LStom., sttV. 28B , uniraa parsaurafta, V LfOtJTTaftf, šrecffe tifte 6, decfem&Pa (922 P©s*ms*na s»evrstal«r^f(¥ Izhaja ob 4, zlutral. Stane mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20■— a Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1. Telefon št. 72. Vi?. .: ^ ■tej Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Upravnlštvo:* Ljubljana, Prešernov* ul. št 54. Telet št 36. Podružnleef Maribor. Barvaraka «Hn »t t Tel. št 22. Celi«, Aleksandr. eeebu R&čtm pri pošto. čakor. savoda štev. 11.842. Ljubljana, 5. decembra. Vellka odločitev je v rokah demokratskega kluba. Od njegovega sklepa •je odvisno, ali bo mogoče izdihajočo-mu parlamentu podaljšati življenje še vsaj za toliko časa, da reši nekatera vprašanja največje socijalnopolitiene in organizatorične važnosti. Odvisno je pa še več. Tudi to namreč, da ostane v vodstvu države krepek vpliv jugoslovanskega in modernega političnega naziranja. ki ga zastopa demokratska stranka. Treba je gledati stvari tako. kakor «o v resnici ir. ne kakor si jih predstavlja fantazija. Opozicija v našem parlamentu ni skupina političnih faktorjev, ki bi mogli zamenjati sedanjo vladino koalicijo. Niti številčno, še manj pa programatično. Iz klerikalcev, socijalistov, zemljoradnikov, republikancev, divjakov, narodnih socijalcev in če vzamemo zraven tudi še blokaše, se ne da skonstruirati nobena vlada. Niti v najbolj principijelnih vprašanjih se te skupine ne bi mogle složiti. One morda lahko delujejo negativno, so složne v odporu proti vladi, pa so takoj razdvojene pri vsakem konkretnem vprašanju, kjer je treba reči da in izvajati iz tega tudi konsekvence. Niti v onem, kar se zdi široki javnosti kot nekaka skupna programska točka, v zahtevi po reviziji ustave, opozicijo-nalne skupine nimajo nobenega skupnega progTama za izvedbo. Republikanci bi hoteli odpravo monarhije, ne marajo pa sistirati državnega jedin-^tva, socijalisti so revizijonisti, predvsem v vprašanjih politično - gospodarskega značaja, zemljoradniki so si zamislili nekako zadružno konstrukcijo države, so pa v ostalem centralisti ili vsaj unitaristi, blokaši zopet si predstavljajo svojo Jugoslavijo kot zvezo hrvatske in Srbske države, klerikalci so federalisti. Eni so konservativci najstrožje observance, drugi radikalni socijalisti. nekatere opozicijonal-ne skupine so povsem oportunistične, druge zopet ravnotako intransigentne. Iz vseh teh frakcij, ki se mod seboj načelno in taktično pobijajo, se ne da sestaviti nova vlada. Poskus take vlade bi pomenil naravnost nevaren eksperiment z usodo države. Kje je tisti faktor, ki bi hotel tak poskus danes riskirati? Ka? torej preostaja? Ako se demokratski klub odloči za opozicijo, potem je seveda dana v parlamentu nova večina Toda je li ta večina sposobna prevzeti tudi vodstvo države? Demokrati bi morali akceptirati sodelovanje nekaterih opozicijonalnih skupin. To bi se moglo zgoditi le proti gotovim programatičnim koncesijam, ki l>a bi se tikale baš ustavnega vprašanja, v katerem je drugi ustavni faktor države po pravici nedostopen. Tako preostaja le še ena solucija: Ja prevzame vlado tista skupina, ki zatrjuje, da za nobeno ceno ne pripusti novega ustavnega boja: Pašič s svojimi radikalci, M pravijo, da je treba, če ne gre drugače, takoj apelirati ua narod. Ako torej demokrati prekinejo koalicijo, potem imamo jutri — ne morda »novi režim» po sanjskih bukvah kakih tribunašev ali zajedničarjev, temveč čisto radikalsko vlado, ki bi takoj razpustila parlament in vodila volitve. Kaj to pomeni za vsa ona vprašanja, ki so na dnevnem redu našega zakonodajnega dela in našega težkega gospodarskega in socijalnega življenja, to nam pač ni treba razlagati. Razprava v demokratskem klubu je razprava o bodoči jugoslovanski politiki države. Oni so za jugoslovansko politiko, ki zagovarjajo tezo, da se demokratska stranka ne sme izločiti od vodstva države. frezusosfm sega- Janja lemlloračMkov Beograd, 5. decembra, r. Pred nekaj dnevi so v zemljoradniškem poslanskem klubu nekateri poslanci pokrenili vprašanje pomirjenja kluba z Avramovičem Sušičem, da bi se na ta način ohranilo edinstvo stranke. Zato so delegati poslanskega kluba posetili Avrumoviča in poskušali, da se z njim poravnajo. Pogajanja so bila uspešna, dokler ni prišel na razgovor banjaluški kongres. Avramovič je izjavil, da stoji na stališču, da se kongres v Banjaluki ne more smatrati za državni kongres, da njegovi sklepi ne morejo biti veljavni in da jih je treba razveljaviti. Ker pa zastopa poslanski klub nasprotno stališče in ker ni hotela nobena stroja popustiti, ni prišlo do sprave. Klub je na svoji seji po daljšem razpravljenju sklenil, da bo vztrajal na popolni veljavnosti banjaluške-ga kongresa ter je to tudi sporočil Av-iamoviča- Po odstopu Pašičeve vlade VSA POZORNOST KONCENTRIRANA NA SEJO DEMOKRATSKEGA KLUBA. Vpliv vladne krize na odnošafe z Italijo Beograd, 5. decembra, k. V razvoju krize danes ni zaznamovati nobenega novega dogodka. Vsa pozornost politične javnosti je koncentrirana na razpravo v demokratskem klubu. Desničarji v klubu so v veliki večini. Kralj referat Klub je ministrskemu predsedniku izrekel zaupnico. V opoziciji je opažati veliko potrtost Vedno jasneje se kaže, da bo, ako demokratski klub ne prekine vsako zvezo z blokaši, dobila radikalna Stran- je zvečer sprejel ministra Pribičeviča, ka sama mandat za sestavo uove vla pri katerem se je podrobno informiral: de in razpust parlamenta. To vzbuja o Predsednik parla dvoru. Sporočil bo kralju svoje pred- razpoloženju v demokratski stranki. J splošen strah in posamezni opozicijo-redsodnik parlamenta danes ni bil v nalni voditelji že danes poudarjajo, da bi s !cm bilo doseženo ravno nasprot- loge šele po zaključku debate v demokratskem klubu, najbrž šele v četrtek. Radikalski klub je imel popoldne sejo, na kateri je podal Pašič obširni no cd tega. kar so želeli. Kralj jc izrazil odločno voljo, da ne pripusti nobenega eksperimenta z ustava pred odločitvi!o VELIK; GO v ORi MINISTRA PRIBIČEVIČA IN PREDSEDNIKA DAVI- DOVIČA. Beograd, 5. decembra, r. Dopoldne ob j Stališče notranjega ministra. 10. ie danes pričela plenarna seja Demo-j Nato je govoril min. notranjih zadev kratskega kluba. Ze pri otvoritvi je bilo j Timotijevič. Povdarjal je. da nihče v prisotnih 67 poslancev, tekom dneva so | stranki ne dvomi o lojalnosti predsedni- prispeii še skoraj vsi ostali. Seji predseduje predsednik stranke Ljuba Davidovič. Referat ministra Pribičeviča. Prvi je dobil besedo minister Pribičevič, ki je obrazložil vzroke demisije vla- j de. Povdarjal je, da je položaj v vladi in j vlade v parlamentu postal nevzdržen, ne J zbog tega ter bi bila vlada izgubila zaupanje večine narodne skupščine, temveč zbog tega, ker so posamezni vodilni člani vladnih strank navezali z opozicijo stike, ki so vzbudili medsebojno nezaupanje v koaliciji ter dajali oporo intrigam, češ, da se v vladnih strankah samih dela za strmoglavljenje vlade. Glavni očitek gre proti nekaterim politikom demokratske stranke. Za demokratsko stranko je ta položaj nevzdržen, ker taki razgovori de-moralizirajo lastne vrste. Stranka je 12. oktobra slovesno proglasila, da ostaje zvesta Vidovdanski ustavi in da odklanja sodelovanje z vsako stranko, ki bi zahtevala revizijo ustave. Sedaj čujejo pristaši stranke vsak dan, da se voditelji stranke pogajajo z blokaši, ki dosedaj še niti narodnega in državnega jedlnstva niso priznali. Politika kolebanja mora prenehati. Klub naj se odloči za eno ali drugo stran. Proti programu stranke ne more Iti. More pa reči: nočem več koalicije, in prepuščam radikalcem, da prevzamejo nadaljno odgovornost. V tem slučaju gremo kot opozicija v volitve. Govornik je pripravljen se pokoriti vsakemu taktičnemu sklepu kluba. Neizogibno pa je, da se situacija definitivno in povsem jasno razčisti. Izjave g. Davidoviča. Za ministrom Prlbičevlčem le povzel besedo g. Davidovič. V poldrugournem govoru je referiral o svojem delovaniu v zadnjem času. Povdarjal je predvsem, da se je strogo držal predpisov Glavnega odbora stranke z dne 12. oktobra. Raz-govarjal se je z raznimi opozicijonalni-mi voditelji ln tudi z odposlanci Hrvatskega bloka, z nikomur pa se ni pogajal. Za pogajanja o dosedanji češkoslovaški odpravnik poslov v Varšavi Swabro-vecki. Korza Zagreb, devize: Dunaj 0.11 — 0.115. Berlin 0.90 — 1.10, Budimpešta 3.15 — 3.45, Milan 356.5 — 360.5, London 324 — 329, Newyork 71.5 — 72.5. Pariz 502.5 — 507.5. Praga 226.5 — 229.5, Curih 1363 — 1373, Varšava 0.45 — 0.55, Bukarešta 45.25 — 46.75, valute: dolar 70.5 — 71.5. avstrijske krone 0.113, češke krone 225. levi 50.5 — 52.5. lire 352.5 — 356.5. fr. franki 497.5 — 502.5, švic. franki 136R Jadranska banka 380, Ljubljanska kreditna banka 200, Slavenska banka 102, Ljub. strojne tovarne 155. Trb. premoir družba 260 — 280. Curih: Berlin 0.065. Newyork 530. London 24.04, Pariz 37.10, Milan 26.6,1 Praga 16.85, Budimpešta 0.23, Zagre 1.80, Bukarešta 3.35. Sofija 4. Varšava 0.035, Dunaj 0.0076, avstr. žig. kron. 0.0076. Praga, devize: Berlin 0.335 — 0.435. Curih 594.25 — 596.75, Milan 158.75 — 160.25, Pariz 220 — 221.50, London 142.2- — 143.75, Beograd 43.50 — 44, Sofija 23.40 — 23.80, Dunaj 0.04225 — 0.04725. Varšava 0.1565 — 0.2065, Budimpešta 130.75 — 140.75, valute: marke 0.3625 — 0.4625, lire 15o,75 —■ 15825, fr. frank! 