Istvän Fried
Budimpešta
JERNEJ KOPITAR IN MADŽARSKA KULTURA
Kopitarjevo' široko zanimanje seve ni moglo prezreti tudi madžarske kulture, v njej pa madžarskega jezikoslovja in slovstva z njunimi vprašanji. Njegovi članki in njegovo dopisovanje dokazujejo, da je pazljivo spremljal delovanje madžarskih znanstvenikov, pesnikov, zgodovinarjev in jezikoslovcev ter ni redko v kaki glosi ali v pismu - ki je imelo vrednost razprave ali polemičnega članka - izrazil svojega soglasja ali nasprotnega mnenja.
Tega ne dokazuje samo njegovo dopisovanje s K. G. Rumyjem,^ marveč tudi številna mesta v njegovih pismih J. Dobrovskemu' pričajo o tem, da Kopitarju ni bilo vseeno, kako mislijo na Madžarskem o vprašanjih, ki zanimajo tudi njega In sicer tembolj, ker so ta vprašanja bila povečini skupna. Saj so se Kopitarjeva »avstroslavlstična« zamisel," njegova karantansko-panonska teorija' in njegovo splošno slavistično delovanje s številnimi mesti dotikali z izrecno madžarskimi znanstvenimi (in ne le znanstvenimi) vprašanji. Tudi v madžarskem znanstvenem življenju so na začetku XIX. stoletja prišli na dnevni red slovenske izposojenke v madžarščini in predvsem v zvezi s tem tudi slovansko-ma-džarski jezikovni stiki; madžarsko stališče je nasplošno nasprotovalo Kopitarjevemu slovanskemu ah avstroslovanskemu gledanju.* Zavoljo tega je Kopitar ocenjeval madžarske uspehe glede na to, koliko so mu nasprotovali ali dopolnjevali njegove nazore.
Opozoriti moramo še na neki dejavnik. Misleci madžarskega razsvetljenstva, so od 70-ih let XVIII. stoletja dalje vse določneje označevaU tisti idejni sistem, ki je dosegel svoj vrh v izoblikovanju madžarskega narodnega kulturnega programa.' Seveda je bil ta program utemeljnen v razsvetljenstvu, toda nesporno je imel narodni značaj. V tem programu niso nastopali le navidez tako daljni cilji, kot ostvaritev Madžarske akademije znanosti ali ureditev knjižnega jezika, ki bi ustrezal vsem sodobnim zahtevam (očiščen narečno-po-krajinskih prvin)* ali pa gojenje gledališča v madžarščini - ampak tudi nasploh jezika, izoblikovanje izrazja posameznih znanosti (pravo, matematika itn.). V zadnjih letih vladanja Jožefa II. se je pojavila tudi zahteva, da postane madžarščina uradni jezik, v nasprotju z jezikovnim ukazom Jožefa IL, ki je postavil nemščino za uradni jezik na Madžarskem. Čeprav je za vlade Leopolda IL, nato pa Franca I. v bistvu prišlo do kompromisa med dinastijo in madžarskim plemstvom, je madžarsko narodno gibanje živelo naprej, kvečjemu se je spremenila njegova oblika. Tako zahteve kulturnega in jezikovnega programa niso prišle z dnevnega reda.
S temi zahtevami je povezan tedaj še daleč ne nepomemben pojav pomadžarjevanja. Posebno na državnem zboru 1790-91' so izražali mnenja o pomadžarjevanju. Le-ta so po
' Jože Pogačnik: Jernej Kopitar. Znameniti Slovenci. Ljubljana 1977., Isti, Bartholomäus Kopitar. Leben und Werk.
München 1978. Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen. Bd. XV.
' Kopitars Brietwechsel mit Karl Georg Rumy. Hrsg. von Fritz Valjavec. München 1942.
' Briefwechsel zwischen Dobrowsky und Kopitar. Hrsg. von Vatroslav Jagić. Berlin 1885.
Eduard Winter: Romantismus, Restauration und Frühliberalismus in österreichischen Vormärz. Wien 1968, 67-70.
