Prvi občni zbor Slovenskega društva. 10. sept. v Mariboru. Neizbrisljivo os-tane deu 10. septembra 1882 — nedelja in god sladkega imena Marijinega in obletnica sijajne zmage, v katerej je poljski kralj Sobijeski pobil Turke in rešil aiesto Dunajsko, z Avstrijo vred — vpisan zgodovini štajerskib Slovencev. Zbrani, združeui, složni in zastopani po političnein Slcveuskem društvu stopili bbio kot veljavna moč na beli den tako krepko in dobro urejeno, da nas ne bode prezirati mogoče. V g. Wie8thalerjevej dvorani v Mariboru sprejelo je 200—300 zvečinoina samib odličnib, deloma visoko učenib in izvrstno oaiikanih, vaeskozi veljavnib in uplivnib sloveoskih aiož tako važne sklepe ali resolnzije, da bodo ve<5 časa slažile v ravnilo in vodilo. Posebno velevažen je sklep: ki zabteva upravno ločitev slovenskega od nemškega Štajera ia tirja slovenski oddelek graike c. k. uameatnije, bodi v Celji bodi v Maribora. Okolo 3. are popoludne odpre g. di. Radaj, deželni poslanec, zborovanje b trikratnim navdušenim nživiou svitlemu cesarju. Potem poroča uaš državni poslanec vel. č. g. baron Goedel o svojeni uspešneru delovanji v dižavnem zboru. Njegov Blovenski govor priobči se prihodnjič. G. dr. Prus je v imenu volilcev, katerih je blizu 100 bilo navzočih — tudi iz konjiškega okraja — iziekel popolno zaupanje in z ozirom na to, da je g. baron Godel dvakrat bil pri cesarji posredoval in po toči in nalivib oškodovauim v svojih voliluib okrajib izprosil veliki dar 6000 fl. ia 8000 fl., najprisrčnejšo zabvalo. Ves zbor am živabno pritrdi. Trije govorniki, starosta našiai štajerskiai poslancem, blagi g. M. Herman, dalje iskreni domoljub slovenski, izborni pisatelj in najspretnejai govornik č. g. Božidar Rajč in še piaatelj teb vrstic, razlagali 80 naše politične, šolske in gospodarske zadeve, ter priporočevali dotične, zve- pa tudi g. Kanki je vlado na- činoma po odboru naavetovane, sklepe ali resolucije. Zlasti 6. g. Rajč je poslušalcem srca stresaval govoreč o prežalostuih našib iolskib razmerab. Govor g. Hermana priobči se prihodnjič ves. Novi piedsednik je izvoljen bil vsklikoma velczaslužui naš donaoljub in poslanec g. Radaj. Čeravno se je močuo in opravičeno branil pa se je napocled veudar moial udati. Bog nam ga ohrani! Odboiniki so zvečinoma prejinji. Kde bi 6e imel dragi občni zbor obhajati, to se je prepustilo odboru. G. dr. Gor^ak je še nasvetoval zahvalo izreči prejšnjemu, osnovaluemu odboru, čemur zbor radoatoo piitrdi. Potem pozdravi zbrane gospode ie enkrat g. predsednik, izreče vseai domoljabno zabvalo, da so, aekteri z velikim požitvovanjem, došli v Maribor, kovskiju, okrajiiemu koruiftarju, stopal, in sklene zborovanje. Došli ao trije telegrami, ki so zbrane močno razveselili. Ti so: 1. Izpod viaokih Solčavskih planin, iz Gornjega grada: Pozdravljamo slavao prvo skupščino, na čelu njej slavne, vrle slovenske poslance. Naj se vsak Sloveaec na spodnjem Štajerskem unanie za složno delovanje v bran in blagor slovenakega naroda. Bog daj najbolji uepeh. Živela složnošt. Okrajni odbor gornjegraJ8ki, Spende, Goričar; 2. iz lepe Savinjske doline, iz narodnega trga Mozirskega: Srčeu pozdrav braniteljem narodnih p r a v i c. Bog