelnice zjutraj. Res čudoa prikazen koršoe nibce ne pomni pri nas. > ka- februarija. Učenk bilo je v tem polletoem oddelku 15: Hr- 14 Sloveok, med njimi ena iz Štajarskega ena pa Ljubljane. (Iz seje družbe kmetijske 2. dne t. m.) vatica. Izpraševala sta zraven profesorja dr. Valenta, nam je došlo sledeče poročilo. Na vprašanje družbe c. k. zdravstveni svetovalec dr. vitez Stôckl in pa pri- kmetijske duoajske: ali ue pridružiti skupnemu čestitanju hotela družba naša se manj dr. K^rol Bleiweis. vseh avstrijskih prav dobro ? dobro in jih je prestalo preakušnjo oljno , o v ena pa mora za fcmetijakih družeb o priiiki sreberne poroke Nj. veli- voljo slabega vspeha preskušnjo ponavljati čez 6 teduov. ćanstev y je odbor odgovoril, da, in za svojega zastop- (Iz Neuesinja v Hercegovini) je od ondašnjega naša kmetijska družba přejela ve- telegrafnega vodstva O O nika v dotični slavnostní komité ímenoval viteza Scbneid-Treunfelda na Dunaji, častitega uda naše družbe kme- liko naročilo na rožni krompir, jaro rž tijake. oves y Dopis sl. deželnega odbora, da ga je volja o koruzo, grah, Cugmajerjev plug in druzih reči ni nikakoršnega ugodnem času deželnemu inženirju gosp. Vióeijnu za več. Vodstvo pise da v Hercegovini ali 3 tedne dopust dovoliti, da gre na Nemško gledat, semena dobiti, poljsko orodje izvira iz prejsnjega sto-kako ondi be ke izrejajo, se je vzel radostno naznanje, letja in ni za nobeno rabo. Neveainjsko polje pa isto tako drugi dopis y da so se podkovske in živinozdravske šole podelile stipendije učencem tukajšnje obaega več milj rodovitne zemlje, ki pa celó nič obde ni. po 60 gold, nega oťicijala, o zahvalo sprejelo. Poročilo gosp. V. Valen te, magistrat- ^ M> V/ W • • V ^ f V V t V tji V V ^ U " V ribških zadevah kranjskih rek, se je z lana delo spodbuditi. Ono hoče ljudstvu dober izgled biti in ga na (Obcni zbor tukajšnje hranilnice) je za dobro Dopis rateske kmetijske podruž- deljne in koristne deželne naprave odločil 8200 gold. nice y ki radostna pozdravlja namen deželnega odbora, darovati. Lep znesek! Vodstvo je izkazalo y da se je ravnatelja slapenske vinorejske šole gosp. R. Dolenca hranilnično premoženje lani pomnožilo za 907.128 gold. na Dolenjako poalati z nalogom potovanjakega poduče- 98 kr. vanja, se je vzel v zbirko dotiČnega akta, ki se napo prihodu gosp. Šolarja v Dalmacijo beremo sled skupno izroči deželnemu odboru, isto tako dopis v „Vaterl." dopisu iz Zadra med drugim to le : Pri nas metliške podružnice, ki za motoa vina poduka želi v šolah in uradnijah še zmirom nadvladuje italijanski od gosp Dolenca, ki je bil nemudoma po odboru za jezik hrvatsčino, kateri gre pred Bogom in svetom v to naprošen. (Kakor článek na 1. strani kaže, je gosp. slovanski naši deželi prvo mesto. Sa zadnji cas se Đolenc prijazno vstregel želji podružnice.) — Prošoji je o šulstvu majben korak na bolje storil s tem, da po krajnega šolskega sveta čemšeniškega za podaritev sovraženega v šolskega nadzornika Za rich a odstranili vrtnarakega orodja družba ne more vatreci, ker nima in goapoda Solarja iz Ljubljane ie-sem poklicali , ki za to državne subvencije, prošnja za Hartingerjeve table je v narodnih zadevah na dobrem gla3U. On je bil v se izroči c. k. deželnemu šolskemu svetu: — krajnému naši deželi jako prijazno sprejet, al to nas ne bo ovi- šolskemu svetu na Jesenicah se naukaže za 10 gld. ralo, da ne bi mu pažljivo na prste gledali, kako bode sadnib dreves iz družbinega vrta po znižani ceni : postopal. Siovanska naša dežela bode od njega tirjaia, isto toliko (10 gld.) 8e dovoli krajnému šolskemu s?etu da se po njem v preparandijah ravno tako, kakor v Št. "" " " ' ~ Vidškemu poleg Cerknice za nakup divjakov, ce gimnazijab in realkah vzbudi narodni dub in miadina veljavno dokaže, da je občina šoli odstopila za napravo za