* Jože Pogačnik: Von der Dekoration zur Narration. Zur Enstehungsgeschichte der slowenischen Literatur. München 1977, 104-118.
'Fried Istvän: A magyarorszägi szlavisztika kezdeteihez. Helikon Vilägirodalmi Figyelö 10, 1964, 295-301. 'Kosary Domokos: Müvelödes a XVlll. szazadi Magyarorszägon, Budapest 1980, 562-671.
* Tolnai Vilmos: A nyelvüjitäs. Budapest 1929., Heinrich Becker: Zwei Sprachanschlüsse. Leipzig 1948.
' Marczali Henrik: Az 1790-91-diki orszäggyüles. Budapest 1907. l-ll. kötet Tudi: Arato Endre: A magyar »nem-zeti« ideolögia jellemzö vonäsai a 18. szäzadban. In: Nemzetiseg a feudalizmus koräban. Kiadta: Spira György-Szücs Jenö. Budapest 1972, 130-181.
62
1795 - ko je madžarsko narodno gibanje bilo potisnjeno v defenzivo od dunajskega absolutizma - za čas utihnile in najboljši med madžarskim plemstvom ter z njimi povezani izobraženci, ki so v zaporih Kufsteina in Speilbverga razmišljali o vprašanjih madžarskega jezika, so kvečjemu tehtali nekatera pretiravanja.
Ti izboraženci so se udeležili madžarskega jakobinskega gibanja in zato prišli v ječo, približno tedaj, ko je Kopitar hodil v šole. Prvo desetletje XIX. stoletja pa je bilo zopet polno borbe med dunajskim dvorom in madžarskim narodnim gibanjem. Dunajski dvor se nič ni brigal - predvsem zavoljo francoske nevarnosti za časa Napoleona- za madžarske pravice in za njih posebni položaj v državi, zagotovljen v »kronanjski prisegi«. Zahteval je vedno več vojakov, živeža in denarja. Madžarsko plemstvo se ni nagibalo k mogočemu francoskemu zavezništvu, tudi Napoleonov poziv Madžarom ni vzbudil pomembnega odmeva v tej družbi.'" Najboljši med plemstvom, ki so bih v 1780-ih letih razsvetljeni reformatorji, kakor tudi iz ječ osvobojeni in nanovo odrasli izobraženci, pa so se borili delno za uresničevanje razsvetljenskih mish, delno pa- neločljivo z le-temi - za uresničenje narodnih ciljev.
To vedno močnejše gibanje, ki bi ga mogU označiti delno kot narodno, delno kot proti ab-solutizimu usmerjeno, je hotel dunajski dvor onemogočiti." To gibanje seve ni bilo enotno, saj je bil v njem udeležen tako jakobinsko čuteči, nato pa bonapartisučni gospodarstvenik Gergely Berzeviczy, kot opozicijski plemič Jozsef Vay, ki se je uveljavil v organizaciji šolstva in v besednih spopadih v državnem zboru, kakor tudi pesnik in prenovitelj knjižnega jezika, prevajavec Goetheja, Herderjain Shakespearja, Ferenc Kazinczy, pa tudi tedaj še k bonapartizmu nagnjeni, pozneje romantično nacionaUstični zgodovinar Istvän Horvat Dunajski dvor je želel udeležence tega neorganiziranega gibanja delno pridobiti kot skrivne zaupnike, delno pa je uporabljal grožnje proti njim. Toda našel je tudi tretji način. Z izzivalnim namenom je razpisal natečaj o tem, ali je madžarski jezik primeren, da postane uradni jezik v državi.'^ Dvor je pričakoval od natečaja, da se bodo njegovi udeleženci zavzeli za latinščino ali nemščino in to dokazovali, obenem pa je dvor želel tudi, da bi se prebujajoča slovanska samozavest obrnila proti Madžarom. Saj je mogoče - so menili na Dunaju - slovanske aspiracije vselej izigrati z madžarskimi prizadevanji, kakor je dokazal 1790. temešvarski srbski kongres. Ta politika po geslu: deli in vladaj, je vzpodbujala dunajske dejavnike, da so v ocenjevalni odbor za omenjeni natečaj naprosili tudi dva slavista: J. Dobrovskega in J. Kopitarja. Tako je Kopitar delno prišel v neposredno bližino madžarskih jezikovnih prizadevanj, delno pa je utegnil dobiti dober pregled o tem, ah grozi nevarnost njegovim avstroslovanskim zamislim od madžarske strani. Samo bežno pripomnimo, da njegovega iz razsvetljenstva izvirajočega kriticizma, njegovega slovstvenega naziranja, priznavajočega klasicistično estetiko in njegove tendence, ki se je zavzemala za nemško-slovansko sožitje, niso ostro kritizirali na madžarski strani, marveč slovensko romantično gibanje (Prešeren in Matija Čop), nato pa ga je zavračal češki slavizem, usmerjen proti njemu. Njegovo veliko delo, Glagolita Clozianus, pa je bilo deležno enega najlepših priznanj od madžarskega romantičnega nacionahsta, zgodovinarja Istvana Horvata, ki se je boril proti Slovanom."