daj složno, vstrajno delovanje po vsem Sloveuskem. Vzbujajnio Slovence iz opasne nezaveati, da zdrobimo 8pone tujega nasilstva. Trg Mozirje. Joža Lipold, župan; 3. iz bele Ljubljane, prvega mesta slovenskega: Srčno pozdravljamo Slovensko društvo, ki bode družilo in vodilo štajerske Slovence v boji za narodne svetinje. Pravična vlada ne more štajerskimSlovencem vaolah in uradib odreči, kar dovoljuje kranJ8kim, ne more protiviti se upravnej skupini sloveuskej, katero zabtevajo najvišji dinastični in državni obziri. Eranjaki poslanci slovenski, dr. Voanjak. Po končanem zborovanji povabi g. dr. Glančnik zbrane v čitalnico, kder amo še le prav epoznali, kateri in odkod 80 došli društveniki, namreč iz Maribora in okolice, se ve največ, potem iz Dunaja, Gradca, sv. Lenarta, Bistrice, Ptuja, Ormoža, Celja itd. Udeležili bo se inožje vsakega stanu; duhovniki, uradniki, advokati, notarji, profe8orji, učitelji, trgovci, obrtuiki in kmetje. Veselja nam je srce planitelo. Napredek Slovencev atajerskih v 20 letih najljutejšega pritiska je re8 velikanBk. Resolucije se ponatisuejo in razdelijo med narod! Resolucije v prvem občnem zboru Slovenskega društva jednoglasuo sprejete. I. Politične zadeve. 1. Slovenci štajerski amo z živabnim veaeljem pozdravljali veekrat in javno izrečeno resuo voljo sedanjega ministerskega predsednika, grofa Taaffeja, poniagati vaem narodom avstrijskim do djanske jednakopravnosti in tako ureaničiti besede svitlega ceaarja: pnaredite mir med mojimi narodi." Vkljub temu emo prisiljeni po preteklib 3 letih tukaj javno izreči, da se pri nas glede na našo narodno jednakopravnost ni veliko spremenilo na bolje, ampak obrnolo se na alabše. 2. Vvarstvo svoje sloven8ke narodnosti v deželi štajerskej in v to svrho, da se konec stori V8em prepirom in krivicam, in da se toraj mir naredi ined Slovenci in Nemci, naroči prvi občni zbor Slovenskega društva avojemu odboru, naj B68tavi in odpošlje zbornici poslancev v državnem zbora prošnjo: a) naj se določi meja, do katere sega slovenski in nemški jezik, ter se naj za slovenske kraje osnuje oddelek graske nameatnije. b) naj se nkrene, da bodo v deželnem zboru štajerskem v jezikovnib in aolskih zadevab poslanci glasovali po kurijab t. j. o nemškib samo nemški, o slovenskih pa saaio slovenski poslanci. (G. Herman.) 3. Dve gosposki v dežili, državna in še deželska, ste odveč in predragi. Odboru se naioči seataviti proanjo do državnega zbora, naj odpravi upravni dualizem, politična uprava z občiasko sedanjo postavo vred se naj pieustroji. (G. Horman.) 4. Prvi občni zbor Slovenskega društva pohvalno priznava trud in prizadevanje nlovenskib županov, odbornikov in splob narodnib mož, ki 80 skrbeli, da ee je veliko število prosenj za jednakopravnost Slovencev odposlalo dižavnemu zboru ter naroči svojemu odboru jednako peticijo odposlati. 