—   50   —
Kakšne otroke ima rada Marija
IV. Vsaka dobra mati želi, da jo olroci Ijubijo. Kcr jih ona sama tako zelo Ijubi, bi pač tudi nobcne druge reči tako ležko ne pogrešala kakor njihove Ijubezni. Naj bi bili otroci v drugih rečeh še tako izvrstni, vendar bi jih mati ne mogla bili vesela, ko bi ji ne kazali nikakršne vdanosti, ko bi ji ne povra-čevali Ijubezni za ljubezen! Milo bi se morala prito-ževati Ijubeča mafi: ,,Oh, koliko sem storila za svoje otroke; koliko noči sem prebedela zarad njih; koliko težkih stopinj storila zanje. Kolikokrat sem si sama pritrgavala, da je bilo le otroiiiem ustreženo . . . na, zdaj me pa nehvaležno pozabijo in se niti ne zmenijo zatnel"
Obratno pa, kako je srčno vesela skrhna mali, ako vidi, kako se trudijo njeni dobri otrotiči, da bi ji materinsko Ijuberen povračevali s svojo otroško ljubeznijo, kolikor in kjer le morejo!
Velika je materina Ijubezen do otrok; večje in plemenitejše si ne moremo misliti. Vendar pa smemo trditi, da precej za materinsko Ijubeznijo pa pride otroška Ijubezen, ako se žarno zaneti v dobrem de-tinskem srcu. Rad bi vam natančneje opisal tako de-linskc Ijubezen, ki jo ima dober otrok do svoje Ijub-Ijene malere; pa je ne morem popolnoma. Kakor je nepopisna materinska Ijubezen, cnako otroška. Vse, kar vam morem zapisali o njej, je le nepopolna slika.
Dober olrok, ki Ijubi svojo mater, ne pozna na svetu nobenega človeka, ki bi ga mogel tako čislati in Ijubiti: mati mu je nad vse! Najljubši kraj mu je — blizo materel Najljubša druščina — pri materil Najprijelnejši pogovori — z materjo! Njegove misli so največkrat pri maleri. Če je na lujem, se suče njegovo trpko domožalje največ okrog Ijube matere; najbolj si želi zato domov, da bi zopet zrl miljeno obličje drage mame svoje. Če je doma, se mu zdi dolgočasno, ako gre le za nekaj dni mati od doma; in kako se vzradosti, ko se zopet povrne! Če je tak otrok vescl, najprej teCe  maleri naznanjat, kaj   ga je
—  51   —
razveselilo; če je pa žalosten, zopet hiti materl opi-sovat svoje nezgode. Če je v stiski in potreben po-moči, najprej in najbolj zaupno pribeži k materi. Z nikomer ni tako sočuten kot z materjo: z njo se ve-seli, z njo žaluje. Če se mati joka, joka se (udi on, dasj ne ve, zakaj.
Ker tako zelo Ijubi svojo mater, se pa tudi ni-česar bulj ne boji kakor lega, da bi kaj ne razžalil svoje dobre matere. Vendar stem še ni zadovoljen, da je nikdar ne žali; marveč si na vso moč prizadeva tudi za lo, da bi ji napravtjal veselje. Oj, oiroška Iju-bezen je iznajdljiva: hitro spazi, kaj je materi posebno všcč; že na očeh ji bere, kaj bi rada. Prisrčno-hva-ležno ji častita ob godovlh ; veselo se poslužuje vsake prilike, kje in kako bi mogei kaj bolj poslreči svoji materi; natančno izvršuje njene ukaze in svete, celd njene želje itd. Pripravljen je celo slradati in Irpeti slehrne muke, da je le ustreženo —  Ijubljeni materi!
Pa zdi se mi, da sem že predaleč zašel. Naloga mi je, le opisovati otroke, ki jih ima Marija rada Toda stem, da sem opisal, kako Ijubi dober otrok svojo zemeljsko mater, sem tudj že povedal, kako naj tudi vsak Marijin otrok Ijubi svojo nebeško Mater, da ga bo mogla rada imcfi. Rad mora biti v bližini svoje rajske Matere Marije: v Marijinem svetiš?u. v Marijinih kapelicah, pred Marijinimi kipi in slikami. Rad se mora pogovarjati s svojo prevzvišeno Materjo: mnogokrat hrepeneče tnisliti nanjo, njcj priporočevati in izročevati vsa dela in opravila, veselje in žalost; pogoslo in go-reče se ž njo pogovarjati v svetih vzdihljajih, v mo-litvah in pesmih. S posebnim navdušenjem naj praznuje Marijine praznike . . . Zaupno naj jo kliče na pomoč v trpljenju in stiskah, zlasii v izkušnjavah in dušnih nevarnostih. Predvsem pa naj se trudi, da bi se ji prikupil z lepim in nesvarljivim vedenjem.