Ce se povrnemo v 1810-ta leta, vidimo, da se je bil Kopitar - preden je bil temeljito ocenil dela natečaja - dodobra seznanil z nekaterimi vprašanji madžarskega jezikoslovja. Na straneh Wiener Allgemeine Literatur-Zeitung je sam načel vprašanje slovanskih izposo-
'»Kosary Domokos: Napoleon es Magyarorszäg. Budapest 1977.
" Wertheimer Ede: Az 1807-diki magyar orszäggyüles. Szäzadok 30, 1896, 293-309, 394-412. 12 Natečaj je bil najprej objavljen v imenu knjigarne Cotta v Allgemeine Literaturzeitung v Tübingenu. Njegovo besedilo je pozneje objavila Wiener Allgemeine Literatur-Zeitung in peštanski Hazai Tudösitäsok. Glej več v Heinrich Gusztav: Kazinczy Ferenc tübingai pälyamüve a magyar nyelvröl. Budapest 1916. " Horvat Istvän: Glagolita Closianus. Tudomänyos Gyüjtemeny 20, 1836. 12. iüzel, 116-118.
63
jenk v madžarščini,''' kot urednik in aktivni sodelavec je mogel v dunajskih listih (Vaterländische Blätter, Neue Annalen itn.) brati mnoge vesti, ocene in članke s področja madžarskega slovstva in madžarskih znanosti.'^ To je omogočalo tudi dejstvo, da je na Dunaju živel in imel s Kopitarjem sorazmerno ozke stike Johann Christian Engel," latinski in nemški publicirajoči zgodovinar, ki je bi v Göttingenu Schlözerjev učenec, pozneje pa postal Schlözerjev oponent. In čeprav sta tako Dobrovsky kot Kopitar ugovarjala pravilnosti marsikatere Engelove trditve, sta vendar obe strani videli koristi teh stikov. Kopitar se je vsekakor temeljiteje poučil o madžarskem stališču. In čeprav je bil Engel bolj kritičen do srednjeveških virov, kot so bili njegovi predniki, ter temeljiteje raziskoval stike med Madžari in sosednimi narodi, njegovo zgodovinarsko delovanje prav s slavističnega vidika ni v vsakem pogledu neoporečno. Prezrimo za zdaj, da je Kopitarja njegovo enostransko slavistično gledanje večkrat zavedlo v ocenjevanju madžarske zgodovine in madžarskega jezikovnega razvoja v pristranske in manj stvarne izjave.