5. Slovenci štajerski želimo narodnega miru in sprave b vsemi drugimi narodi, to pa na podlagi stroge obojeatranske pravičnosti. Zato priznavamo radi med nami stanujočim Nemcem jibove, narodne pravice, a ob jednem tirjamo, da jih oni tudi nam privoščijo in jih apoštujejo, ter 86 ne umešavajo v naae domače, naše narodne zadeve. Zatoraj pa tudi odločno ugovarjamo in protestujemo zoper vsako nmešavanje in nepozvano jerobstvo Nemcev glede ua naše narodne potrebe in težnje. Jeduako odločno obžalujemo zaslepljeno8t tistih Slovencev, ki delujejo na pouemčenje in zatiranje svoje Iaatne krvi ter narod slovenski pačijo in motijo celo 8 slovensko pisanimi časniki. Kdor izaied Slovencev tako časopiaje si naročuje, podpira in širi, ta nam velja kot naroden odpadnik. ' II. Šolake zadeve. 1. Šolstvo na slovenskem Štajerskem, izvzemši malo atevilo pravilno narodaib učilnic, še blizu ni tako nam Slovencem v korisi'- urejeno, kakor nam je po členu 19. od samega svitlega cesarja podpisanih državnih osnovnih pravic slovesno zagotovljeno. Narodnim nasprotnikom je pogonto daaa prilika delovati na silovito ponemčevanje aašega zaroda. 2. Prvi občni zbor Slovenskega društva ne vidi v 8edanjej eeatavi deželnega aolskega sveta 8tajer8kega onib pogojev, ki so potrebni v zvesto izvrševanje člena XIX. državnib. osnovnib pravic. Slovenci nimamo tam nobenega zastopnika, ter močno obžalujemo, da sedanje vodstvo naučnega ministerstva lani, ko je bilo več eedežev ondi izpraznjeuib, ni imenovalo nobenega Slovenca, ki bi imel nalog zastopati solske koristi in potrebe ve6 kakor 460.000 Slovencev štajerskih. 3. Zastiaa nadzoraištva Ijudskih šol na slovenskem Štajerskem slišati je toliko pritožeb iz razaib stranij, da je odbor prošen jih nabirati in prihodnjemu občnemu zboru poročati. 4. Tako zvani rDeutscher Schulverein" grabi na slovenakem Stajerskem pred vsem po slovenskej deci, da jo ponemči. Tako pa prestopa to društvo, ki je vrbu tega v aekšnej čudnej zvezi z občnim neuiškim Schulverein-om v Berolinu, glarnem mestu pruske Nemčije, postavne rneje, v svojib od vlade mu potrjenih pravilih določene. Odboru se naroči zaradi tega tožbo vložiti na dotičnib aaestib. Deželniai po^lancem pa, ki so v deželnem zboru štajerskem zadevno nemški Scbulverein stavili rezno interpelacijo ia potera Slovence krepko branili zoper napade nemških liberalnih poslancev, izreče se javna zabvala in priznanje. 5. Učiteljišče v Mariboru ne more odgovarjati prvotuemu svojemu uameau, vzgojevati nčiteljev za slovenski Štajer, dokler se oudi kakor sedaj vsi predmeti, razven slovenščine in nekaj metodike, razlagajo ueai8ki, tedaj ne v tistem jeziku, v katereni imajo kedaj prihodnji učitelji deco podučevati. 6. Slovenskina podučiteljem dela ee izpit spoaobnosti za učiteljake službe pretežaven, ker ga imajo polagati v Gradci m pred nemškirui otroci kazati avojo spretaost v podnčevaaji. Želeti je, da se za spodaji Štajer osauje posebaa izpitaa kdiniMiia za ljudake ia meačaaske šole. 7. Glavai dve gimaaziji aa sloveaskem Stajerkem, celjska ia mariboraka pokazale ste letoz isredao slabih uspebov v vsakem oziru — skoraj polovica dijakov je propala. To vzaemirja starse pa tudi vsakšaega domoljuba, marajočega za arečao prihodaost aaše učeče ae mladiae. Zeleti je, da ae Bepovoljaim prikazaim poiščejo uzroki ia odpravijo. Državai poslaaci so prošeai avojo posebao pozorBOst na to obmoti ia 5e treba vlado v državBem zboru vprašati po javaej iaterpelaciji. 