218.75 — 220.25, funti 141.75 — 14325. dolarji 31.45 — 31.85, poljske marke 0.1620 — 0.2025- Iz seje seflskega občinskega sveta Celje, 4. decembra. Po otvoritvi seje ob 18. uri in odobrit-vi zapisnika zadnje občinske seje preide Otipan dr. Hrašovec na dnevni red, ki :>bsega poročila posameznih odsekov. Pri rivu kavarnarke Helene Krušič radi naložene denarne globe 500 Din od strani mestnega urada, ker ni pobirala nočnega davka, se na podlagi naknadne ugotovitve dejanskega položaja ugodi in se razveljavi odlok mestnega urada. V domovinsko zvezo se sprejmejo stre-žaika Ana Lubej, trgovski potnik Hugo Rupschl, medičar Rihard Krautner, Marija in Pavla Kartezucki. Domovinska /.veza se zasigura Jos. Pollandtu, uradniku Hrvatske štedionice. Glede enkratnega nabavnega prispevka mestnim uslužbencem se sklene to zadevo skupno s finančnim odsekom obravnavati in slaviti tozadevni predlog na prihodnji seji. Proračun za leto 1923 je izgotovljen in se bo sklicala posebna seia občinskemu odbora tekom 14 dni. Mestna plinarna izkazuje v letu 1921 deficita 387.840 K, cclokupni primanjkljaj pa znaša 813.844 K. Novo obratovanje plinarne dobro funkcionira. Preureditev mestne plinarne je stala občino okroglo 1,300.000 K. Račun se odobri. Odseku za podjetja se naroči, da inventarizira v plinarni se nahajajoči materijal in nato predlaga, kaj sc lahko kot nepotrebno proda. Izvrši se tlakovanje ulice Dolgo polje ; r se stroški porazdelijo enakomerno na stranke. Za obdaritev revne dece na Miklavžev večer se določi Kolu jugoslovanskih sester 1000 K podpore. Pristojbine izvažanje fekalij od strani mestne ob-_me se povišajo od 40 na 50 K pri vozu. Izvršiti se morajo še nekatere nuine ■daptacije v prostorih drž. policije. Fal--ki elektrarni se dovoli napeljava elek-ričnega toka preko mestnega Zim.iako-1 ega posestva proti primerni najemnini m reverzu, da prestavi napeljavo na last-stroške, ako bo rabila mestna občina mljišče za razširjenje mestnega kopa-i.-ča ali v stavbne svrhe. Uredijo se še .Ijatere personalne zadeve v mestni Mavnici. Ob 21. uri zaključi župan občinsko sejo. kot tajnik uredi! leta 1907 In vodil Tjud-; sko knjižnico, ki je mnogo doprinesla za izobrazbo ter probuja in utrditev narodne zavesti v Ptuju in okolici. Kot blagajnik ptujske podružnice «Družbe sv. Cirila in Metoda« je bil profesor Komlja-nec izredno požrtvovalen. Družbin koledar priča, da je bila ptujska moška podružnica med prvimi po višini svojih prispevkov. Prof. dr. Komljanec je vstrajal kot odbornik pri narodnih društvih tudi v letih preganjanja, ki so tudi njemu prinesla mnogo neprijetnosti ter nevarnosti. Spori stano rima hrvatska republika z vsega Redni občni zbor S. K. Ilirije v LI ah. liani se ni vršil včeraj, kakor se ie po- Prosl&va narodnega delavca Ptuj, 2. decembra. Dne 25. novembra se je vršil v tukaj-?nj"em Narodnem domu »Komljančev večer« v proslavo dvajsetletnega delovanja profesorja dr. Komljanca. Priredila ga je Čitalnica, kateri je slavljcnec predsednik. ltDr. Josip Komljanec je prišel v Ptuj kot gimnazijski profesor jeseni leta 1902. i'tujska gimnazija je bila takrat deželna. Vzdrževatelji (mesto in deželni odbor) so jo smatrali za steber nemštva in ponem-cevanja. Polagoma so odstranili vse slovenske učitelje, do kateheia in profesorja slovenščine. Ker ie bilo na gimnaziji tudi nekaj slovenskih dijakov je bilo treba slov. profesorjema skrbeti, da ne postanejo poturice. Prof. Komljanec se je te svoje dolžnosti od prvega začetka v pol-i.i meri zavedal. Ko je prišel na gimnazi-} ) ni bilo v dijaški knjižnici niti ene slo-\ enske knjige. Začel je z vso vnemo skrbeti za slov. knjižnico. Imel je uspeh. Knjižnica je naraščala, sam jo je oskrboval in z njo ter svojimi knjigami vpii- Daljšo dobo je bil tudi urednik lokalnega itak prav gcrcwina ... V Ljubljani , , , .... namre^ y Beogradu so svoj čas kle- rikalci skupno s Protičem najbolj intri girali proti demokratom, češ da ne nastopajo dovolj energično proti komunistom, in so bili zlasti na dvoru pridno pri delu. da denuncirajo demokratske voditelje, češ JDS ima tajne zveze s komunisti! Na kmetih so seveda klerikalci najhujši nasprotniki komunističnih naukov, ker bi sicer slovenski seljak klerikalne agitatorje nagnal z da nam škof Jeglič z moraličnega sta- _ . (.,„... ........ ....... ...... „ lišča drugače imponira nego starosta čovječanstva diko in s slavo njenega , motoma poročalo, temveč se vrši 19. ♦ Ravnihar! predsednika. Tudi »Republikanec« zna m -f Klerikalci in komunisti. Osiješke-mu »Hrvatskemu Listu^ i« dal poslanec Korošcc intervju o ljubljanskih občinskih volitvah. Na začudeno vpraša-,,. R-.n-.3n' n •> , , i- i i„J:i.„i„: /ivi tp lucroslov en?Ki Balkan, nje urednika, kako so mogli klerikalci | 1 ^ ___ s komunisti, je gosp. Korošec odgovoril. da sta si programa obeh strank pre< prti svojo melodijo. Evo uvodne pesmi: »Štirje možje nas vodijo — In našo nam zvezdo kažejo. — Stambolijski-Avramovid - Radič - Novačan — Bog lista. S ponosom lahko žre na svoja ptuj ska leta. Bil je vsikdar mož, ki se je ravnal po onem zlatem predpisu, da mora storiti kar more in ne samo kar predpisuje dolžnost. Ptujčani so z veseljem porabili priliko, da mu na njegov časten večer pokažejo svoje simpatije in svoje spoštovanje. Cela vrsta govornikov je proslavljala vrline in zasluge jubilanta. Njegovi kolegi in meščanstvo so v govorih opetovano izražali željo, da postane g. dr. Komljanec tudi formalni voditelj naše gimnazije, za katero si je stekel toliko zaslug. Mi vsi mu kličemo: Ad multos annos, amice. Dr. Tone Gosak. m. Še nekaj nogometnih tekem zadnje nedelje. V Zagrebu: Ilirija : Croatia 2 : O (1 : 0). Penkala : Makabi 4 : 1 (1 : 1), Atena : Croatia 3 : 1, Olimpija : Grafika 9 : 1. Da je Concordia porazila Gra-J djanskega z 2 : 0, smo že poročali. Po I krivdi sodnika dr. Pandakoviča, ki ni bil | kos svoji nalogi, je prišlo na igrišču do Prvi kongres runuinsltih novi- precejšnjih izgredov. Občinstvo je nava-v Bukarešti! lilo na igrišče ter nastopilo proti sodni- Po svetu Politične beležke ■4- Za koga je glasovalo uradn!