Dela, ki so prispela na omenjeni natečaj, je prejel tudi Kopitar." Enaindvajset se jih je udeležilo natečaja. Od teh jih je pet brez pridržka predlagalo madžarščino za uradni jezik, štirje pa so se zavzemah za ohranitev nemškega ali latinskega jezika, to je s pridržkom. Dvanajst se jih je izjavilo proti madžarščini, in sicer osem za ohranitev latinščine, trije so se zavzeU za uvedbo nemščine, eden od udeležencev pa se ni mogel odločiti med nemščino in latinščino. Zanimivo, da je Johann Fejes, ki je bil iz vrst plemičev še z zavestjo - »Hungarusa«, s slovaško-nemškim-madžarskim jezikom, predlagal latinščino; enako Samuel Bredeczky, Ivovski duhovnik, ki si je pridobil ime z zbirko študij topografskega značaja. Madžarščino je z nekimi pogoji predlagal Johann Genersich, nemški pišoči li-cejski profesor v Kežmarku, in navdušeno se je poganjal za madžarščino Gabor Döbren-tei, poznejši tajnik Madžarske akademije znanosti, kakor tudi - najbolj na višini - Ferenc Kazinczy.
Posebno zanimivo je, da je Kopitar med branjem spisov, ki so bili vposlani pod gesh, z ne-zmotno zanesljivostjo uganil Kazinczyjevo avtorstvo in se z njegovim spisom ukvarja najobsežneje: »Für das Ungrische, und noch dazu aus dem Ungrischen übersetzt!« - piše Kopitar razburjeno. »Wenn wir uns nicht sehr irren, so ist der Dichter Kazinczy der Verfasser; diese Schrift ist die erträglichste dieser Partei, weil sie schimmernd und doch im Ganzen ziemlich bescheiden ist«." Nadalje dolgo polemizira s Kazinczyjem. Odgovarja na vsa mesta, kjer se Kazinczy polemično upira absolutističnim in protimadžarskim prizadevanjem dunajskega dvora. Brez pripombe pa je pustil Kopitar Kazinczyjev slovstve-nozgodovinski pregled ter oris madžarskega slovstva svoje dobe.
Kazinczyjev izredno zanimivi, v duhu klasicistične estetike podani oris je utegnil biti tudi za nepoznavavce privlačen. Toda prav Kopitar ni bil nepoznavavec. In dejstvo, da niti ene pripombe ni postavil k nenarodnopolitičnemu, marveč literarnemu delu, opravičuje tudi tiste, ki prisojajo Kopitarju oceno grških pesmi Läszlöja Ungvärnemethija Tötha, pesnika posebneža v dobi madžarskega neoklasicizma." V tej oceni seznanja Kopitar z življenjem mladega umrlega pesnika, ki je pesnil v grščini in madžarščini ter ga označuje: »Kenner des griechischen Geschmacks. / ... / ein begünstigter Liebling der griechischen Musen und Grazien«. Nadaljuje pa: »Nach Kazinczy in Tövisek es Virägok (Dörnen und Blumen) hat noch kein magyarischer Dichter so gelungene Epigramme im griechischen
" Fried: op. cit Gl. 6. opombo., Barth. Kopitars Kleinere Schriften. Wien 1857,146-147,147-148,153,155, 165-159, 162-166, 174, 181.
" Palos Bernardin: Irodalmunk ismertetese XIX. szäzad-eleji nemet folyöiratokban. Pees 1929.
"Ludwig von Thallöczy: Johann Christian Engel und seine Correspondenz. 1770-1814. München-Leipzig 1915.
" Heinrich: op. cit 178-184: Gutachtlicher Bericht über die Beantwortung der Preisfrage in betreff der ungarischen
Sprache von Kopitar.
"Op. CiL 183.
" Jerneja Kopitarja Spisov II. del Uredil: Rajko NahUgaL Ljubljana 1944, 400-405.