narodni živelj odgoja povsod tam , kjer so dozdaj vrta potrebno zemijišče; — gosp. poštarju v Beli peči laške simpatije cvele. Oai krivi rabi, da se najumnejši se ni mogla za dreveanico naprošena podpora dati, ker sinovi domovine naši hrvatski materi odtegujejo in pa družba nima na razpolagaoje nobenega zneska in če po labonski srednji šoli orodje postajajo italjjanski pruga imela, po normativu sl. ministerstva se pod- pagandi , mora vsakako zdaj konec biti. Ce bi dose- i • » i ^ « v "^i t • ft « ^ i« A • % • • ik n »i* tudi pora ne daje posamesnim osobam ; — prošnja gosp Fr. danji položaji ostali, bati se je resnih konfliktov. Na- Ravnikarja, dijaka na dunajski živinozdravnisnici, rodne pravice se morajo uresniČiti. Račun Dalmatinski „Narodni list" naznanja, da od se je priporoČilno izročila deželnemu odboru. družbini za leto 1878. se je izročil v pretres gospo- Ijubljanskega c. kr. pravdnistva zavolja govora doma odbornikoma Jan. Murniku in L. Robi ču, račun družbinega vrta pa dotičnemu gospodarskemu ustavljena. ■■■■■^■■■■■■^■■■■■■■■■HHHIH pn banketu o dr. Bleiweisovi 701etnici zažugana pravda je 80 Za 29. dan t. m je razpisana lit dežel nega poslanca iz vrste velikih posestnikov na mesto vi Dokler žalibog pri veliki većini opravnoati na teza Veôteneck grajščako vlada zahtevam narodne takem se bode novi državni zbor začel še oktobra meseca. Ministru Stremajerju bil samostanom frančiškj dar ni obveljalo, da bi in sprotni duh, nas ne briga celó nié, ali imajo Petra ali tegnil sto let navadno državno podpor kap od Pavla na svojih klopéh Ogersko (Poziv.) Obćni zbor „Matice slovenske" bode v sredo 12. dne t. m. ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani, katerega naj bi se ne le tukajšnji, temuć tudi razpravi p bi -- — -----j—J-i--------- ----—;--- vnanji gg. udje obilo udeležili, ako ne osobno, pa vsaj poslanci niso z volilnimi listi, ker pri volitvah Hrvatska zopet škodo trpela tudi vladni Hrvat Živ ko vic tuka)su)em državnem zboru je o po katerem naj za leto leto 7 govoril 27. svečana dbornikov „Matice tegadei 7 ki • V i • prisu dej v al, da hrvatski ikem številu v slovenske u vštevaj se tudi volilni tistih udov sicer ne přidej sami zboru 7 ki Pešto, du bi samo glasovali, ampak zato, ker hočejo* svoj patriotično dolžnost izvršiti > endar volilne liste s zla ie kri Vseg ojeročnim podpisom odboru posljejo je. Hotel slabo gospodarstvo prejsnjih let bstoječega smo dejal (Zahvala.) SI. hranil kranjski, ki je po sklepu turna država, in to obdaroval občnega zbora dne 27. februarija t drugimi dobrodelnimi zavodi tudi „Narodno šolo takom u 8 7 ekuje prisrčno zahvalo za blagoduš poro Nar. šole odbor med BtO- pod- vlada rila, da nadaljeval si je 7 neod stanje oboljsala visna" stranka ; Ogerskem) kar na hip postati kul velikanske svote. Zdanja e vse mogoče sto-politika, kakoršno Zivko Vn (Citalnica) napravi proti ko tega meseca Okupacijo Bosne in Herceg 7 besedo", v kateri se boste s pripomočjo dramatičneg povekšala bi le deficit» je Evropa sankcionirala, in kdor zasede ministerské stole, ta mora glasovati društva predstavili za g 1 e d a 1 i à k edenje B 7 rekel (Oglas.) Ruski lan je tukaj. Naročnik oportunstva hrvatske politik To res skrajno8t Ogerske finance so strašno slabe. Od leta 1875 naj brž pridejo po-nj î Pisarnica družbe kmetijske. imenik dobitkov za loterijo na korist hiralnice in sirotnišnice) naznanja sledeča imena dobrotnikov. ki so darovali dobitke: Presvitli cesar so se davk primanjka\ Ogerska za 30 milijonov povikšali, vsako leto znaša 28 milij 7 in za obresti dolgá ima 7 Hrvatsko svitla Franjo Josip in pre- v Dalmacij Elizabeta, světli nadvojvode Albreht, Ka GrŠko vsako leto plačevati 96 milij več krajih vojaške granice o kugo. 7 ki ga tudi rol Ludevik in Rainer, nadvojvodinja Wurtemberg Ma