štvo. »Slovenski Narod» obtožuje državno uradništvo, da je v masah glasovalo za komunistično listo. In sicer zato, ker ga je baje minister Žerjav v Ljubljani pestil in mu grozil s svojo maščevalnostjo. Na sestanku ministra Žerjava so bili tudi klerikalni in socialistični uradniki. Ti vedo najbolje, da je imel Žerjavov govor naravnost značaj objektivnega predavanja in da se je minister celo strogo ogibal napadati politične nasprotnike. Opozoril pa je državne nameščence na dolžnosti, ki jih imajo napram državi in sebi, ne da bi seveda izvajal kakršnikoli pritisk. Tako os mogli pritrjevati in ploskati ministru tudi njegovi politični nasprotniki. »Slovenski Narod*, ki nadaljuje svojo grdo kampanjo proti demokratski stranki. sedaj gladko denuncira državne uradnike, da simpatizirajo s komunisti, samo da bi mogel napadati ministra Žerjava. Demokrati, ven s tem listom iz vaših hiš! 4- «Krivičnost Žerjavovega volilnega reda» »Slovenskemu Narodu« ne da spati. Pred dobrim tednom je obtoževal Žerjava, da tega »krivičnega volilnega reda« že popreje ni napravil, sedaj jadikuje, da je re 1 a t. i v n i večini volilcev pripadlo po zakonu določeno število mandatov. Seveda, če bi bili pripadli interesentom iz Knaflove ulice, potem bi volilni red ne bil krivičen. temveč pravičen. Gospodje se še vedno niso »zbrihtali«. akoravno se vsak dan znova blamirajo s svojo nevednostjo, neinformiranostjo in kon-fuznostjo. -f Pod naslovom «Sijajna zma?a» poveličuj? in proslavlja včerajšnji »Slovenec® izid ljubljanskih občinskih voli- narjev. Te dni se je vrš prvi kongres rumunskih novinarjev, ki je razpravljal o tiskovnem zakonu, o vprašanju ujedinjenja vseh novinarskih organizacij v Rumuniji ter o stanovskih vprašanjih. Ob tej priliki je bil otvorjen v Bukarešti tudi prvi novinarski dom. — Švica proti oddnji premoženja. V nedeljo se je vršil v Švici na inicijativo socijalistov plebiscit o uvedbi progresiv- čine za uvedbo tega davka. Iznenadil ie predvsem negativni rezultat v južnih kantonih, kjer so socijalisti pri volitvah navadno dobili večino. bičem. Gospodje župniki in drugi kieri- nega davka na imetje od 10.000 frankov kalni veljaki ne kažejo v svojih obči- naprej. Glasovanje je izpadlo negattvno. nah niti trohice tl-te moderno - komunalne vneme, ki je napolnila dušo in srce samega premilostivega kneza in škofa. V Ljubljani namreč. | + Situacija v mariborskem občinskem svetu je vendar postala kritična. Pri zadnji občinski seji je župan javil, da mora opraviti neke intervencije v Ljubljani, potem pa da bo radi številnih nujnih zadev takoj sklical sejo. Medtem pa je začelo na magistratu pokati. Narodni socijalisti so odložili poročevalska in predsedniška mesta v odsekih, baje predvsem zato. ker hoče župan Grčar popolnoma absolutistično vladati. Doslej zvesti zavezniki na magistratu, klerikalci, so pa v »Straži« prešli v opozicijo — čeprav so še v zvezi s socijalisti — in začeli vabiti Nemce. Klerikalci so se v rotovžu sestali z Nemci, nato pa ostro nastopili v finančno gospodarskem odseku proti posameznim postavkam v proračunu. Trdijo, da s socijalisti ni mogoče delati. narodni socijalisti pa so se jim zamerili v Ljubljani. Z Nemci bi baje imeli na magistratu trdno večino: dr. Leskovar bi bil župan, dr. Orosel podžupan. V tej vladeželjnosti so jih podžgale še ljubljanske volitve in v pondeljek se je mariborski županski stolček že resno zamajal. Med mariborsko javnostjo vlada enotno mnenje, da se morajo pravi mariborski Jugoslovani združiti proti eventualni nemško-kleri-kalni fronti in to se bo gotovo tudi zgodilo. Vse Mariborčane druži zavest, da mora ostati Maribor v zanesljivih narodnih rokah. Nikdo si tudi ne želi komisarja. -1- Direktor «S!obodne Tribune« pre tepen s pasjim bičem. Zagrebška kon-gresovska cSlobodna Tribuna« je ostro napadla organizacijo nacijonalistov in ji očitala, da je bila naročena od vlade, da na dan narodnega praznika dne 1. decembra izzove v Zagrebu boj med Srbi in Hrvati, da na ta. način obžalovanja vredni spor še poglobi. Nacijonalisti so poslali v uredništvo tri svoje zastopnike, ki so zahtevali od obeh voditeljev redakcije, gg. Marjanovima iti Giunia, da doprineseta dokaze za svoje trditve. Spor bi se lahko ku. Ker je Gradjanski izgubil to tekmo in tudi Concordia ne bo mogla več dohiteti Haška, se more že sedaj reči. da je Hašk že drugič dobil prvenstvo ZNP. — V Splitu: Split : Borac 5 : 1. Smučarski odsek T. k. Skala v Ljubljani poživlja vse svoje člane in članice, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka in I. diskusijskega večera, ki se vrši v soboto 9. t. tn. ob 7. uri v hotelu Tivoli. __________ _ Članstvo mora zaneslivo prinesti s seboj Od 22 kantonov ni niti eden pokazal ve- J prijavnice za veriiiciranje. Članom se val na dijake, da so ostali ne samo zve . . ... . s:i svojemu narodu, nego postali odločni Ljubljani v manjšim zavedni Slovenci. Uboge slovenske dijake je podpirala -.'iiaška kuhinja. Prof. dr. Komljanec je takoj vstopil v odbor, leta 1905 je po smrti profesorja Majcena prevzel kot blagajnik tudi vodstvo dijaške kuhinje, ki ga ima še danes. V najtežjih časih se ie pokazal pravega očeta slovenskega dijaštva. Prof. dr. Komljanec pa ni samo vestno vršil svoje naloge v skrbi za slovenske dijake in slov. gimnazijo, svoje moči je posvetil tudi občnemu narodnemu prosvetnemu deiu v Ptuju. Središče kultur-m-narodnega delovanja v Ptuju je »Narodna čitalnica«, kjer je prof. Komljanec tev in govori o nekakem porazu režima, ker si ne upa govoriti naravnost, da misli pod režimom — državo kot tako. Klerikalci so s pomočjo komunistov zmagali, o tem ni nobenega dvo- . bn 0 Marjanovi« ma, ali ravno tako resnično je, da je izravnal. Ker je mi i ostala črna in rdeča internacijonala v in da bo njena vlada" trajala k večjemu eno obdobje, potem pa bo šla — v pozabljenje in samo žalosten sj>omin ostane na njo. Protidržavni in protinarodni elementi se ne bodo mogli dolgo držati na površju. ker ni verjetno, da bi Ljubljana dolgo trpela tak madež na sebi. 4- Druge pojme o disciplini nego ljubljanski Ravniharjevci imajo vsekakor ljubljanski klerikalci. Znano je, koliko odpora je vzbudila zveza SLS s komunisti med konservativnejšimi klerikalnimi krod. Nekaj časa je izgledalo, da bo prišlo v stranki do razkola Tmln 7ave«t da treba baš v kritič-, . „ . nih časih držati stranki zvestobo, je 1 list »Republikanec«. Pri urejanju si pripravljen dati primerno izjavo m je sploh nastopil koncilijantno. Ne tako gosp. Giunio. ki je sprva stvar zavlačeval. končno pa odklonil objaviti v »Slobodni Tribuni« izjavo, ki bi lahko zadovoljila obe stranki. Delegati Orju-ne so nato g. Giunia pretepli s pasjim bičem. Gosp. Marjanovič, ki je bil ves fas pomirljiv in je bil pripravljen dan primerno satisfakcijo. ni bil niti dotak-njen. Organizacija nacijonalistov izjavlja sedaj v svojem glasilu »Pokretu«, da si bo za vse' klevete in žalitve vedela vedno poiskati primerno zadoščenje. ..... -f Novačanovi sveti štirje kralji. Dr. Novačan je začel izdajati v Celju Prosveta Ljubljanska drama. Sreda, 6.: »Ploha«. A. Četrtek. 7.: «ldiot». Začetek ob pol 8. uri zvečer. D. Petek, 8.: Ob 3. popoldne «Krojaček-ju-naček«. Mladinska predstava. Izv. Ob 8. zvečer: «2ivi mrtvec«. Izv. Sobota, 9.: «R. U. R.» Delavska predstava«. Izv. Llublianska opera. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: «Brivec Seviljskl«. E. Petek, 6.: »Carmen«. Izv. Sobota, 9.: »Tajnost«. B. Nedelja, 10.: »Gorenjski slavček*. Izv. Ponedeljek, 11.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sreda, 6.: Ob 15. uri »Sncgulčica«. Igrajo otroci ljudske šole iz Studenc pri Mariboru. Četrtek, 7.: »Jalnuševčani«. B. • II. sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo dne 6. decembra ob 17. uri na internem oddelku javne bolnice v Ljubljani. Spored: g. dr. F. Minar: »Ma-lum Legg-Calve-Perthes» in g. dr. R. Zaletel »Sepsis pnerperalis«, njena diagnostika in terapija. — Odbor. V korist vojnim invalidom-slepcem priredi slikarica gospa AntonjeCa Bog-danovič-Cettineo razstavo raznih svojih slik v ljubljanskem deželnem muzeju. Umetnica je rodom Dalmatinka in je do prevrata imela svoj atelje na Dunaju. Po prevratu je bivala v Beogradu, kjer je med drugimi deli izvršila reprezenta-cijski portret Njeg. Veličanstva kralja Aleksandra. Udeležena je bila na raznih razstavah v Parizu, Londonu in v Italiji. Kakor v Beogradu, namerava sedaj v Ljubljani razstaviti nekaj svojih slik in skic, in sicer v korist našim invaiidom-slepcem. Razstava se otvori v soboto dne 9. decembra. Več o tej zanimivi razstavi poročamo prilieno. razdelijo smuči in dolGčijo se smučarske vrste. Ker se bo predavalo o smučarski tehniki ter se s tem otvori v smislu programa teoretski tečaj, se poživljajo posebno vsi novinci, da se zanesljivo udeležijo našega prvega smučarskega večera. Z ozirom na to, da so priprave za naše prireditve na Gorenjskem v polnent teku, moramo imeti naše smučarske vrste v najkrajšem času vestno pripravljene na važne prireditve v letošnji sezoni. tvo Telovadni večer Sokola I. v L.iubi.iani se vrši v Unionu v četrtek 7. t. m. zvečer. Začetek ob 20. uri. Telovadne