64
Geiste geschrieben als Töth Läszlö«. Omemba Kazinczyja in dejstvo, da v oceni navaja Kazinczyja v madžarščini in nemščini ter imenuje njegove epigrame ponovno trelllich, dokazuje, da simpatija, ki veje iz ocene, ni naključna. Toda tudi spodnji odlomek priča o tisti nazorski sorodnosti, ki je v estetiki zbhžala Kopitarja in Kazinczyja, njun klasicizem: »Mit recht wünscht Hr. Töth, dass diejenigen magyarischen Dichter, die sich nicht zu den Oden und anderen erhabenen Dichtungsgattungen erheben können oder wollen, mehr auf Romanzen und Balladen, die sich von ungrischen Schönen, in Begleitung der Guitarre gesungen, lieblich hören lassen würden, als auf Lieder über abgedroschenen Themen, z. B. auf den Wein, die Tabakspfeife u.s.w. verlegen möchten.«
In da je Kopitar spoznal vrednote tudi tedaj, če se je srečal z nasprotnim naziranjem, o tem priča del njegovega pisma: »Den Salagius habe ich auch bei der ersten Durchblätterung, ungeachtet sines sichtbaren Madjarismus, bewundert«.^" Z zgodovinarskim delovanjem Istväna Szalägyija se je Kopitar soočil tudi ob izdaji Glagolita Clozianusa in omenjeni njegov madžarski ocenjevavec, Istvän Horvat, je poudaril prav to, daje Kopitar ponovno objavil spis tistega salzburškega Anonimusa, ki ga je že izdal Szalägyi v De statu Ecclesiae Pannonicae. Toda Kopitar je ta spis primerjal tudi z drugimi rokopisi in je tako popravil tudi madžarske domneve, kar poudarja madžarski zgodovinar,^' ki ga je Kopitar drugod opravičeno grajal.^^
Kopitar pa je pomagal tudi, da je madžarska antologija (Poetry of the Magyars) navdušenega, toda pesniško ne preveč nadarjenega angleškega prevajavca, Johna Bowringa, prišla na Madžarsko. Kopitar je dobil namreč do rok objavljeno antologijo ter jo postal Györgyu Kärolyu Rumyju, ki je z Bowringom sodeloval, ter Gäborju Döbrenteiju". In čeprav je Kopitar tolikokrat grajal Engela, je njegovo Geschichte Ungarns priporočal kot študijsko branje ruskemu učenjaku-popotniku P. I. Köppenu."
S temi nekaterimi podatki smo skušah orisati stike med Kopitarjem in madžarsko kulturo. Delno smo spoznali njegovo stalno zanimanje, delno pa njegovo stalno skrb, ali ne žali kak članek, del kake knjige, kaka ocena, kako etimološko ugibanje namišljenih ali resničnih slovanskih koristi. Vse to pa je Kopitar podredil svoji avstroslovanski zamisli, ki je bila nasprotni pol madžarskim prizadevanjem. Madžarska prizadevanja so imela namen, priboriti si jezikovno in politično samostojnost znotraj monarhije. O madžarskih odzivih na Kopitarjevo delovanje imamo manj podatkov, ker so se tudi ta raziskovanja šele pravkar pričela.
Popolna izdaja Kopitarjeve korespondence bo zagotovo odkrila tudi nove madžarske stike. Tudi doslej smo vedeli, da se je György Käroly Rumy med leti 1817 in 1847 v madžarskem tisku večkrat skliceval na Kopitarjevo delovanje.Ni pa še docela jasno in nedvomno, koliko in kakšno mesto zavzema madžarska kultura v Kopitarjevem zanimanju. Popolna osvetlitev njegovega življenjskega dela bo odgovorila tudi na to vprašanje.^'
" Jagič: op. cit 85. 2' Gl 13. opombo.
" »In Ungern scheint die Kritik Rückschritte zu machen. Vide Dankovszky (siel), Horvat, etc.« Jagić: op. cit. 597. " Op. cit 59. » Op cit 684.
" Fried Istvän: Rumy Käroly György, a kulturközvetitö. Filolögiai Közlöny 9, 1963, 204-218.
2^ Kopitar si je dopisoval tudi z grofom Jänosem Mailäthom. Kot pesnika prevajavca in zgodovinarja znanega grofa
dvoje pisem Kopitarju poznamo iz 1820, leta. Glej Kolos Istvän: Grof Mailäth Jänos 1786-1855. Budapest 1938,
165-166.
65