Glasilo   slovenskega   ženstva
St. l.
v Trstu 2. januvarja 1897.
Letnik I.
Ce torej hočeš, premila slovi-nska mati, da , lioiieš prava olikovalka svojega liaroda in sa- ' donosna vzgojiteljica zlate svoje dece, jemlji i-'idri ßlofeii ko knjigi) v roke.
Ivan Jemeršić
Evo ^¦;lm, mile sestre, drage Slovenije list, katerega ste si želele. Našo idejo so pozdravljali nekateri prisrčno, nekateri veselo, a drugi vsaj prijazno. In če se je tudi komu zdela nepotrebna množitev slovenskega časopisja, ideja je bila vendar, dobra, spoznal je, da navzlic razmerno velikemu številu časopiso^v, iitegae list koristiti.' prav mnogo, ako ga bode .seveda naše ženstvo podpiralo in citaIQ. ,
Nekateri dobro misleči in dobro lioteči i-odolju])i in pisatelji izrekli so prav poštenim namenom svojo iioja'/cn, da bode listu nedostajalo dobrih, v resnici kaj vrednih spisov. Ali moj Bog ! Saj imamo poleg izvrstnih pisateljev, ki so obećali sodelovati, ¦ še mnogo dam; ki so sposobne za pisanje.
In o kolikih stvareh piše baš'ženska lahko! Ivoliko predmetov daje jim življenje dom, otroci, šola in d.ruštvo ! Saj ni nikjer in nobeni zaukazano, da mora i)isati haš«
.. Priie>ga ¦ 1. št. „EDINOSTI"    .
Str. -2
.SLOVENKA'
St. 1
to ali ono ; piši, razpravljaj, kar te veseli najbolj, a piši tako, da bode zanimalo tudi druge !
Nekateri so nam izrekli svoje pomislike radi naročnic. Ali moj Bog ! Bi li ne bila sramota, da bi vse islovensko ženstvo (brez naročnikov tudi ne bode) ne moglo vzdrževati enega samega, tako cenega lista?
V vseh ženskih podružnicah družbe sv. Cirila in Metoda je okoli 3000 družabnic, med temi bode jih vendar toliko zavednih za stvar, da bode list osiguran. Bila bi res prava sramota za slovensko ženstvo, ako bi list hiral radi nedostajanja naročnic. Ali tudi čitali bodo morale Slovenke svoj list, in, ne kakor se čestokrat dogaja, da leži cel kup nerazrezanih in še zapečatenih listov tam kje na mizi, če ne celo v kakem kotu.
.Sedanji vek imenuje se vek čitanja kakor je bil v starih časih vek govorništva. Ali žalibog ! mnoge naše matere vzamejo prej v roke kake nemške, francoske ali italijanske romane in novele nego slovensko knjigo", — toži župnik Jemeršič v znani svoji knjigi. Slušajte, Slovenke drage, svet slavnega pesnika, ki pravi :
— „Svoje — tudjem svedj predpostavljajte. Svoje hudje — bolje je no tudje Izvezeno, resam podkičeno..." Čitajte, ker ljubite čtivo, le čitajte tudi v tujih jezikih ali čitajte najprej to, kar se vam nudi v vašem, da se same vnamete za stvar in jo potem širite v svojih krogih !
Ako ne boste poznale našega slovstva, naših knjig, naših pisateljev ter ne našega lepega jezika, ne bodete mogle biti nikdar oduševljene iz srca za Slovenstvo. Kako bi se tudi mogle oduševljati za to, česar ne poznate, kako ljubiti jezik, če ne poznate njegove lepote, če se ne znate razgovarjati v njem, kako bi mogle ljubiti na- i rod, kateri vam je tuj in kojega ne umejete? Žal, da i je bilo do zdaj v Slovenkah tako ; izobražale so se v ! drugem, tujem duhu, za svoj rod in dom prihajale so le' ; na veselice in plese, ker so tako hoteli njihovi očetje i
— Slovenci. ;
Nadejamo se, da skoro poreemo: ti časi so za! nami !
Višja dekliška šola v Ljubljani morala bode po-: praviti te nedostatke in »Slovenki" bode tudi namen j opozarjati naše ženstvo naj bode narodno, naj bode — \
— slovensko ! Zakaj bi se ponašale in šopirile s tujim ; perjem ?
— — — I tudjim se paunite perjem
Kraj svojega perja, zlatoperja... '
očita zopet pesnik in svari, da bi nas mogle ponosne!
,tudjinke* radi tujeg§ psrja . „pr'jekoriti"' in da njihovi
ukor bi upičil kakor kača. i
Najprej svoje, a zatem tuje, tako delajo vsi na-j
rodje in zakaj bi baš naš narod ljubil bolj tuje negO'
svoje ?
Dokler sami ne ljubimo svojega, dokler se sami' ne potegujemo za svoje z vsemi silami, dokler sami ne' spoštujemo sebe in svojega naroda, svojega jezika, šegj in svojega slovstva, zaman bo izdihovanje po napredku li
Možje da, naši možje so se že čestokrat izkazali »
idealno, požrtvovalno ljubeznijo do naroda, delujejo in bojujejo se še, žrtvujejo časa in imetja ali žal, da je bil, je in bode ves njihov trud zastonj, ako si ne pridobi tudi ženstva za svoje ideje.
Pri razpošiljatvi „Pozivov" na Slovenko pisal nam je naš ženijalni Aškerc med drugim tudi to :
.Čeprav imamo mi Slovenci brž preveč ko premalo časnikov, vendar mora vsak pameten človek pripoznavati važnost Vašega podjetja. Če bode Vaše žensko glasilo prinašalo dobrih člankov in bode spretno uredovano, utegne veliko koristiti izobrazbi našega ženstva. In to ženstvo naše je res sila zaostalo !