posebnosti so pri ženskem nastopu proste vaje zvezane z medigrami in de-vetorica v ženskih plesnih gibih in prehodih. Moštvo izvaja poleg drugega boks na godbo, orodne hkratne vaje na treh konjih, posebno slikovita bo pa morav-ska beseda v moravskih narodnih nošah. — Društveni orkester spopolni telovadni nastop s koncertnimi točkami. — Po končani telovadbi sledi zabava pri pogrnjenih mizah in ples. Varšava (Pismo iz Poljske.)' Varšava, 24. novembra. V tem svojem drugem pismu bi Vam moral poročati o volitvah v Sejm in Senat, ali o tem bom poročal prihodnjič. Danes hočem govoriti o Varšavi, naši ljubi prestolnici, o mestu, ki je v časih suženjstva bilo simbol naše svobode, ki mu je skoro vsaka ulica in vsak trg porošen z viteško krvjo . . . Ni zato nič čudnega, da je Varšava postala za nas življenje in svetišče, da je malone vsak pesnik smatral za dolžnost, peti na njeno čast in v njeno slavo ter se iz nje rogati carjem, ki so ji krono vzeli (Mickievvicz) . . . kakor je Beograd postal hrzo premajhen za tako veliko državo, kakor je sedaj Jugoslavija, tako tudi Varšava ni bila pripravljena za tako veliko dostojanstvo. Pred vojno se mesto ni smotreno izzidavalo. sploh pa kot eno izmed mest ruske države ni čutilo potrebe državnih poslopij. A dandanes je spričo prekomerne draginje in neusta-1 jenih socijalnih razmer zastalo vsako zidanje, tudi privatno, kar povzroča seveda težko stanovanjsko krizo. Ko sem bil letos v Jugoslaviji, sem se čudil. da Beoarrad in Zagreb uprav rasteta pred očmi, da dobiva hrvatski Zagreb cel nov oddelek, a še bolj sem se čudil dr. delavni čas ni omejen: pri nas odreja vladna odredba osemurno delo. I okoli 300 000 in ki v svojih predelih me«tu jemljejo čistoto. Kulturno gina- j save navajajo lepe Poljakinje, polne nje je '*i'a živahno: gledališča sj zna- dražesti in distinkcije. Ves svet s< menita "zlasti opera in takozvani »Tea- ujema v tem, da bi se pač samo Pari a kdor prekorači ta čas, se kaznuje. Varšava se je začela razraščati v 17. Ta zakon je rezultat socijalistične ^ tole t ju, ko je kralj Sigmund III. svo- i doktrine; praksa in življenjska potre-jo rezidenco iz Krakova prenesel sem.! ha zahtevata kaj drugega, zlasti ker Njena lesa ni tako lepa, kakor je lega I Wiši domovini treba v tem času, ko Ljubljane. Varšava leži v peščeni, me- vstala v novo življenje, mnogi rok Povsod se kot posebna mičnost Var-~ - - - polne e jp 3p seclai v Varšavi manj slovanske 1 nost nad Poljakinjami. Nemški pesnik J .. J -n----— ■ „ it lo- rtn misli nego n. pr. na Poznanjskem, a vsekakor mora naša Varšava postati kulturno ognjišče slovanske misli. A našo pohvalo' moram poudariti, da se pri nas s posebno simpatijo sprejemajo jugoslovanski gostje. Tukaj biva sedaj odlična pisateljica iz Zagreba, dr. Zdenka Markovič: njena predavanja o duhu in karakteru jugoslovanske narodne poezije se oduševljeno pozdrav-1 junakinjo znane \ ojnovičeve . . • * * v • • _.:,„nnim! ni'Oi-11'i f . 1 • _T _____ . !mftli »miil-n lil H. Heine je pieal tako - le: »Sedaj pa pokleknite, ali vsaj snemite klobuk — govoriti hočem o ženskah poljskih ...» Znano je tudi, kako je še stari Goethe bil zavzet od čarov larmantnih Poljakinj. Pričakovali bi. da taki pokloni zavedejo poljsko žensko v lahkomiselnost, ali obratno: redko je tu najti »Gospo s suneokretom« (s solnčnico). Ljubljanska oorota V pondeljek so se pričele v Ljubljani zimske porotne razprave. Zasedanje bo trajalo topot le tri dni. V pondeljek je razpravljala porota pod predsedstvom dr. Papeža o sledečih dveh slučajih: DVA UBOJA. Kot prvi se je zagovarjal Andrej Vov-nik iz Potoč zaradi uboja. Obtoženec. Vovnik se je dne 18. septembra 1922 v Mehletovi gostilni v Tupaličah spri z Francom Kernom. Dasi iu je gostilničar miril, je vendar Vovnik zasledoval be-žečega Kerna in ga nato sunil z nožem v srce. Rana je bila tako težka, da je Kern kmalu izkrvavel in umrl. Pri razpravi zaslišane priče so izpovedale. da je bil Vovnik nasilen človek, do čim je bil Kern pošten in miren mladenič. Ker so porotn:ki na nje stavljeno vprašanje z ozirom na uboj z 9 proti 3 glasovi potrdili, je senat obsodil Vovni-ka na 2 leti težke ječe. Nato je stopil pred porotnike Ivan Sljivič, ki se je tudi moral zagovarjat: zaradi uboja. Dne 29- julija je obtoženec igral doma v opekarni na Viču karte. Drugi delavci, med katerimi je bi! tudi Matija Trgovčič, pa so popivali v gostilni. Ko je Trgovčič prišel precej vinjen v opekarno k Sljiviču, je med njima kmalu nastal prepir. Sljivič je zgrabil steklenico s pivom in pričel z njo tolči Trgovčiča po glavi. Trgovčič je dobil na glavi tako težke poškodbe, df je v bolnici umrl. Porotniki so stavljeno jim vprašanje glede uboja zanikali, soglasno pa potrdili vprašanje prekoračenja silobratia, nakar senat prisodil obtožencu Sljiviču 8 mesecev zapora. Obtožbo je v obeh slučajih zastopal prvi državni pravdnik dr. Dominieo. NEPOBOLJŠLJIV ROPAR Včeraj se je zagovarjal pred poroto \nton Čuden iz Dratromera zaradi ropov in tatvin, ki jih je izvršil v družbi z enakovrednimi bratci. Dne 15. februarja 1920 se je zbrala lepa družba v Koli;evi gostilni v Podpeči, k;er so naredili načrt, kako bodo zvečer oropali posestnika na Planini Janeza Kavčiča. Preoblekli so se v vojaške obleke, se oborožili in v noči prebudili Kavčiča, češ. da so orožniki in da morajo preiska.-ti Kavčičevo hišo po orožju. Ko so prišli v sobo. je nastavil eden Kavčiču, dru -i nie-ovemu bratu Joži puško na prša. nakar "so pobrali denar in mnogo drugega bla<*a v vrednosti nad 11 tisoč kron. Izginili so nato. ne da bi jih Kavčič m njegov brat spoznala. Ojunačeni po tem uspehu, so že 5. marca ponoči vdrli pri Tehovnikovih na B-ezm pri Dobovi. češ da so srbska patrulja ki išče tobak in druge tihotapske stvari. Z orož;em so izsilili ves de-nar. ki sta ga imeli Marija in Frančiška Tehovnik doma. dočim hranilne knjižice niso hoteli vzeti. Tudi tu so pobrali se mnogo obleke, ki je bila vredna okoli 16 tisoč kron. še v isti noči so vdrli pn Bntnerje vih na pol ure oddaljenem Zaklancu m pri Lončarjevih na Lesnem ^ pa so .jih sosedje prepodili, še predno so mogli hišo izropati. drame. knholieni mazurski ravnini na bregu Visle. kraljice poljskih rek: na drugi obali ima predmestje Prago, slavno v Tiaži zgodovini (zakaj tu je vojska rus-;esra generala Suvarova 1. 1794., ko je '• Lia pobita vstaja Koščuškova, posekala 20.000 meščanov). Varšava je čisto evropsko mesto, ima do milijon prebivalcev, kar ji daje velikomestni značai. Dasi ima svoje dražesti in Čare. se vendar ne more Manjka mu delo, da jo napravimo veliko in močno. ČP govorim" o Varšavi kot mestu, ki ji nekoliko manjka značaj prestolnice, gledam na to stvar preostro, ali hotel bi jo videti tako lepo. kakor bi morala biti lepa duša vsakega Poljaka. ^ Pri tem pa pripominjam, da ima Varšava sijajne stavbe v Politehniki. Univerzi, v gledališčih (nad 10). v cerkvah, kraljevskem gradu, bibliotekah, muzejih, spomenikih itd. Življenje polje v Varšavi; žal da ga ljajo in končujejo s prisrčnimi ovacija mi za zastopnico bratskega nam in tako junaškega naroda. Sedaj pričakujemo prihod dr. Fr. llešiča. ki bo v let-je I nem semestru na varšavski univerzi ia i predaval o jugoslovanskih literaturah. Varšavski »Tvgodnik (Tednik) Illustro-vvanv« prinaša zadnji čas članke o jugoslovanski literaturi, in sicer od soproge bivšega generalnega konzula poljskega v Zagrebu, gospe Marije Ščepanjske, ki ie letos več mesecev s svojo rodbino bivala na Bledu; v številki z dne 18. novembra se nahaja njen zelo zanimiv članek: »Sodobna h .......ai______1-5nf rncntpliim fO 'Število Zidov, ki.iihie teratura Slovenije«, kjer pisateljica . da je napačno informirano, ko je poročalo, da je zveza katoliške duhovščine s komunisti izzvala v demokratskem klubu odpor proti regulaciji duhovniških plač in da se je ta zadeva vsled tega odgodila. «Slovenski Narod* pravi, da se je informiral, pa da mu nihče ni znal ničesar povedati o kaki taki nameri. Knaflova ulica iz tega zaključuje, da je ».Jutrova* vest izmišljena. Pravilen je pa edino ta zaključek, da «S1. Narod«, kakor običajno, tudi tokrat nič ne ve. Naša informacija je seveda točna. Sušnik v temperamentnem, jedrnatem j)3_ goljufija, 4 priče ■ vedenec. 