8. Celjska gimBazija štela je letos 130 sloveaskih ia 127 aemških dijakov, mariborska 164 Sloveacpv ia 174Nemcev, ptujeka aižja gimaazija 72 Slov^ncev ia 41 Nemcev. Skupaj bilo je toraj 366 Slo\cucev ia 342 Nemcev, tedaj 24Sloveacev čez polovico vseh dijakov aa spodajem Štajerakem. Z ozirom aa člea 19. državaib pravic je toraj zelo opravičeaa tirjatev aloveaakega prebivalstva, aaj so aa teb zavodih aameščeai ravaatelji ia profesorji, učitelji vsi brez izjeme tadi drugega deželaega jezika popolaem zmožai. Z ozirom pa aa to, da aa ptujskej gimaaziji še ai aobeaega ravaatelja, slišati pa je, da je oaa služba aameajeaa trdemu Nemcu, aloveaščiae aeveačemu, ia da ravaatelja celjski ia mariborski sloveaski ae umeta; dalje z ozirom aa to, da je aa teb treh sredajib šolab 27 piofeaorjev ia učiteljev sloveaščiae popolaem aezmožaib, daje se odbora aalog: primerao pritožbo vložiti pri deželaem odboru v Gradci, pri aaučaem miaisterstva ia pri državaem zboru, 8 prošajo, aaj se sloveaščiae aezmožai ravaatelji ia profesorji aadomestijo s takaaimi, ki zamorejo podučevati v nemškem ia sloveaekem jeziku, ia aapoaled aaj se za 4 apodaje razrede gimaazijske uže za šolsko leto 1883/84 priredijo sloveaske paralelke po vzgledu ljubljaaskih. 9. Ptujska aižja gimnazija pokazala je letos mej V8emi aajbolšjih vspehov. Zdaj se jej odvzema edea aajboljšib profesorjev g. JoBip Žitek ia prestavlja v aemaki Leobea. Javai listi, aemški ia sloveaski, poročajo, da se to ai zgodilo zaradi šolskib zadev, kajti g. profesor Žitek daleč slovi kot izvrsteB učitelj, veatea vzgojitelj ia pravi oča dtjakom, ampak da se je, to zgodilo zoper ajegovo voljo ia ker je pri deželaem aemškem odboru v Gradci od ptujakih Nemcev, nemakutarjev ia reaegatov bil zatožea kot slovensk domoljub ia aarodajak. Ako je to res pravi uzrok, potem agovarjamo daae8 takaj zbraai sloveaski možje odločao ia eaergičao zoper takSao ravaaaje a Sloveaci, ki jedaako Nemcem doplacajemo k profeaorakim plačam, ter skleaemo vseb postavaib sredatev poslažiti se, da za obo pregaajaaje Sloveacev poizve visoko miBisterstvo, slavfli državai zbor in sam svitli cesar, očetovski varuh vsem aarodom 1 III. Gospodarske zadeve. 1. Nemško-liberalBa atraaka v zadfljib 20 letih jeaega goapodatva je skleaola ia osaovala veliko postav ia aapiav, ki aedaj žugajo aaa kmetaki 8taa uaičiti ia kmetske poaestaike polagoma epremeaiti v same aajemaike, delavce, aemaaiče ia berače. Grof Hoheawart, vodja koaservativaoaarodae večiae v državaem zboru, je ovo žalostao prikazea povdarjal v iaterpelaciji do visoke vlade. Miaisteraki predsedaik grof Taaffe je obljubil postavne pomoči. Do sedaj ekleaola se je poatava zoper oderube, a treba je še domovske postave, aove doaioviaske postave, dedae postave, postave zoper tigaBJe graatov, postave za rešeaje posestev od prevelikih vkajižeaih dolgov, postave zoper žeaitovaBJe aemaaičev brez dovoljeaja ia aa bodočo skodo dotičaib 8reflj itd. (G. dr. Pras.) Teh ifl podobaih postav je aujao treba tndi za eloveaeke kmete štajerske, kajti samo v dveb zadajih letih, bilo je blizu 2000 zadolžeflih poeestaikov iztiraaih a svojih poseatev ia potisneaih med aemaaiče. Odbor aaj aeatavi ia odpošlje primerao peticijo državaema zboru. (Koaec prihodajič.)