(iospodarske stvari. ITIacka v vrcci (žaklju), vaga pri liiši. Mnogokrat se čuje, da dober gospodar prej, ko kaj kupi, reče: ,,To moram še prej dobro pogledati, mačke v vreči ne bom kupoval". — Marsikteri prav zvito dokazuje vsak dan in pri vsaki priložnosti, da bi se po tem pregovoru vsikdar naoralo ravnati. On pregledava dobro vsak kozarček vina, kterega mu jekrčmar naljil in pretehta na tanko, ali je mera popolna in vino čisto, in še ga le pije, kedar je tudi nos svojo dolžnost stoiil in zdrav dub vina potrdil. — Vse to stori naš dober gospodar samo zato, da dokaže da noee kupiti ,,maeke v vreči". Ravno iz tega vzroka preišče tudi v krčmi vse žemlje, ktere se ua niizi nahajajo, dokler ne najde take, ktera ni premebka ue pretrtla, tetuoč taka, kakovo on naj bolj ljubi t. j. aialo krbka, — ,ker aiačke v vreči" aaaobea način aoče kapiti. — *,-* Žalibog je veadar poleg svojego dobrega vodila ceaiao in zavolj oguja varaejšo pipo za tabak zaaieail s dražejo ia zavolj ognja aevaraejšo smodko (cigaro) ia pri ti reči mačko v vreci — jeiau celo nepozaaao ia drago amodko zameail z že privajeao pipo, samo, da tudi 011 puha tabak po šegi. Nypako, ktero je pri teai storil, boče aicer pri kupovaaju saiodke s tiai popraviti, da preišče z aaj vekšo previdaostjo vaako, saaio da Be bi kupil take, ktera, kakor pravi ,,a e vleče". — Ker ma niali košček tabaka, od kterega še mora ospicu odgriznoti ia izpluaoti ia zadaji četrt celo aeporabljea odvrči — kar vse prav dobro ve — aa leto precej drago dojde, tudi če celo leto prav pravilno puha, da, maogokrat tako drago, kot pol ali celo dače, ktero aa leto plačuje. To veadar vse celo aič ae deae, ker če si okol aovega leta kupi aovi koledarček, spet gleda, da pri tem obc acpotrebae stroške aekoliko poravaa, ia zatoraj si koledarček mesto aa 30 kr. za 20 kr. kupi; tadi pri teai kupa aoče kupiti ,,mačke v vreči" potrpi zatoraj do meseca februarja ia si poaiaga brez koledarčeka kolikor je aiogoee ia tedaj si izbere še le takega, ki je zaeseca jaauarja vreme aaj bolj prorokoval. Žalibog ae pretebta ia ae pregleda vsikdar v svojem gospodarstva vse tako aataako, tukaj laa splava marsikteri goldiaaiček po vodi po aepretebtaaeai ravaaaju, ia pri svo]ih vredbah ia podvzetjibje aiaogokrat podobea oaeinu raožu, brez da bi to opaziii, ia da tudi večkrat raačko v vreči pro dajo ia se strašno jezijo, ako uiisSijo da so kakošno maleakost za pol krajcarja predrago kupili, če so ravao mnogokrat pri vekših kupih zlo nestrogi, sanio zarad stare aavade ia maogokrat tadi iz leaobe ia malornarnodti. To se iaaogokrat zgodi pri prodaji takib gospodarskib pridelkov, kteri se težko vagajo kotseao, slaaia, detela, živali itd. ia veadar je vagaaje jediaa varna mera, po kteri se naj gotovejše določi prava vrednost vseh gospodarskih pridelkov. Pri prodaji takih stvari aaj večkrat odloči saaio okoaiera, ia takaj proda gospodar aaj veokrat ,,mačko v vreči" in skoraj vsikdar aa svojo škodo. Kapec, kteri vsak tedea, ali aiorebiti celo vsak daa tako blago kapi, je v tem dobro vajea ia zatoraj tudi aaj rajše kupi od kaieta po okomeri, ker pri takem kapa vsikdar padae dobiček v ajegov žep. (Koaec prihodajič.) Bučelarstvo. Bolezea bačel. Pri bučelah aahajamo dve bolezai, iz prehladenja aaBireč, vlage ia aezdravega rneda postala griža, ta gajila zalega (Faalbrut), kteraje za druge bačele zlo okažljiva. Paaji, ki so z gajilo zalego okažeai, aiorajo pogiaoti, če ne pvej po 2—3 letih. Proti taki bolezai drugega zdravila ai, kakor da se bačele iz paaja vzemejo, v drugega čistega preaesejo ia s toplim aiedom krmijo. Zdravila, ktera so že od aekdaj stari bačelarji priporočali, aiaiajo aobeaega vspeba. Tako imeaovaaa besaoča, za ktero bačele s eiočaitn trgaajem pogiajavajo, je posledek strupa, kterega so se bučele ali iz strapaega bilja ali iz kake drage stvari aazizale. Tako imeaovaaa rožeaost ali grbavost (BiischelkrankJieit) ai nobeaa bolezea, ker tako aasniišljeai izrod ai aič dragega, kakor aakupljeai pelad (Blumenstaub). G. L.