Kaj pa čitajo takozvane meščanske dame ? Domača literatura jim je španjska vas.
A govoriti o važnosti ženske izobrazbe, reklo bi se vodo v morje izlivati.
Žensko vprašanje je jedno najvažnejših vprašanj tudi za nas.
Ako hočemo napredovati v svetovni omiki, napredovati mora vsporedno z moškoj inteligencijoj tudi ženska, drugače smo zgubljeni."
V drugem pismu pa zopet: Pozabiti ne smete, da boste izdajali »Slovenko" ravno za — Slovenke in ne morda za Poljakinje, Čehi- . nje ali Rusinje, ki so svoje slovenske sestre daleč daleč prehitele v marsičem. Ali Vas bodo mogle in hotele razumeti vaše lepe Slovenke in pojmiti Vaš plemeniti namen? Ali Vas bodo dovolj podpirale gmotno in duševno ? Bojim se tudi jaz kakor G., da pojde težko. Toda ne obupajte, nego pogumno na delo !
In drug uzoren duhovnik, visoko naobražen filozof in umetnik zajedno nam je pisal :
„Vest o novem ženskem listu me je zelo razveselila. Dobro došel — na mnogaja leta ! Vi dobro veste, koliko važnost pripisujem Slovenkam za preporod našega vedno šepajočega in v temi in negotovosti tavajočega naroda. Stokrat sem že rekel, da ostane brez podlage in brez trajnega vspeha vse možko delovanje in ves napor rodoljubov, ako ženske posebno inteligenca ne bodo odločno narodne. Prva vzgoja je vsa v njih rokah in baš ta, prva vzgoja je odločilna.
Ako vcepi že mati mlademu otroku v rahlo srce ljubezen in veselje do naroda in do njegovih svetinj, potem je narod rešen.
Mnogo dobrega nam prinese višja dekliška slovenska šola v Ljubljani, kakor nalašč o pravem času pride še Vaš list.
Izvrstno ! Zdrav bode moral biti, eleganten, posebno naroden in — slovansk. Vsega ne bode možno doseči že v prvem letniku ; počasi a dosledno in napredno. Čestitam in želim najboljšega vspeha!*
Tretji, Ijubezujivi "pisatelj spisov za mladino, odgo-varjaje na ,Poziv" je vskliknil veselo :
.Slovenko" radostno pozdravljam. Upam, da jo pozdravijo v s i Slovenci, osobito pa Slovenke z veseljem, s kakoršnem sem jo jaz !"
Urednik uglednega leposlovnega lista odgovoril je brzo na dopisnici : .Bog živi .Slovenko", ideja imenitna.
št. 1
»SLOVENKA«
Str. 3
. A vnet rodoljub odzval se je »Pozivu* takó-le : »Srčno želim, da se skoro porodi .Slovenka" — mati rodoljubja snujoča krog domačega ognjišča načrt za načrtom, kako obvarovati deco pred tujimi navali. .Slovenka" naj nosi žar domovinske ljubezni tja, kjer vlada sedaj še nebrižnost za naše narodna svetinje ali pa celo sovraštvo do njih. „Slovenka" bodivzbujevalka narodnega ponosa med našim ženstvom, ona bodi proro-kinja znaneča nam svetlejšo bodočnost. V to ime bodi iskreno pozdravljena !¦*
iše mogle bi .Slovenke' bolje priporočati nego so jo priporočili imenitni in izkušeni možje .slovenski v svojih pismih, iz katerih smo posnele njihove krasne pozdrave in priporočila.
Toda ne samo naši možje, tudi naše narodne dame pozdravile so vest o našem listu z oduševljenjem.
Obilo vzpodbuje in laskavih besed ter obetov, da nam pomorejo, poslale so nam skoro vse imenitnejše ljubljanske dame. Navajati iz vseh njihovih ljubeznivih pisarn, bilo bi predolgo. Idealno navdušena, izobražena narodnjakinja pisala je nekako takó-le:
„Vaše pismo sem prejela in radostno pozdravila .Slovenko". Da ste se odločile izdavati list tako potreben našemu ženstvju, odobravati in podpirati moi-a vsaka zavedna domorodkinja. Težko breme ste si naložili toda neustrašenost in dosedanja delavnost na literarnem polju nam je porok, da bode novi list častno vršil svojo nalogo. Dobo se pač tudi tu ljudje, ki poreko, da je še prezgodaj in da je treba čakati, ker ne bode dovolj iz-obraženega ženstva in sto druzih pomislekov. Začeti je treba enkrat, saj smemo računiti na podporo od strani možkega razumništva, kateremu je dolžnost podpirati nas. Da so naše dame tako m&\o-brižne za v s e stvari, ki se tičejo našega naroda, da so one, ki se prve klanjajo vsakemu tujemu uplivu, je rak-rana v našem narodnem življenji in skrajni čas je, da se ta rana ozdravi. Nemške šole kvarijo mnogo, ali napačna domača vzgoja ter vedno čitanje nemških knjig napravlja mnogo večjo kvar. S pomilovanjem gleda marsikatera gospica na slovensko knjigo in jo prezira, ker ne ve za domače bisere. Imenitno nalogo buditi, kazati na lepoto našega jezika, vzbujati veselje do domačih pisateljev in pisateljic, dramiti zaspanke, vtrjati mlačneže to bodi „Slovenki' namen. Zatorej pozdravljen bodi prvi ženski slovenski list, dobro nam došel !'
Sklepamo : Vi vsi, ki soglašate z nami podpirajte »as, a ve Slovenke drage, pomislite, da ako bode list sijajno vspeval, bode vaša čast, ako bode pa hiral... sramota. Uredništvo.