Za vzornika otroške ljubezni do Marije vam po-sebej priporočam v posnemo sv. Stanislava. Kako prisrčno je ljubil ta angelsko nedolžni svetnik Mater božjo, nam v popisu njegovega  življenja  kaže  zlasti
4«
—  52  —
tole: ,Kar ga je spominjalo na Marijo, mu je bilo najljubše; kdor mu je govoril o Marijini slavi. tega je najraje poslušal; o Mariji govoriti, Marijine knjige brati in Marijine molitve moliti — to mu je bila ne-beška radost. Če so imeli v Soli takozvane ,proste" naloge, da si je sam lahko izbral reč, o kateri je hotel pisati, si je izbral in pisal najraje kaj v čast in slavo svoji nebeški Kraljici. Če je kje zagledal ime Marijino, ga je poljubil, ozrl se proti nebu in spoštljivo po-zdravil svojo preljubo Mater. Ob strani v bukvah je večkrat zapisal ime Marijino ali pa prošnjo: ,,Marija, bodi mi milostljiva!" Kadar je slišal pri jezuitih po-poldne peti .Salve regina!" mu je angelsko obličje žarelo veselja in češčenja. Na Dunaju so imeli lakrat plemeniti mladeniči med seboj posebno družbo za počeščevanje Malere božje. Stanislav je bil te družbe najgorečnejši ud.
Tako ]'e že v prvi mladosti sveti mladeniček častil in Ijubil Marijo. Ta delinska ljubezen se je pa z leti še čimdalje bolj izpopolnjevala. Ko je v Rimu sprejel redovniSko obleko, se mu je zdelo, da jo sprejme iz roke svoje Oospe in Matere Marije. V samoslanu je s svojimi tovariši velikokrat in rad govoril o Maleri božji. Hvalil jc njeno čast in povzdigoval njene brcz-številne prednosti; poveličeval \e njenc čednosti in popolnosti,- čudil se je njeni neizmerni slavi in sreči, ki jo vživa v nebesih. In da bi po vrcdnosli oznanjal slavo Marijino, se je posluževal tako krepkih in vzvi-šenih izrazov, da je bilo lahko spoznati, da so mu odzgoraj navdihnjeni. Iznašel je nove hvalnice, nove naslove, s katerimi je častil Marijo; rabil je nove pri-like in podobe, da bi bolj povikševal njene zasluge. Popisoval je prikazovanja presv. Device, našleval njene milosti in pripovedoval čudovite zglede njenega varstva. ln vsa ta zgovornost mu je izvirala iz čistega studenca goreče detinskc Ijubezni. Pred delom se je navadno obrnil do ene ali druge izmed mnogih cerkev, ki so v Rimu posvečene presvcti Devici, ter prosil n|e-nega blagoslova. Pri molifvi se mu je že z neko gotovostjo poznalo na obrazu, ali moli Marijine mo-litve, zakaj zapazili  so,  da  takrat,  ko  je  molil rožni
—   53   —
venec ali Marijine dnevnice, je sijalo njegovo čelo I tako pobožno in tako Ijubeznivo, kakor bi se mu bila I^Marija vidno prikazala in bi se ž njo v pričo pogo-^¦varjal.
^B V praznlk Marije Snežnice je nekikrat spremljal ^Bpatra Emanuela v neko Marijino cerkev. Med drugim ^¦pogovorom vpraša pater rnladega novinca, kako zelo ^Hljubi Mater božjo. Slanislav ne ve drugega odgovoriti ^Hkol prelepe besede : ,,Kaj vam hočem rcči, saj ^Hje m oja Mali!"
^H Tako izredno Ijubezen je ludi Marija povračevala ^Hz izredno Ijubeznijo. Kar jo )e prosil, mu je izpolnila. ^B*Njegovi vrstniki so imeli navado reči: Kdor hoče ^Hod nebeške Kraljice prejeti kako milost, naj se obrne ^Hdo Stanislava in njegovim rokam naj izroči svojo ^Bprošnjo, — ,svojemu Benjaminu ne bo od-^Brekla ničesar." Posebno pa mu je izprosila naj-^VveCjo milost — srečno smrt, in sicer isti dan, ko si ^¦je sam želel — na praznik njenega vnebvzetja. Ne-^¦beška Kraljica se mu je vidno prikazala ter mu lajšala ^Hjbi siajšala zadnje trenutke na zemlji. Kako obilno mu ^Hpa šele zdaj v nebesili povračuje   njegovo   Ijubezenl