îmaio govej Dog med Turčijo nimajo nobenega rija Terezij grofinj Antonija in Gabrijela Auersperg 7 V8peha. Turki noćejo izpolniti tega, kar tirjajo Grki, naslonjeni na berolinskega dogovora nejasne obljube; Če grof Henrik Coudenhove, komtur nemškega vitežkega bodo hoteli kaj doseći, treba^ bode pot nastopiti reda z™«, gosp. , br;kant, gosp. Freiberg Dominik, zdravnik , gosp. Engelhofer baron Gudenau klepar 7 7 y fa go terem sta hodili Srbij in Crna 7 zdi gora Grecij po ka ) se spodičina Haidrich, baronica Hauser, gosp. pl. Hillmayer, 7 nima poguma 7 korai riha v Skofj Infeld Ludevik, trgovec na Dunaj loki gosp gospodičina Jesenko, gospodič Je Jeraj KjrvUAJ 1 luxvi , guopuuiuiua ULO^unw , S dr. Keesbacher, gospá pl. Kallina, gospá Kal O Cl aj , ui. jLL^uouavuvi , P«. «-B.UA4..U», J/« ".w* uouj;ouiua iiua sue tenegger, gosp. Kristo fer v St. Ožbaldu, gospa Kron- voliti kneza. V nji Bolgarije. — Dne 22. p. m. je v starem bolgarskem městu Trnovém sešla se bolgarska skupščina, katero je z nagovorom odprl ruski komisar Dondukov-Korsakov» Skupščina ima zdaj dvoje dognati: sprejeti ust in ujete dve stranki : prva, zmeroa berger, grofinja Lazarini, gosp. Levičnik, župnik v se hoče vdati sklepom berolinske pogodbe, po kateri Poli 7 Lilienste Leykam- Josefsthalska delniška družba , baronica ima biti Bolgarija razdeljena v dva delà y gosp Lukman Karol, gospodičina Maršalek, zlatar, gospod dež. gospodičina Martinak, gospod Matschek, čina Viktoria Melzer, gospod Pfeifer, gospod Pirnat, posestnik, gosp. dr. Poklukar, dič, odvetnikova udova, gospod Reichel, ključarski ster v druga napredn 7 Bolgarija pa zahteva Ra moj Gradcu, baronica Roche roj. pl. Gallenstein, gosp Rozman, katehet, gosp. Samasa Alb., gosp. vitez Schneid nad in pod Balkanom Bolgarijo združeno z Rumelijo tako, da bodo vsi Bolg koncipjUt, skupljeni v eni državi. Prvi stranki na čelu je Balaba gospa ~ nov, a drugo vodi Zaakov skupščino so bili prišli tudi poslanci iz Rumelije, pa Dondukov, Drinov in francoski komisar so dosegli to, da so bili izključeni iz Treueníeld učitelj 7 c. kr dvorni tajnik, gospodič Schulz sej 7 dokler 7 gospod Karol Tavćar in njegova sopruga, nunski samostan v Škofj i Loki m v ».i m v Lj ubij au i, guop. uuigara&a, o&upauiui ure gospodičina Aschbacher, in je v obče prav dobra gosp Vole k prof. Zamej Sploh pa pretrgan, za bolgarska, skup evropske oblasti tega vprašanja ne rešijo. ves bolgarski narod hoće biti združen ves, ne to se moli po vseh cerkvah Ustava predložena, obsega 170 paragrafov W V/ BUiai , piui. tiauiujv.u, guoj/vuium« aaovui/uvuuí , lu jo * UULC pittV U U LM a , Vel j a U ILUtt JJ" I It gospa Karolina Bleiweis, mnogo neimenovanih dobrot- lahko spremení ali popravi, će sklenete to ima t let 7 nikov potem se e tretjini 8kupšč K Novičar domaćih tajili dežel. pogodbi brez vsega vnanjega ropske vladajoče rodo voliti gre 8kupsčini po berolinski pliva, le ne iz kake ev 27. dne p. m. ste delegaciji v Buda Dunaja. peštu začeli zborovanje. Skupno ministerstvo jima je v obravnavo izročilo 3 predloge, ki so tičejo stroškov o lánsko in letošnje i. bodo zasedijîosne in Herceg leto. Ce tudi Herbsta in Giskre ni v delegaci) vendar nekateri poherbsteni delegati ovire delali rešitvi. godni jih trud bode brež vspeha. Kar je treba „novi Avstriji", to mora biti Volit se v jeseni o prvi polov poslancev v državni zbor bodo neki ptem bra meseca Po Žitna cena v Ljubljani 22. februarija 1879. Hektoliter: pšenice domaće 6 gold. 50 kr. 8 gold. 24 kr. turšice 4 gold. 20 kr. soršice banaške 5 gold. 83 kr. rži 4 gold. 34 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. prosa 4 gold. 71 kr. ajde 4 gold. 55 kr. ovsa 2 gold 60 kr. Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzi Slajer. Tisk in z&ložba: Jožef BlaznikoYib naslednikov y Ljubljani.