15. dec. Ivan Stubec, ponever- j p0N0VN1 pftEGLED CARINSKE- | nenih zimskih maj. 4000 bombažnih" let-16. dec. Simon l qa BLAQA p() Cl ^ CAR ZA-! nih maj ter 6000 spodnjih hlač. Predmet- govoru predočil navzočim potek osvo- gritvin, Liza Tomažič. Marija Tomažič, bojenja, nakar je zbor zapel »Slovenec, j umor< 2 izvedenca. 6 prič. Srb, Hrvat*. Vrstile so se dalje različne » Drago zmerjanje na policiji. Julija pesmi in razvila se prisrčna, neprisiljena je okužil v Maribora monter Ivan OtiČ zabava. Omeniti je. da se mnogo naših j trimesečno ječo zaradi tatvine, ki ga je uradnikov, na čelu jim glavar, niso ude- i že trinajstifi privedla v zapor. Nato je ..— j:.-- 1 , w , izgnani a ce je oktobra zopet vrnil in iskal po Mariboru »zaslužka*. Toda predno ga je našel, je padel v roke stražnikom, ki jim je pa ušel in so se pri bližnjem plotu zopet znašli. Otič je sicer krepko delal s pestmi in komolci, a se je kmalu znašel na policiji. Tu se je krepko odrezal stiažniku: »Vi ste mi preslab in presuh. sicer bi itak napravil maslo iz vas*. Otiča so nagradili s trimesečno ječo. * Gostilničar ustrelil svojega gosta. Na Sušaku je bilo te dni izvršeno redko zločinstvo. V restavraciji »Boulevard* je lastnik lokala Karel Schmautz v prepiru ustrelil svojega gosta Josipa Lon- ležili te prireditve, kar je za kraj. kot Murska Sobota, jako neprimerno. Ni čuda, da Madžarom raste greben, ko vidijo da »Slavci* sami ignorirajo narodne praznike. K svečani maši je vabilo glavarstvo med drugimi uradi in društvi tudi društvo »Orel*, ki pa še ni registrirano pri glavarstvu. * Bar.čnl uradniki in izjava gda. Plav-šiča. Od izvršilnega odbora saveza ban-kovnih uradnikov v Zagrebu smo prejeli sledeče poročilo s prošnjo, da ga priobčimo: »Riječ* je dne 25. novembra v štev. 271 priobčila intervjuv svojega beograjskega dopisnika 7, pomočnikom finančnega ministra, g. PlavSiča o vzro- kih padca dinarja v Curihu. V tem raz- 1 čariča. Težko ranjeni Lončarič je umrl • _ m- —X iraSio ct .. aa naVtoia rvoH Ir 1 ili - govoru je g. Plavšič obdolžil večje število bančnih uradnikov, ki so niu bili javljeni, da kupujejo izvozne čeke v verižni trgovini in se na ta način izogibajo registraciji o nakupu in prodaji pri bankah. Obenem je g. Plavšič dodal, da je verižna trgovina dosegla vrhunec v Dalmaciji. S to izjavo ga. Plavšiča. kakor jo je reproduciral dopisnik »Rljefi*, se velikemu delu bančnih uradnikov pred-bacivajo malverzacije. Zaradi tega se Izvršilni odbor saveza bankovnih činovni-ka v Zagrebu smatra popolnoma opravičenim, če v interesu svojega članstva zahteva, da se z iste strani to pavšalno predbaeivanje prekliče na ta. način, da se eventualni krivci priobčijo javnosti ter se s tem popravi krivica storjena ostalim poštenim uradnikom. * 13 klišejev za slike na Koroškem. V januarju 191!) je g. A. G. na Dunaju preskrbe! pri tvrdki Seidl med drugimi tudi 13 klišejev iz propagandne knjižice »Karnten* za nameravano brošuro o Koroški. Ti klišeji so nekam izginili. Ker tvrdka klišeje zahteva in bi nova prireditev silno veliko stala, in ker izposojeni klišeji ne morejo imeti nikake veljave za kogarkoli pri nas, uljudno prosimo vsakogar, ki kaj ve o teh klišejih. da naznani to Jugoslovenski Matici v Ljubljani ali Tourist Office. * Gremij celjskih trgovcev je za torek dne 5. decembra napovedano predavanj« o »zakonskem načrtu neposrednih v bolnici. Schmautz se nahaja pod kiju čem. * Iz Loke pri Zidanem mostu nam poročajo: Za naš »Gasilni dom* je nabral gosp. Fran jo Pribik 69 Din. za kar mu gasilno društvo izreka iskreno zahvalo. * Požar v Moškanjcih. Kakor nam poročajo iz Ptuja, je v nedeljo zvečer v Moškanjcih izbruhnil požar. Pogorelo je dvema posestnikoma vse, enemu pa skedenj. Škoda je velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Požar je nastal vsled neprevidnosti s petrolejko, ki je eksplodirala. * V postelji zporel. Čevljar Stelcer v Osijeku se je prošlo nedeljo precej vinjen vrnil iz gostilne na svoj dom. Vle-gel se je v posteljo z gorečo cigareto v ustih. Postelja se je vnela od cigarete. Stelcerja so našli mrtvega s strašnimi opeklinami po čelom telesu. * Ponarejalci srebrnih dinarjev pod ključem. Iz Niša poročajo, da je tamkajšnja policija aretirala branjevca Dima KONA Po čl. 66. car. zakona se more ocarinjeno blago vnovič pregledati, dokler se ne prenese v privatno-uvoznikovo skla-1 dišče. Glede nepravilnosti, ki se ugoto-; ve pri ponovnem pregledu, se ima po- j stopati po členih 164 in 166 car. zakona t. j. uvoznik se kaznuje s piačdom desetkratnih davščin, če je blago vzel ali ga poskušal vzeti iz privatnega skladišča, predno so se plačale davščine; če pa v deklaraciji ni prijavil blaga ali pa je prijavil manjšo količino ali drugačno kakovost, ki bi imela za posledico plačilo manjših davščin, se kaznuje s plačilom petkratnih davščin na tako blago (carine, trošarine, obrtnega davka, spo-rednih taks i. dr.) poleg rednih davščin ni oglas je v Ljubljanski trgovski in obrtniški zbornici na vpogled. = Rezultat konferenc o južni železnici. Z Dunaja poročajo: Generalna direkcija južne železnice objavlja med drugim: V drugi polovici prešlega tedna so se pod okriljem upravnega sveta vršila ponovna posvetovanja o definitivnem režimu (rčgime dčfinitif). Pri tem se je obravnaval regime definitif v vseh svojih delih, tako glede obratnih zadev prog južne železnice kakor glede financijelne-ga aranžmaja. Po temeljitem proučava-nju celokupnega kompleksa vprašanj se je v odličnih točkah s prevzetjem vsestransko potrebnih žrtev dosegel v principu sporazum med funkcijonarji, poslanimi v upravni svet od teritorijalno V svrho enotnega in pravilnega pošto- j ujek je bil s primernim spremstvom odveden v svojo domovinsko občino v ljubljanski okolici * Drobne vesti. Na ljubljanskem pokopališču pri sv. Križu je bila z grobnice zdravnika dr. Karla Bleiweisa ukradena svetiljka, vredna 2000 kron. — Ustrelil kakor tudi glede načina omotanja. Zapisnik podpišejo vsi prisotni. 4. Ako na temelju sestavljenega zapisnika pri ponovnem pregledu blaga niso ugotovljene nikake nepravilnosti in če ie zapisnik podpisan brez pripombe ali zadržka, se mora blago deklarantu takoj staviti na presto razpolago. Ce pa so konštatirane nepravilnosti, mora carinarnica na temelju zapisnika takoj postopati po carinsko-kazenskem postopku in blago zadržati kot sporno do definitivne odločitve oziroma, dokler dekiarant ne osigura kazenske carinske pristojbine. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Mariboru. Dne 1. decembra so bile tržne cene v Mariboru sledeče: 1 kg govedine I. 14 Din, 1 kg govedine 11. 12 Din, 1 kg teletine L 15 Din. 1 kg teletine II. 14 Din, 1 kg prašičjega mesa 20 — 22 Din, 1 kg masti 32 — 32.50 Din, 1 kg konjskega mesa I. 4—5 Din, 1 1 mleka 4 — 5 Din, 1 kg sirovega masla 40 Din, 1 kg kave I. 52 Din, II. 42 Din, 1 kg pšenice 4.50 Din, lkg rži 4 Din, 1 kg pšenične moke št. 0 7 Din, 1 cent sladkega sena 175 — 195 Din, 1 cent ovsene slame 150 — 162.50 Din, 1 m1 trdih drv 175 Din, mehkih drv 120 Din. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 4. dc-cembra. Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo (v kronah): pšenica 1600 — 1650, koruza žolta stara 1350 — 1400, nova umetno posušena 1100 — 1120, nova v storžih (stokih) 550 — 600, rž 1400 — 1500, ječmen za pivo-se je včeraj dopoldne v svojem stano- j varne 15R0 _ 1550i za kR110 1350 _ lgoo * Smrtna kosa. V Zagrebu je predvčerajšnjim nenadoma umrl ugledni tamkajšnji meščan Pavel Kelemen, predsednik gasilnega društva v Zagrebu. Deloval je 40 let z veliko vnemo na polju gasilstva. — V Postojni je umrla v soboto gospa Ivanka Kutin, roj. Celigoj po dolgotrajni bolezni v starosti 65 let. — Dne 3. decembra je umrl v celjski bolnic; Pavel šega, prokurist nabavne centrale v Celju in bivši ravnatelj »Vinari- 1754 m (iz Jesenic), Vel. Stol 2236 m (iz Žirovnice), Vel. vih 2088 m in Visoka gora 1967 m v Košuti (iz Tržiča). Zaplata 1818 m nad Preddvorom (iz Kranja), in Urška gora 1696 m (iz Slovenjgradca ali Guštanja). — Kamniške Alpe kažejo v legah nad 2000 m že nekoliko snega, vendar so: Vel. planina 1558 m nad Kam nikom in Krvavec 1853 m ter Kamniško sedlo 1921 m še vedno nenaporne in tudi v tem času zelo priporočljive, lahke vanju v Cerkveni ulici poslovodja tukajšnje tvrdke Seunig g. Alojzij King. Motiv samomora je neozdravljiva bolezen. — Iz Gruberjevega kanala so potegnili mrtvo truplo delavca Antona. Hribarja. Je-li Hribar ponesrečil, ali pa šel prostovoljno v smrt, ni znano. VELIKA EKSPLOZIJA V MARIBORU. Skrivnostna zaloga smodnika. Maribor, 5. decembra. Danes zjutraj okrog osme ure ie bil mariborski puškar Cutič v Slovenski ulici j zaposlen v svoji puškarski delavnici pri smodniku. Naenkrat pa je manjša množina smodnika iz dosedaj neznanih vzrokov eksplodirala. Prestrašeni ljudje so zaslišali strahovit pok in v hipu se je celo poslopje na dvorišču zrušilo v razvaline in zagreblo pod seboj Cutiča in ženo delavca Skrbinca z njeno 11 mesečno hčerko. V bližni stolni cerkvi je takoj bilo plat zvona. Rešilni oddelek po oves 1100 — 1150, fižol pisani 1450 1550, beli 1400 — 1500, moka *0* 2400 — 2550, «2* 2300 — 2400, «4» 2200 — 2300. za krmo 1100 — 1200, otrobi drobni 800 — 850, debeli 900 — 1000. Tendenca nespremenjena. Znaten promet. Novo olje v Dalmaciji. Iz Sibenika javljajo, da se na tamošnjem trgu trži letošnje oljčno olje po 50 — 56 K en kilogram. HMELJ. Češkoslovaški trg. Iz Zatca poročajo, j da je bila hmeljska kupčija zadnje dni zelo mala. Malo povpraševanja, malo ponudb. Cene so nazadovale na 600 — 720 Kč za 50 kg. Pivovarne računajo na daljni padcc cen, a producenti obljubljajo, da po teh cenah ne prodajajo svojih zalog. Celokupne zaloge so že zelo male. DOBAVE, ODDAJE IN PRODAJE. Dobava mesa. Dne 12. t. m. ob 10. dopol. sc bodo sklenile pri komandi vo). tionale. in funkcijonarji, pooblaščenim; za zastopanje družbenih interesov. S tem je važen del prvotno za rimsko konferenco predvidenega dela dovršen, tako. da je sedaj pričakovati hitrejšega poteka, konference. Državni funkcijonarji bodo uspeh posvetovanj predložili svojim vladam. Na konferenci v Rimu se bodo potem posvetovanja o definitivnem režimu zaključila. Konferenca se bo vTšila najbrže januarja. Kakor je predvideno, ima regime definitif stopiti v veljavo nazaj z novim letom 1923. = Pravilnik o trgovini z devizami in valutami. Iz Beograda poročajo, da je pomočnik finančnega ministra g. Plavšič izdelal te dni definitivni projekt novega pravilnika z devizami in valutami Kriza vlade lahko povzroči, da bo pravilnik stopil šele kasneje v veljavo. = Vprašanje izplačila nadaljnjega obroka ameriškega posojila. Beograjskr. »Politika* javlja, da je skupina Bler prosila našo vlado za podaljšanje roka za izplačilo nadaljnjih 10 milijonov dolarjev. =■ Kongres Glavnega zadružnega Ki-veza se vrši. kakor poročajo, dne 10. decembra, v Splitu. Na kongres bodo prišli zastopniki zadružništva iz cele kraljevine. Med drugim bo predaval na kongresu g. Miloš Stibler, šef kabineta poljedelskega ministrstva, o novem edinstvenem zadružnem zakonu za celo državo. Pred kongresom se vTši dne 8. in 9. decembra seja Upravnega odbora, na kateri se bo med drugim razpravljalo o osnutku Glavne zadružne banke. = Postranske (sporedne) carinske pristojbine pri uvoznem carinjenju blaga, ki se nahaja v privatnih carinskih skladiščih. Državni podsekretar za finance .je na vprašanje, ali se morajo pri uvozu carinskega blaga iz privatnih carinskih skladišč plačati vnovič postranske carinske pristojbine, z odlokom št. 311 od 25. novembra 1922 izdal carinarnam pojasnilo, da se pri uvozu blaga iz privatnega carinskega skladišča ne plačajo vnovič postranske pristojbine, ker se one po čl. 91 car. zakona plačajo že po carinski skladiščni deklaraciji, na temelju koje se blacro vskladišči v privatno carinsko skladišče in ker so v zadnjem odstavku 90. čl car. zakona predvidene »amo odredile o načinu, na koii se ima izvršiti carinjenje blaga iz privatnih carinskih skladišč, ni pa v omenjenem odstavku statuirana obveznost, ponovnega plačan ja postranskih pristojbin: razen tega je carinski pregled takega blaga isto veten s carinskim pregledom blaga, ki se nahaja v državnih carinskih skladiščih 06. čl. car. zak.). a na katero se ne plačajo vnovič postranske pristojbine. = Razstava dalmatinskih produktov. Iz Splita poročajo, da bo oljarski strokovnjak g. Bulič sredi decembra priredil v prostorih Trgovskega gremija v Mariboru razstavo in pokušanje vzorcev finih olj dalmatinskih oljarskih zadrug, dalje tamošnjih vin, likerjev, južneg;' sada. zdravilnih rastlin, eteričnih olj. konzerviranih rib itd. G. Bulič prired, enake razstave tudi v drugih mestih, med temi v Ljubljani. = Osnovanje nove trgovinske agencijt Ministrstvo za trgov, in industr. je odobrilo osnovanje pooblaščene trgovinske agencije v Skadru s podružnico v Dra-ču. Vodstvo agencije je poverjono Srb-sko-alban=ki banki na Cetinju. = Manjša tarifa za izvozno vino tudi na južni železnici Znižanje prevozne tarife za izvozno vino velja tudi na progah južne železnice pod pogojem, da se ' postaj te železnice kakor s postaj državne železnice ima predati vino z direktnim tovornim listom na postajo v ino zemstvo. = Tvornica orožja v naši državi. 1? Beograda javljajo: Te dni je posetil zu žarnr,bram"be'jV'rzp^"7azval7n"iZvleVel i nega okruga v Mariboru in pri komandan j naaje ministrstvo češkoslovaški poslanik se žtvega pa silno Razmesarjenega Cu-1 mesta v Ptuju in Slovenski Blstric, pis- 1 g. K.l, je* v Ptuju. Postal je žrtev zavratne j t„re. _ Pohorje ima po glavnem gre-pljučnice, ki je zahtevala v Celju v krat- j henu (in sicer od 1200 m višje) od Rog-kem času že več žrtev. Pokojnik je bil ye 1517 m (j0 Vel. kope 1542 m že krog pred preobratom trgovec v Gradcu in 20 cm snega. — Povsod je ob vedrih dnevih sedaj krasen razgled in na soln-cu (ako ni vetra) zelo prijetno toplo od I ob preobratu zastopnik jugoslovanskega konzulata. Zapušča ženo z osemletno hčerko. — Istega dne je umrla v Celju ga. Frančiška Pertot. soproga kamnoseškega mojstra »Kamnoseške družbe* ki je agilen član vseh narodnih društev. N. v m. p.! * Proslava 1. decembra v Murski So- ! Kocbek, posilstvo, 2 priči. Anton Lich-boti Poročajo nam: Narodna društva v j temvallner, umor, 3 priče, 2 izvedenca. Murski Soboti so priredila v proslavo 1 12. dec. Lipoš Farkaš, požig. 8 prič. Ka-uiedinjenja veselico, ki se je otvorila s , rel Ribič, umor, 8 prič. 13. dec. Jos:p Desmiio »Bože pravd e*. Nato ie Drof. 1 Linče. Dosilstvo. 3 priče: Ivan KramerJ tiča. 2ena Skrbinca in njena hči sta bili j že mrtvi. Vojaška oblast je poslala na lice mesta četo vojakov, ki so našli med razvalinami 27 zabojev vojaškega brezdimnega smodnika, očividno vtihotapljenega iz Avstrije, in 1 zaboj kamniškega smodnika. V štedilniku so našli med razvalinami skrit vojaški signalni aparat z žarometom. Pri nadaljne mpreiskovanju Cuti- K&lina. v spremstvu dveh članov če-mene neposredne pogodbe za dobavo me- j škoslovaškega poslaništva. Kakor se zr. 9. do 16. ure. Ker so tla mrzla, in vsled i čeve stanovanjske hiše so še našli v kon-slane skale, plošče, trava in dr. vse | zervnih škatljah večjo množino skritega opolzko, priporočamo na turah dereze, smodnika in med razvalinami cel zaboj posebno v jutranjih urah! (TPR.) sa za mariborsko, oziroma ptujsko in siovenjebistriško garnizijo za čas od 1. januarja do 30. junija 1923. Predmetni oglas je v ljubljanski trgovski in obrtniški zbornici na vpogled. Inštalacija električne razsvetljave. Dne 14. t. m. od 11. — 12. ure dopoldne j trjuje. je g. Kalina ponudil v imenu zne-ne velike češkoslovaške tvornice Skoda v Plznju osnutek tvornice za orožje v Beogradu. Kakor je znano, so se podobne ponudbe stavile tudi s francoske stra- ni. — Uvoz Jejc v češkoslovaško. Na" se bo vršila v pisarni Gradjevinske sek- ' generalni konzulat v Pragi javlja našemu cije v Užicah ofertalna licitacija glede ministru trgovine in industrije, da je Če oddaje inštalacije električne razsvetljave v okružni bolnici na »Krčagovu* v Užicah. Predmetni oglas je v ljubljanski tr- italijanske municije. Pred par tedni so j «ovsW in obrtniški zbornici na vpogled. Mariborska porota. 11. dec. Maks j Cutiču zaplenili 20 vojaških pušk. Manj je poškodovalo tudi neko žensko, | ki je stala Mizu skladišča in nekemu ! . , uradniku, ki ie ravno zajutrkoval so zle- , n)a za mornarico v Zemunu se bo vršila Dobava volnenih zimskih in bombažnih letnih maj ter spodnjih hlač. V pisarni Intendantskega odseka Odele- tela vrata v hrbet. 115. t. m. ob 11. url dopoldne ponovna iofertalna licitaciia zlede dobave 1000 vol- ekoslovaška zabranila izvoz jajc, a. carino na uvoz jajc znatno znižala. = češkoslovaški petkronskl bankovci, izdaja 15. aprila 1919. izgubijo z 81. decembrom 1922 veljavo zakonitega plačilnega sredstva. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdalatelj Konzorcil »Jutra* Tisk Delni&ke tiskarne, d. d. v Ljubljani ta^rfSrrferšr ST Obsojenci , , '4. Gospodična Eva. Po popoldanski vožnji je gospodična Eva odšla v svoj zasebni del palače. Guvernerjeva hčerka je stanovala v iztočnem krilu prvega nadstropja. Tam je imela vse, kar spada h knežev-ski domačnosti, budoarje. salone, razne kabinete, vse v slogih pol tucata prošlih stoletij. Spalnica na primer je bila asirska, štirje krilati levi iz starega zelenega mramorja so nosili bron-čano posteljo, h kateri je pristopila čez štiri etopnjice. Toda lepa učena, in sicer resno in resnično ter temeljito učena poznavalka stare zgodovine je bolj ko to svojo spalnico ljubila svojo knjižnico, ločeno od oficijelne knjižnice Velike palače ter nekoliko manjšo, pa dragocenejšo. Za svojo lastno rabo je guverner zbral nekaj nad trideset tisoč zvezkov. Gospodična Mac Head Vohrova je imela .le nekako polovico toliko. Toda bi-bliofili v New Orleansu in v Bostonu so le z občudovanjem govorili o tej zbirki, ki so jo tudi v ostali Ameriki in celo v Evropi dobro poznali pod imenom »Evine zbirke*. Knjižnična dvorana je bila dokaj obsežnejša, kakor potrebno, in knjige so stolovale na čudovito lepem pohištvu pristnega srednjeveškega sloga, kakor stari vitezi, ki so jih iz njihovih gradov spravili v muzej. Kfijigfe to bile ena glavnih nagnenj gospodične Eve. Skoraj na vsaki strani je bila kakšna njena lastnoročna beležka. Vrhu tega je pa gospodična Eva zbrala že prav lepe prieetke velike galerije slik. Starih slik, seveda. Skozi visoka gotska okna je padala zamolkla svetloba. Izrezljani hrastovi okraski, ki se šopirijo z obeh strani ro-zete, se nadaljujejo zunaj v kameni-tem. pokritem dvojnem balkonu. Na njem stoje hrastove omare s cvetlicami in listjem, tako gostim, da te le balkon spominja na viseče vrtove Semi-ramide. Tu je gospodična Eva Mac Head Vohr sedla, še predno je slekla plašč. Bilo je v zadnjih dneh marca. Prvi mrak zgodnje spomladi je bil tako hladen, da je topleje ogrinjalo bilo še potrebno. če si hotel mirno sedeti na prostem, sredi tega hladnega večera . . . Solnce je zašlo pred pol ure. Na za-padu se dvigajo nekakšne megle, ki kakor prestralo legajo čez široko skoraj krvavordečo zarjo. Na iztoku vstaja noč in lega čez ravnino. Sredi neba se ostro lomijo barvne ploskve, žareča rdečica zapada z ažurno modrino in smaragdnim zelenilom, vstajajočim z iztočnega firmamenta. Popolen mir se je razprostiral nad zemljo, večerna tišina je zavladala. Ko je gospodična Eva Mac Head Vohr stopala poprej mimo otrih luksu-rioznih knjižnih polie iz stare hrasto-vine, je segla med knjige in si vzela eno, kakor slučajno. Sedaj sedi na ka- tiVer.itefn balkonu, strmi v nebeško prelivanje barv, ko si dan in noč delita nebeške strani, — potem pa pogleda zopet na knjigo na svojih kolenih ter jo odpre, kjer hoče knjiga sama. Na koncu 293. strani čita gospodična Eva Mac Head Vohr te-le vrstice: »XXV. pismo o vseh trenutkih mojega življenja. 1774. Prijatelj, — trpim! — ljubim te! — pričakujem te!» Guvernerjeva hčerka prečita to vrstico in se zgar.e. kakor presenečeni, ter odloži knjigo. Potem vstane, se nasloni na kamenito ograjo in obstoji dolgo časa. ter strmi venkaj v rastočo noč . . . Brez dvoma re pre&itane besede skladajo s tajno njeno mislijo. Katero mlado dekle pa naj čita tri, štiri besede o ljubezni, ne da bi te besede tudi nje ne zadele? Ali ne vzbudile v njej 'orodnega odmeva? Takšnemu odmevu brez dvoma prisluškuje tudi Eva, in je presenečena. Morda so to tajni, posebni stiki misli, slučajnosti, . . . kdo ve? . , . Lahni koraki na mozaikovem parketu. Spoštljivi glas sobarice: « Milosti va gospodična morda ne ve, da je že tričetrt na osmo? Katero obleko ukazujete za diner?» »Žolt-o Crepe de Chine.* Odgovorila je brez premišljevanja. Glas ni donel kakor da je glas žene, ki je baš sanjarila. Morda se je gospodična Eva Mac Head Vohr bila vdala sanjam, morda sanjari še sedaj. Toda ona je tiei žitnega kralja, njene služabnice niso poznale nobene njene tajnosti in ona sama ni nikdar čutila potrebe, da si izbere med njimi kakšno posebno zaupnico. V oblačilni dvorani, prostorni kakor kakšen diplomatski salon, oblačijo štiri služabnice gospodarico in jej prilagajo ter gubajo svetložolto svilo okrog vitkega telesa. Pol gola — v letu 1990. so nosile ženske obleko zelo izrezano, desno ramo in desno roko docela nepkorito. in moda na levi strani preklanih kril se je baš zopet pojavila, — pol gola je gospodična Eva Mac Head Vohr uprav presenetljivo izpremenjena. Pred uro smo jo videli v obleki za na ulico; takrat je njena postava bila športna, tanka pa krepka. Sedaj se ti odkriva dama sveta, in linija bele roke poteka tako harmonično, da jej skoraj želiš negibnosti, samo da ne bi gibljej motil te harmonije. Gospodična Eva Mac Head Vohr je visoka, gibka, krepka in vitka. Lice jej je voščeno, grudi pa snežne. Kakor je tudi gospodična Eva bleda, — je bleda vendarle, v kolikor jej sami ta bledica ugaja. Dasi je še dekle, vendar dobro razume umetnost šminkanja, če se ga tudi poslužuje le za- večerno umetno svetlobo. Solnce je preveč izdajalsko! Kraljevskim hčeram ni treba. da čakajo na zakon, da jim postanejo dostopni privilegiji omoženih sester. — in Mac Head Vohr je gotovo vladar za deset kraljev! Iz daljave se začuje v oblačilno d v o. jano sonorni glas goueja. «Osma petindvajset,* jej potrdi prva *-podična Eva. Pripravljena je. V steklih se odbija njena slika. Zdi se, da je zadovoljna ž njo. »Osma petindvajset,* je potrdi prva sobarica. Gospodična Eva Mac Head Vohr s« odpravi k vratom, pa se naenkrat in nepričakovano ustavi, okrene, vrne v knjižnico, vzame isto knjigo, kakor prej, jo še enkrat odpre, na kratko nekaj čita, — morda isto vrsto, kakor prej, — potem pa molče in negibnega obraza zapusti sobano. 5. Guverner Mac Head Vohr. Guverner je svojo hčer pričakoval r malem salonu. Povabljena sta bila dva gosta: Ralph Athole. poverjenik za notranje in zunanje zadeve, in pa šefir:-žener Andrej Ferrati. Sedaj se razgo-varjata, prvi dokaj flegmatično, drugi dokaj živahno, guverner ju pa molče posluša. Pravkar govori ali pravzaprav odgovarja Ralph Athole: »Ne. dragi moj. ničesar še nisem dognal. Kakor je takšna preiskava enostavna in celo elementarna, je vendar potrebno nekaj časa, da prideš na mesto in da vidiš in razumeš. Tudi Cezar je potreboval toliko časa: »Veni, vidi.» Čim se vrnejo moji agenti, bom že vedel, kaj se godi v blokih. Zadeva je že toliko važna, da se nočem posluževati niti brzojaVov niti telefonov.* »0?» (Dalje prihodnjič.) Objave * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes zvečer ob tričetrt na S. uro vrši se skupna pevska vaja. Prosimo člane zbora, da se točno in polnoštevilno udeleže vaje. Odbor. * Orkestralno društvo Glasbene Matice. Danes v sredo, 6. t. m. je vaja orkestralnega društva Glasbene Matice ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Radi bližajočega se koncerta, obisk neobhodno potreben. * Goriška podružnica SPD. sedaj s sedežem v Ljubliani vabi svoje člane na redni občni zbor za leto 1922, ki se vrši 15. t. m. ob 20. uri z običajnim dnevnim redom v Narodni kavarni (zadnja soba). * Društvo delovodij in industrijskih aradnikov v Ljubljani opozarja vse svoje društvenike, da se vrši prihodnje zborovanje v soboto 9. decembra ob pol 19. uri v rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Ker so zelo važne točke na dnevnem redu, prosimo vse člane da gotovo pridejo k zborovanju. K pristopu so vabljeni vsi tovariši, kateri še niso včlanjeni. — Odbor. * Prijave življenskih potrebščin. V »Uradnem listu* z dne 14. oktobra t. 1. št. 107 je bil objavljen razpis ministrstva za socialno politiko, da morajo veleposestniki, trgovci in mlinarji prijaviti do vsakega desetega dne v mesecu vsako tudi najmanjšo količino sledečih predmetov: pšenica, rž, koruza, ječmen, oves, pšenično moko (krušnjo in za kuhanje), koruzno moko, otrobe in kokolj i. s. v Ljubljani policijskemu ravnateljstvu. Gre-mij trgovcev opozarja vse svoje člane na razpis s pripomnjo, da točno prijavijo svoje zaloge v predpisanem času, da se izognejo plačilu troškov strokovnjakom, ki pregledujejo poslovne knjige, pisma in ostale papirje vsem, ki ne bi v omenjenem roku predložili prijav pristojnemu oblastvu. Citirani «Uradni list* je interesentom v vpogled v Gremijalnl pisarni: Gradišče 17/1. * Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Članom pokojninskega zavoda za nameščence se naznanja, da se volitve delegatov do sedaj radi neobjave Statuta v Službenih Novinah še niso mogle razpisati. Statut je sedaj v Službenih Novinah razglašen in se bodo volitve še ta mesec razpisale. Imenik volilcev bo razgrnjen v 5 izvodih pri pokojninskem zavodu od 8. do 20. ure, v po 3. izvodih v trgovski zbornici in delavski zbornici v Ljubljani, v 2. izvodih na magistratu v Mariboru in po 1 izvod na magistratu v Celju, Ptuju in obč. uradu v Trbovljah, v trgovački komori in v radnički komori v Splitu. 4 Tako je prav! Poročajo nam s Polzele: Na praznik ujedinjenja dne 1. decembra je visela v nekdaj zagrizeni nem-škutarski tovarni na Polzeli lepa nova državna zastava na visokem drogu. Vodstvo tovarne (dr. Wildi, inž. Lakot ter prokurist Tomažič) udeležilo se je poleg drugega tovarniškega uradništva korporativno slavnostne maše, kar je napravilo najboljši utis. Videti je, da je zavel po nacionalizaciji te nekdaj pro-nonsirane tovarne v sedanji »Strojilni, lesni in kemični Industriji, d. d.» na Polzeli čisto drugi — iugoslovanski — duh, kar prav toplo pozdravljamo. Želeti bi bi lo le še, da bi «Sokol» na Polzeli razpel svoja krila bolj energično in na široko, kot dosedaj. * Za Aškerčev spomenik. II. izkaz prispevkov (zbirka g. Hinka Nučiča, reda-telja drame Narodnega gledališča v Zagrebu). Darovali so: po 200 K: Alfred Grunhut, član drama, Vera Hržič-Niko-lič, članica drame, Hinko Nučič, reda-telj drame, Vika. Podgorska, članica drame, Štefanija Skrbinškova, igralka; po 120 K: Josip Bah. admin. ravnatelj Nar gledališča, prof. Julio Benešič, upravnik Nar. gledališča. Marta Pospišil, članica opere, Ljerka Trantner. članica drame po 100 K: Aleks. Binički. redatelj opere, Stjepan Bojničič, član drame, dr. Branko Gavela, ravnatelj drame, Zlata GJun-gjenac, članica oiere, Fanika Haiman. članica drame,. Peiar Koinovič. ravnatelj opere, Josip Križaj, član opere, Robert Primožič, član opere, Ivo Raič, redatelj drame; po 80 K: Ančika Kernlc, članica drame; po 80 K: Ivo Badalič, redatelj drame, Djuro Devič, član drame, Drago Hržid, član opere, Mihajlo Markovič, član drame, Boren Metelka, član drame, Milica Mihičič, članica drame, Ivo Mir-jev, član drame. Dragutin Mondecar v Varaždinu, dr. Milan Ogrizovič, profesor glumačke škole, Lucija Ožegovič, članica opere, Josip Pavič, član drame, Peci-ja Petrovič, književnik, Strahinja Petrovič, član drame, Josip Rijavec, član opere v Beogradu, Fran Sotošek, član drame, Tito Strozzi, redatelj drame, Zvoni-mir Tkalec, član drame, Marko Vuško-vič, član opere; po 40 K: prof. Joža Iva-kič, dramaturg. Josip Krameršek, član drame, Josip Papid. član drame, Juro Rošič, član drame, Vlado Štamcar, član opere; po 20 K: Slavko Batušič, pom. dramaturg, Dubravko Duišin, član dra- me, Svetozar Miljutinovič, član drame, Milan Sepec, član opere; po 10 K: Predrag Milanov, član drame. — Skupaj 4200 K. S I. izkazom vred 20.375 K. — Dr. V. Kisovec, blagajnik. kanmiiko, priznano najboljše kakovosti, vedno v zalogi (dnevna produkcija 1 vagon) po zmernih cenah, nudi: FRANC BODLAJ ->trgoveo z losom la apnom Kroji garjevo, pošta Kamnik. gumijev podjetnik Sukno za promenadne ln športne obleke v bogati izbiri 84/11 fl. S E. laiicrRŠ »»o Vremensko porodilo Ljubljana, 5 decembra 1922. __Ljubljana 306 m nid morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd , Dunaj • • Praga . . Inomost, . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 770-8 769-3 76/7 7718 7705 769-7 Zračua temperatura 1-8 3-8 t-6 40 10 0-0 Veter braivettd » it n sev. zap. jug. zap. Obl&čuo 0—10 oblačno jasno ,» oblačno več obl. voč jasno Vaše obuvalo trpežno in Efektna. A Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter na veiiko pri 3ERSON-&AVCUK, d. d, Zagreb, Wilsonov trg 7. V Ljubljaui barometer nižji, temper. višja. Solnr.e vshaja ob 7-29. zahaja ob 16-13 P. n. trgovcem, tovarnarjem, stavbnlkom in obrtnikom naznanjam, da sem prevzel za vso Slvvenijo generalno zastopstvo tvrdke: 2;sc8in!efte tovarne in vrvarsklh issEeSkov Saffcouši i Baž-3sdr©g, d.«., Zagreb. Tovarni v Zagreba ln v Miletičn (Ba6ka). Imel bom tudi veliko komisijsko s.uadišče vsega Uaga, spadajočega v to strok", v Ljubljani, tako da mi bo mogoče vsako naročilo točno, solidno in po konkurenčnih cen ah izvršiti. Med drugimi izdt-lki izdeluje tovarna itrango, cnngelne, uzde, vrvi za seno, prtljago, ssavbalke, zvonove, perilo itd., motvoz (špago^ v klopčičih, v zavitkih, dreto, vreče, platno iz jute itd. Zahtevajte vzorce in cenike! Gg. engrosisti dobe primeren popust 4102 Albin Turk, agentnra la komisijska trgovina v Ljnbljanl, Prešernova ulioa čt. 4S. «t»n.t. d* BO b..«fl DIB. «•-, «« — mntik.) N. »oraS.nl. u «d9o».rJ. K »k« 1« »pr.S«n|. prlloSnn. »n.mk. » .dgo.or._ Izučen sedlar 4105 išče službe v kaki tovarni Naslov pove uprava »Jutra*. konjska oprema, in velik usujat potovalni kovčeg, vse skoraj novo, so skupno za 7000 Din proda. Naslov v upravi »Jutra* 4128 Pošten mladenič išče službo po možnosti s stanovanjem kot sluga pri kakem podjetju v Sloveniji-Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro „Vesten" na anon. družbo Aioma Comp&nj v Ljubljani, Ko grešni trg 3. Absolvent eksportne akademije, zmožen slovenščine, nemščine, francoščine, deloma hrvaščine in italijanščine, išče službo. Cenjene ponudbe pod »Takoj ali pozneje» na upravništvo »Jutra*. 4156 Solloltatorja, 4147 izurjenega v vseh poslih večje odvetniške pisarne z zmožnostjo da samostojno obračunava, vodi eksekucije, kole-jar, evidenco itd., tudi vpoko-enega sodnega uraunika, sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani. Poiiudbe pod označbo cSolicitator* je nasloviti na upravo »Jutra*. Redka prilika! Voz (zapravljenček) z dvema sedežema, lepe sani, doprsna Proda se vež metrov svetlo modrega pliša, primernega za zastore ali tapeciranjo. Naslov povo uprava »Jutra*. 4157 Krasno božična darilo za večje dečko, kompletna železnica z večjimi vagončki in več metrov k temu spada-jočimi tračnicami, se proda. 1'oizve se: Wo!fova ulica 3, I. nadstropje. 4159 Hiša z velikim vrtom blizu okrajne ceste v Trbovljah, se po zelo ugodni ceni proda. Več se poizve pri Ivanu 0 rešniku, zaloga piva, Trbovlje 2. 4095 stranka* na upravo »Jutra* 4161 h lesno industrijo se išče: Dve mesečni sobi, lepo mebiirani, vsaj ena s posebuim vhodom, iščeta za akoj ali pozneje dva brata. ; Najemnina postranska stvar, i Dopise pod Šifro „2 sobi" na . anončno družbo Aioma Com-nanv, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 4109 knjigovodja zmolea laičine, oziroma francoščine Korespondence 4163' želi lepa 18 letna naobražena gospodična s enakim goppo-doai v svrho razvedrila. Prednost imajo akademsko izobraženi. Ponudbe pod »Vesna«, poštnoležeče Kropa. Trgovska hlia v zelo prometnem kraju, v bližini rudnika, ob južni železnici, se proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 4106 Dve sobi s kuhinjo, tudi v novi zgradbi, iščem. Plačam lahko za dve leti v naprej. Ponudbe pod »Mirna Soplsovaaja 4164 želi bogat, mlad samec v svrho poznejše ženitve z inteligentno gospodično lepe zunanjosti, v starosti od 17 do 21 let staro. Prednost imajo trgovsko naohražene. Le resne ponudbe s sliko pod »Tajnost 711», postnoležere Podnart. Za božično in novoletno darilo 4149 je več novih modelov lično izdelanih športnih vozičkov za otroke poceni Larazpoiago.